1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Lokacijskega načrta za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki je bil sprejet z Odlokom o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št. 122/06 in 11/15).

(2) Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno-industrijsko cono v Beltincih (Uradni list RS, št. 122/06 in 11/15) se v celoti nadomesti s tem odlokom.

2. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa območje lokacijskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.

3. člen

(vsebina lokacijskega načrta)

(1) Lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje besedilo odloka.

(3) Grafični del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:

·  izsek iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,

·  območje lokacijskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,

·  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,

·  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,

·  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,

·  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,

·  načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.

4. člen

(spremljajoče gradivo lokacijskega načrta)

Spremljajoče gradivo lokacijskega načrta je:

·  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

·  prikaz stanja prostora,

·  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve lokacijskega načrta,

·  smernice in mnenja,

·  obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

·  povzetek za javnost,

·  okoljsko poročilo.

2  Območje lokacijskega načrta

5. člen

(območje lokacijskega načrta)

Območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št. 1165/1, 1165/2, 1168/3, 1168/4, 1168/6, 1168/7, 1168/9, 2454, 2455, 2456/2, 2456/3, 2456/5, 2456/6, 2457, 2458/1, 2458/2, 2463/1, 2463/2, 2464/1, 2464/2, 2465/1, 2465/2, 2466/1, 2466/2, 2467/1, 2467/2, 2468, 2469/1, 2469/2, 2470/1, 2470/2, 2471/1, 2471/2, 2472/1, 2472/2, 2473/3, 2473/4, 2473/5, 2473/6, 2474/1, 2474/2, 2475, 2476/1, 2476/2, 2477/3, 2477/4, 2477/5, 2477/6, 2478/1, 2478/2, 2479/4, 2479/5, 2479/5, 2479/7, 2479/8, 2479/9, 2479/3, 2480/4, 2480/5, 2740/4, 2740/5, 2740/6, 2740/8, 2740/10, 2740/12, 2740/13, 2740/14, 2740/15, 2754, 2755, 2756, 2757, 2758, 3928/2, 3930/2, 3930/4 in 3942 vse v k.o. Beltinci, skupne površine 155.057,7 m2 oziroma 15,5 ha.

3  Prostorska ureditev, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom

6. člen

(načrtovana prostorska ureditev)

Z lokacijskim načrtom se načrtuje:

·  gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, prevozniškim, trgovskim, poslovnim dejavnostim ipd.,

·  gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča, hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki),

·  gradnja pomožnih objektov,

·  ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine),

·  drugi gradbeni posegi.

4  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

7. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Vpliv (vizualni vpliv, hrup) poslovno-industrijske cone na bližnje ležeče čisto stanovanjsko območje naselja Beltinci bo v večji meri omiljen z izvedbo načrtovanega zelenega pasu drevesne in grmovne vegetacije na in ob robu območja lokacijskega načrta.

(2) Posegi izven območja lokacijskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja lokacijskega načrta.

4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin

8. člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo lokacijskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor.

(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.

4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

9. člen

(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)

Na območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:

·  pripravljalna in zemeljska dela,

·  novogradnja,

·  rekonstrukcija,

·  manjša rekonstrukcija,

·  vzdrževanje objekta,

·  vzdrževalna dela v javno korist,

·  odstranitev,

·  sprememba namembnosti.

10. člen

(vrste objektov glede na namen)

Na območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:

·  stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo za nastanitev sezonskih delavcev),

·  gostilne, restavracije in točilnice,

·  druge poslovne stavbe,

·  trgovske stavbe,

·  oskrbne postaje,

·  stavbe za storitvene dejavnosti,

·  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

·  garažne stavbe,

·  industrijske stavbe,

·  rezervoarji, silosi in skladišča,

·  stavbe za funkcionalno dopolnitev,

·  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·  regionalne ceste,

·  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·  parkirišča izven vozišča,

·  mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,

·  jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

·  objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

·  lokalni (distribucijski) plinovodi,

·  lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,

·  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

·  vodni stolpi in vodnjaki,

·  cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),

·  čistilne naprave,

·  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,

·  lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,

·  objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (samo objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne ter asfaltne baze),

·  elektrarne in drugi energetski objekti,

·  objekti industrije, ki niso uvrščeni drugje,

·  objekti za ravnanje z odpadki (samo odprta skladišča odpadkov in površine za obdelavo odpadkov nastalih na območju lokacijskega načrta),

·  objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

·  odprta skladišča in odprte prodajne površine.

11. člen

(lega, velikosti in oblikovanje objektov)

(1) Stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za zahtevni ali manj zahtevni objekt:

·  lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V primeru združevanja in širjenja ali deljenja in oženja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo;

·  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;

·  višinski gabarit: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu. Klet ni dovoljena;

·  fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali;

·  streha: svobodne oblike z možnostjo kombinacije več različnih oblik streh;

·  strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.

(2) Gradbeni inženirski objekti:

·  lega: na celotnem območju lokacijskega načrta;

·  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;

·  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.

(3) Pomožni objekti, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahtevni ali enostavni objekt:

·  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;

·  velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahtevni ali enostavni objekt;

·  oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.

