|
Na podlagi 76. in 82. člena
zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 10. točke 10.
člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet
občine Tržič na 13. seji dne 27. 12. 2000 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskih cestah in ureditvi
prometa v Občini Tržič |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
(namen odloka) |
|
|
Ta odlok določa: |
|
|
– občinske ceste na območju Občine Tržič in postopek njihove
kategorizacije, |
|
|
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in
prometa na njih, |
|
|
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske
službe, |
|
|
– nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega
odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) |
|
|
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih
določajo predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in
graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta
odlok. |
|
|
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA |
|
|
3. člen |
|
|
(prometne površine) |
|
|
Javne prometne površine po določbah tega odloka so vse kategorizirane in
nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki,
parkirni prostori, avtobusna postajališča, ter dovozne ceste oziroma
površine, ki spadajo k javnim poslovnim objektom in so v lasti in
upravljanju občine. |
|
|
4. člen |
|
|
(občinske ceste) |
|
|
Občinske ceste na območju Občine Tržič so vse javne ceste, ki niso
kategorizirane kot državne ceste. |
|
|
5. člen |
|
|
(kategorije občinskih cest) |
|
|
Občinske ceste, razvrščamo po njihovih kategorijah in namenu uporabe
glede na vrsto cestnega prometa: |
|
|
– kategorizirajo se na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne
poti (s skrajšano oznako JP), ki so namenjene uporabi vsem ali samo
določenim vrstam prometa, |
|
|
– ter lokalne ceste, ki se v Občini Tržič v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest razvrstijo v podkategoriji zbirne mestne
ceste in zbirne krajevne ceste (s krajšo oznako LZ) ter mestne in
krajevne ceste (z krajšo oznako LK). |
|
|
6. člen |
|
|
(postopek kategorizacije občinskih cest) |
|
|
1. Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Tržič na
predlog župana. |
|
|
2. Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno
usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim
v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
|
|
7. člen |
|
|
(spremembe kategorizacije občinskih cest) |
|
|
1. Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov
občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo v
postopku iz prejšnjega člena tega odloka. |
|
|
2. Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo pristojnemu
občinskemu organu za ceste krajevne skupnosti, vzdrževalec cestišča,
zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije) in komisija
za prometno varnost. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili
za kategorizacijo javnih cest. |
|
|
3. O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski
svet občine Tržič na predlog župana. |
|
|
4. Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o
prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno s
predpisom o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
|
|
5. Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in
se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje
leto. |
|
|
8. člen |
|
|
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) |
|
|
1. Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih
in rekonstruiranih se določijo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih
cest. |
|
|
2. Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se
nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. |
|
|
3. Pri novozgrajeni ali rekonstruirani občinski cesti izda občinski
inšpektor za ceste uporabno dovoljenje. |
|
|
4. Občinski inšpektor lahko izda začasno uporabno dovoljenje še pred
dokončanjem vseh preostalih del zunaj vozišča, če je s tehničnim
pregledom ugotovljeno, da cesta izpolnjuje pogoje za varno odvijanje
prometa. |
|
|
9. člen |
|
|
(opustitev občinske ceste) |
|
|
1. Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta
ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. |
|
|
2. Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča,
počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se
agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. |
|
|
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali
njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu odškodnine prenese
med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim
upravljavcem te ceste. |
|
|
4. O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter
o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine
Tržič na predlog župana. |
|
|
10. člen |
|
|
(prenos nekategoriziranih cest med občinske) |
|
|
1. Na nekategoriziranih cestah je promet dovoljen le na način in pod
pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo
lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin. |
|
|
2. Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko
lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini
njen prenos med občinske ceste. |
|
|
3. Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je v
uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos
opravi brezplačno in če je vpisana v zemljiško knjigo. |
|
|
4. Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med
občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih. |
|
|
5. O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči občinski
svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz
6. člena tega odloka. |
|
|
11. člen |
|
|
(planinske, turistične in druge poti) |
|
|
1. Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge
poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so
namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu
naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti, niso javne poti po tem
odloku. |
|
|
2. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih,
kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je
določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot
tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. |
|
|
3. Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega
člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled kulturnih in drugih spomenikov
ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem. |
|
|
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST |
|
|
12. člen |
|
|
(upravljavec občinskih cest) |
|
|
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine upravlja Občina
Tržič. |
|
|
13. člen |
|
|
(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest) |
|
|
1. Pristojni občinski upravni organ za ceste izdela plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest, s katerimi se najmanj za obdobje štirih let
določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri
sredstev in njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega
uresničevanja. |
|
|
2. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi
uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem
letu, se usklajuje in sprejema po postopku določenim za občinski in
proračun je njegov sestavni del. |
|
|
3. V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev
rezervira za financiranje izvedbe ukrepov, ki jih je potrebno opraviti
zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih
cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih
poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na
občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil
občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavi del rednega vzdrževanja in
obnavljanja občinskih cest po tem planu. |
|
|
14. člen |
|
|
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) |
|
|
1. Strokovnotehnične, razvojne organizacijske in upravne naloge za
graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojen
občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti: |
|
|
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja
občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov, |
|
|
– naloge nadzora in nad stanjem in prometno ureditvijo občinskih cest
ter izvajanjem vzdrževalnih del, |
|
|
– izvajanje postopkov za izbiro rednega vzdrževalca del na občinskih
cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi razpisa, |
|
|
– izdelava registra vseh vzdrževalcev občinskih cest s podatki o
podjetju in njihovimi odgovornimi in dežurnimi osebami, ki ga posreduje
policiji in občinskemu inšpektorju, |
|
|
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste, |
|
|
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje
podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenja združene
evidence o javnih cestah, |
|
|
– organiziranje štetje prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih
podatkov, |
|
|
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov
sprememb njihove prometne ureditve, kakor tudi prometne ureditve na
državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Tržič, |
|
|
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih, |
|
|
– naloge v zvezi z razpisom za gradnjo, vodenje in izkoriščanje
občinskih cest in objektov na njih in izbiro najugodnejšega ponudnika, |
|
|
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenimi z ukrepi za varstvo
občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih, |
|
|
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih
nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije
za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh
programov, |
|
|
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi, |
|
|
– izdaja letna poročila o stanju vseh cestah in cestnih objektih, ki jih
pridobi sama oziroma od vzdrževalca cest, |
|
|
– izdelava plana prioritete vzdrževanja cest zimske službe. |
|
|
2. Na podlagi strokovno izdelanega plana vzdrževanja in razvoja
občinskih cest sprejme občina letni plan razvoja, vzdrževanja in
financiranja občinskih cest za koledarsko leto. |
|
|
15. člen |
|
|
(financiranje občinskih cest) |
|
|
1. Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v
proračunu občine. |
|
|
2. Občina lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno
povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po
območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno
ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana
pogodba za vzdrževanje, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški
njenega vzdrževanja. |
|
|
3. Če je zaradi narave proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarske
družbe ali podjetnika posameznika ob občinski cesti treba zgraditi
cesto, rekonstruirati ali obnavljati z boljšimi elementi in v večjem
obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura cestnega prometa,
lahko gospodarska družba ali podjetnik posameznik sofinancira ta dela v
obsegu stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti. V tem primeru
nista zavezana za plačevanje povračila za čezmerno uporabo ceste. |
|
|
Sofinanciranje se uredi s posebno pogodbo 2, ki jo skleneta pristojni
občinski organ za ceste in zainteresirana gospodarska družba ali
podjetnik posameznik. |
|
|
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST |
|
|
16. člen |
|
|
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste) |
|
|
Občinske prometne površine se morajo projektirati, graditi, opremljati
in vzdrževati tako, da ustrezajo svojemu namenu in zahtevam prometne
varnosti, ki jih določajo predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo
škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa čim manjši. |
|
|
17. člen |
|
|
(projektiranje občinskih cest) |
|
|
1. Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s
predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča
zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in
vzdrževanja. |
|
|
2. V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo se določi
tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezna obstoječe
ceste ter pristopi do objektov in zemljišč ob cesti ter se predvidijo
površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča ali
druge prometne površine (površine za opravljanje spremljajočih
dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor
cestnega prometa). |
|
|
18. člen |
|
|
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste) |
|
|
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo
občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja
lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji,
če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te
nepremičnine. |
|
|
19. člen |
|
|
(vračilo razlaščenih zemljišč) |
|
|
1. Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena
v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko
razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin
ali pravic v skladu z zakonom. |
|
|
2. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge
nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji
lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja
sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri
sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno
uporabljajo podlage, ki so se uporabljale pri sklenitvi prve pogodbe. |
|
|
20. člen |
|
|
(gradnja avtobusnih postajališč) |
|
|
1. Avtobusna postajališča morajo biti urejena zunaj vozišča, razen v
primeru ko na predlog občine ali javnega prevoznika in v soglasju s
občinskim inšpektorjem ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za
varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega
postajališča na vozišču ceste. |
|
|
2. Če se ugotovi, da postajališče na vozišču ceste ni več potrebno ali
da je postalo prometno nevarno, se prekliče dovoljenje za ureditev
avtobusnega postajališča na vozišču ceste. |
|
|
3. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinskih ceste določi
gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občina ob upoštevanju predlogov
krajevnih skupnosti. |
|
|
21. člen |
|
|
(financiranje in oblika avtobusnih postajališč) |
|
|
1. Avtobusno postajališče se zgradi na predlog krajevne skupnosti,
občine ali javnega prevoznika. |
|
|
Gradnjo avtobusnih postajališč na občinskih cestah financira občina.
Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del javne ceste. |
|
|
2. Pri izgradnji avtobusnih postajališč, je potrebno upoštevati tehnične
normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna
postajališča, ki so predpisane z zakonom. |
|
|
Avtobusna postajališča morajo biti označena z vertikalno in horizontalno
signalizacijo, neglede, ali se postajališče nahaja na cesti ali pa je
urejeno izven cestišča. |
|
|
3. Občina določi smernice za enotno obliko in velikost nadstreškov –
hišk na avtobusnih postajališčih v občini. |
|
|
4. Avtobusno postajališče je del javne ceste. Za avtobusno postajališče
in njen izgled skrbi vzdrževalec javne ceste na kateri je avtobusno