(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, priobalnem zemljišču celinskih voda, poplavnem območju in varovanem območju kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

12. člen

(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)

Na območju lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

·  zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest,

·  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi potrebna parkirna mesta (na štiri parkirna mesta se zasadi vsaj eno visokodebelno drevo),

·  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 10 % prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne površine,

·  vzdolž vzhodne meje območja lokacijskega načrta se obvezno uredi zelenica, ki se v čim večji meri zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo z gosto krošnjo (neformalna zasaditev v vseh horizontalnih slojih (grm, drevo)),

·  na območju lokacijskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.

13. člen

(merila za parcelacijo)

Parcele je dopustno združevati in širiti ali deliti in ožiti.

5  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

14. člen

(splošni pogoji)

(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.

(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezni objekt v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu lokacijskemu načrtu.

(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja lokacijskega načrta.

15. člen

(prometno urejanje)

(1) Na območju lokacijskega načrta se dogradi dostopne ceste.

(2) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0 m (na mestu navezave na javno pot ali poljsko pot je dopustna zožitev vozišča). Ob vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in kolesarje.

(3) Cestne priključke in križišča se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo.

16. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in tehnoloških odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.

(2) Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v zadrževalnik meteorne vode z izpustom v potok Črnec.

(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.

17. člen

(oskrba z vodo)

(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno omrežje s priključki.

(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji.

(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.

18. člen

(oskrba z električno energijo)

(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter na podlagi strokovne podlage Elektra Maribor d.d.

(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.

19. člen

(oskrba s plinom)

(1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju lokacijskega načrta zgradi ustrezno dimenzionirani plinovod, ki se naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje na Kmečki ulici.

(2) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje. Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja obnovljivih virov energije.

(3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec plinovodnega omrežja.

(4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar.

(5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

20. člen

(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev)

(1) Na območju lokacijskega načrta se dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija.

(2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe investitorjev.

(3) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje.

21. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna razsvetljava se uredi ob dostopnih cestah v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo.

6  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

22. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območju lokacijskega načrta se nahajata arheološki najdišči Gmajna – Beltinci (EŠD 30487) in Pri cesti (EŠD 30488), kjer so bile opravljene arheološke raziskave.

(2) Arheološke raziskave so potrdile posamezne arheološke najdbe, zato se na mestih območja lokacijskega načrta, ki jih določi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enoto Maribor, pred začetkom gradbenih posegov opravi arheološko izkopavanje, s katerim se arheološke ostaline nadzorovano odstrani.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

7  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave

23. člen

(varstvo voda)

(1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in prečiščenih tehnoloških odpadnih voda ter prečiščenih padavinskih voda. Kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.

(2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).

(3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin.

(4) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.

(6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda.

(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).

(8) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja oziroma vodnega soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.

24. člen

(varstvo tal)

(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.

(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.

(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.

25. člen

(ohranjanje narave)

Na območju lokacijskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij ter območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

26. člen

(varstvo zraka)

(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.

(3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.

(4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje lokacijskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.

(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja lokacijskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.

28. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.

(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.

29. člen

(varovanje naravnih virov)

Na območju lokacijskega načrta se zagotovi:

·  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,

·  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).

30. člen

(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)

Načrtovana transformatorska postaja predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja, zato ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

31. člen

(učinkovita raba energije)

(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

·  izboljšuje toplotna izolacija objektov,

·  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

·  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

·  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

·  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

·  soproizvodnja,

·  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

·  toplotne črpalke.

(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.

32. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.

8  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

33. člen

(obramba)

Na območju lokacijskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.

34. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje lokacijskega načrta se nahaja na območju razreda srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti, zato se na celotnem območju lokacijskega načrta upošteva:

·  podkletitev stavb ni dopustna,

·  višinska kota pritličja stavbe je najmanj 0,5 m nad računsko gladino Q100 (gladina Q100 na vzhodnem robu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je 175,9 m n. v., na zahodnem pa 176,65 m n. v.),

·  objekte se umešča v prostor na način, da se ne poslabšujejo obstoječe poplavne varnosti,

·  vpliv načrtovane gradnje (predvsem na območju razreda srednje poplavne nevarnosti) se obvezno analizira s pomočjo Hidrološko hidravlične študije za območje občine Beltinci, št. 3792/18, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o, april 2019 (dopolnitev september 2020, december 2020 in marec 2021) v postopku pridobitve mnenja oziroma soglasja, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.

(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].

(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).

35. člen

(varstvo pred požarom)

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

·  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

·  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

·  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

·  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

9  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

36. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.

(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe.

10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

37. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel.

(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih parcel.

(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.

(5) Dopustna so odstopanja od vrst objektov glede na namen oziroma vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja.

11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta

38. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri izvajanju lokacijskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu lokacijskemu načrtu.

(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.

12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta

39. člen

(usmeritve po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta)

Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.

13 Končni določbi

40. člen

(hramba in vpogled)

Lokacijski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Beltinci.

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-6/2022-29-322/VII

Datum: 29.09.2022