postajališče. |
|
|
22. člen |
|
|
(razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci
vodotokov) |
|
|
1. Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v
vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar
prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste. |
|
|
2. Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in
premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za
zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste. |
|
|
3. Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih
zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja
vodotoka. |
|
|
23. člen |
|
|
(obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) |
|
|
1. Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve
drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z
elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o
cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali
naprave. |
|
|
2. Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov
prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente
nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem
odstavku. |
|
|
24. člen |
|
|
(obveznost usklajenega projektiranja) |
|
|
1. Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva
tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne
služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati
vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste. |
|
|
2. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov,
naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen
občinski upravni organ za ceste. |
|
|
3. Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in
napeljav iz 1. točke tega člena krije investitor oziroma upravljavec
posameznih objektov, naprav in napeljav. |
|
|
25. člen |
|
|
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) |
|
|
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali
rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce
drugih objektov in naprav ali obcestnem telesu najmanj 60 dni pred
začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma
rekonstrukcijo ceste. |
|
|
2. Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju
oziroma upravljavcu objektov in naprav iz 1. točke na razpolago načrte
in podatke, potrebne za uskladitev del. |
|
|
3. Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma
upravljavce objektov in naprav v ali obcestnem telesu, kadar nameravajo
graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. |
|
|
4. Izvajalci in vzdrževalci cestnih del so dolžni po vsakem zaključenem
delu posredovati podatke s stacionažo vseh objektov na cestišču oziroma
cestnem svetu, tako starih kot novih. |
|
|
V. PARKIRNE POVRŠINE |
|
|
26. člen |
|
|
(parkirne površine) |
|
|
V naseljih so za parkiranje motornih vozil namenjene naslednje vrste
parkirnih površin: |
|
|
– javne parkirne površine, |
|
|
– rezervirane parkirne površine. |
|
|
27. člen |
|
|
(javne parkirne površine) |
|
|
Javne parkirne površine so: |
|
|
– površine, določene s prometnimi znaki in označbami, |
|
|
– površine, kjer je parkiranje časovno omejeno (časovna omejitev ne
velja za vozila iz 3. točke 30. člena), |
|
|
– površine, kjer je parkiranje nadzorovano. |
|
|
28. člen |
|
|
(rezervirane parkirne površine) |
|
|
1. Rezervirane parkirne površine so tiste, ki so namenjene za potrebe
različnih organizacij, skupnosti in fizičnih oseb v zvezi z njihovo
proizvodno ali storitveno dejavnostjo. |
|
|
2. Med rezervirane parkirne površine sodijo tudi rezervirana parkirna
mesta namenjena invalidom. |
|
|
3. Lokacije, kjer je najem javnega parkirnega prostora možen, določi
občinski upravni organ. Območja oddaje parkirnih površin so določena v
pravilniku za oddajane parkirnih prostorov. |
|
|
4. Kolikor se občina odloči za oddajo javnih parkirnih mest, najem
parkirnih mest, ureja poseben pravilnik za oddajanje parkirnih
prostorov, ki ga izda župan občine skupaj s pristojnim organom, v
katerem je določen tudi znesek najema za posamezna parkirna mesta. |
|
|
29. člen |
|
|
(dejavnost povezana s parkirnimi prostori) |
|
|
Kdor namerava opravljati kakršnokoli dejavnost, ki vpliva na odvijanje
prometa, mora zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta,
ter zadostno število parkirnih mest za parkiranje, če ta možnost ni
zagotovljena z javnimi parkirnimi prostori. |
|
|
30. člen |
|
|
(parkirnina) |
|
|
1. Za parkiranje motornih vozil na površinah, kjer je parkiranje
nadzorovano in na površinah, kjer je parkiranje urejeno z javnimi
parkirnimi urami, mora voznik plačati parkirnino v višini, ki jo določa
odlok o občinskih taksah. |
|
|
Višino parkirnine določa občinski upravni organ za ceste skladno z
odlokom o občinskih taksah ob pričetku koledarskega leta in velja celo
koledarsko leto in se zaokrožuje na desetice. |
|
|
Čas parkiranja in višina parkirnine sta označena na dopolnilni tabli
prometnega znaka. |
|
|
2. Parkiranje z dovolilnico na mestih, kjer je parkiranje in ustavljanje
prepovedano je dovoljeno le na lokaciji, ki je navedena na dovolilnici. |
|
|
3. Parkirnina se ne plača, za službena vozila organov MNZ, zdravstvene
službe, slovenske vojske, če so na službeni vožnji, ter za vozila, ki
imajo pravico uporabljati poseben znak in vozila, ki opravljajo
intervencijsko delo, katerih prisotnost je nujno potrebna zaradi
intervencije del. |
|
|
31. člen |
|
|
(vzdrževanje javnih parkirnih mest) |
|
|
Javne parkirne površine vzdržuje vzdrževalec občinske ceste, s katere je
dostop na parkirišče. |
|
|
32. člen |
|
|
(izdajanje dovolilnic) |
|
|
1. Do dovolilnic so upravičeni: |
|
|
– stanovalci, ki stanujejo na območjih, kjer je ustavljanje in
parkiranje prepovedano je pa to zanje življenjskega pomena, |
|
|
– pravne osebe, ki opravljajo razne dejavnosti in jim je bližina vozil
zaradi narave del nujno potrebna. |
|
|
2. Za dovolilnico zaprosi pravna ali fizična oseba, ki je do dovolilnice
upravičena na podlagi vloge, ki jo dobi pri občinskem upravnem organu za
ceste in jo izpolnjeno s potrebnimi dokazili vrnejo prej omenjenemu
organu. |
|
|
Čas sprejemanja vlog določi občinski upravni organ za ceste. Datum do
katerega dne urad sprejema vloge mora biti zapisan na vlogi. |
|
|
Vlog, ki prispejo po datumu, ki je bil določen, v prejšnjem odstavku
omenjen urad ni dolžan obravnavati, razen v primeru, ko pravna ali
fizična oseba zaproša za dovolilnico prvič. |
|
|
3. Čas postanka je predpisan na dovolilnici, ki pa ni krajši od 15 minut
in ne daljši od 30 minut, razen v primeru, ko občinski upravni organ za
ceste z odločbo odloči drugače. |
|
|
4. Stroški za izdajo dovolilnic se delijo na stroške dovolilnice in
stroške občinske takse (določa jo odlok o občinskih taksah), ki je
različna za fizične in pravne osebe in se razlikujejo tudi po dolžini
postanka. |
|
|
Zneski plačila za dovolilnico so vedno isti ne glede na dolžino
veljavnosti dovolilnice in se plačajo pri občinskem upravnem organu za
finance. |
|
|
5. Čas veljavnosti je napisan v dovolilnici. Najmanj 15 dni pred potekom
veljavnosti dovolilnice je potrebno vložiti vlogo za podaljšanje
dovolilnice. |
|
|
6. V primeru zamenjave vozila oziroma spremembe registrske številke, je
potrebno ponovno zaprositi za novo dovolilnico in pri tem ponovno
plačati vse stroške. |
|
|
33. člen |
|
|
(dovolilnica se ne izda) |
|
|
Dovolilnica se ne izda v primerih: |
|
|
– če stranka do nje ni upravičena, kar pomeni da ne stanuje v mestnem
jedru oziroma na tem območju ne opravlja nikakršne dejavnosti, |
|
|
– če je bila dovolilnica predhodno zlorabljena, |
|
|
– dokler niso plačane vse mandatne kazni, ki so bile storjene z vozilom
na katerega se bo nanašala dovolilnica. |
|
|
34. člen |
|
|
(dolžnosti uporabnika dovolilnice) |
|
|
Voznik je dolžan: |
|
|
– da si priskrbi parkirno uro na kateri bo viden prihod in odhod vozila, |
|
|
– da namesti parkirno uro in dovolilnico na vidno mesto na prednje
vetrobransko steklo, |
|
|
– da pravilno nastavi na parkirni uri čas prihoda in odhoda v skladu s
časom, ki je napisan na dovolilnici, |
|
|
– pretečeno dovolilnico nadomestiti z novo, |
|
|
– uporabljati dovolilnico, na vozilu za katerega je bila izdana. |
|
|
35. člen |
|
|
(neupoštevanje navodil za uporabo dovolilnice) |
|
|
Kdor ne upošteva navodil iz 34. člena tega odloka se smatra, da je
storil prekršek v skladu z predpisano zakonodajo in prometno
signalizacijo in se mu izreče mandatna kazen, ki je za tak prekršek
predvidena. |
|
|
VI. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST |
|
|
36. člen |
|
|
(odgovornost za stanje občinskih cest) |
|
|
1. Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob
upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru,
gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe
44. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. |
|
|
2. Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in
izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 42. člena tega odloka je
odgovoren vzdrževalec ceste, s katerim ima občina sklenjeno pogodbo o
vzdrževanju cestišča. |
|
|
3. Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz
prvega odstavka 44. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski
upravni organ za ceste. |
|
|
37. člen |
|
|
(javna služba vzdrževanja občinskih cest) |
|
|
1. Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki
obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega
obnavljanja. |
|
|
2. Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo pogodbe
pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne
službe. |
|
|
3. Vzdrževalec cest mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti
vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi
o javnih cestah. |
|
|
4. Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi
javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojen občinski upravni
organ za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za
oddajo javnih naročil. |
|
|
38. člen |
|
|
(dolžnosti vzdrževalca občinskih cest) |
|
|
1. Naloge obveznosti in način vzdrževanja ceste točno določa pravilnik o
vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja
javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98). |
|
|
2. Vzdrževalci, ki skrbijo za javne prometne površine in jih vzdržujejo,
morajo organizirati in stalno opravljati nadzor nad stanjem ter
vzdrževanjem javnih prometnih površin in objektov na njih, nad
postavljanjem prometne signalizacije in nad zagotavljanjem pogojev za
varen in neoviran promet na javnih cestah. |
|
|
3. Vzdrževalec ceste je dolžan: |
|
|
– poškodovane prometne objekte takoj oziroma v najkrajšem času popraviti
oziroma zamenjati, |
|
|
– o poškodbi cestnega objekta obvestiti policijo oziroma pristojni organ
na občini in od njih zahteva pisno obvestilo o prijavi poškodbe
prometnega objekta. |
|
|
4. Policijska postaja je dolžna sproti posredovati podatke o
povzročitelju, ki je povzročil škodo na cestnih objektih pristojnemu
občinskemu upravnemu organu za ceste. |
|
|
39. člen |
|
|
(vzdrževanje križišč in križanj) |
|
|
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po
katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske
ceste skrbi pristojen občinski upravni organ za ceste. |
|
|
40. člen |
|
|
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi
cestami) |
|
|
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih
cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen
javni promet, nad občinskimi cestami skrbi pristojen občinski upravni
organ za ceste. |
|
|
41. člen |
|
|
(vzdrževanje občinske ceste na mejnem prehodu) |
|
|
Občinska cesta na mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na
enakem nivoju kot pred mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih
površin na mejnem prehodu zagotavljajo upravljavci teh površin. |
|
|
42. člen |
|
|
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) |
|
|
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore
občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali
nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet. |
|
|
2. O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno
povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojen občinski
upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike
Slovenije za ceste. |
|
|
3. Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto,
po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni
organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od
njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa
z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni
promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba
pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh z
ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. |
|
|
4. Direkcija za ceste lahko zaradi zapore državne ceste začasno
preusmeri promet na občinske ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z
državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te
ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega
prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov. |
|
|
43. člen |
|
|
(zimska služba) |
|
|
1. Redni vzdrževalec občinske ceste, ki opravlja zimsko službo je dolžan
pristojnemu občinskemu organu za ceste pripraviti izvedbeni program
zimske službe. |
|
|
2. Izvajalec zimske službe mora pravočasno preko sredstev javnega
obveščanja predstaviti program svojega dela, pozvati lastnike oziroma
imetnike pravice do uporabe motornih vozil, naj jih odstranijo z območij
na katerih se bodo izvajala dela. Izvajalec zimske službe za odvažanje
snega mora postaviti pred pričetkom dela obvestilne znake, ki opozarjajo
na opravljanje zimske službe. |
|
|
3. Izvajalec zimske službe ima pravico poklicati policijo oziroma
občinsko redarsko službo, da ukrepata zoper lastnika vozila, ki ima
parkirano vozilo tako, da ovira delo zimske službe. |
|
|
VII. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH |
|
|
1. Varstvo občinskih cest |
|
|
44. člen |
|
|
(omejitve uporabe občinske ceste) |
|
|
1. Če je občinska cesta v takem stanju: |
|
|
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst
vozil, |
|
|
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti |
|
|
ali |
|
|
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje
ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega,
poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih
nesreč, poškodb naprav in napeljav vgrajenih v občinsko cesto in
podobno), lahko policija zaradi varnosti na cesti cesto ali njen del
zapre, vzdrževalec ceste pa se je pozivu policije dolžan urgentno
odzvati in označiti cesto s prometno signalizacijo, |
|
|
– predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom
začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali
posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno
skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za
takšen ukrep. |
|
|
2. Predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste mora o
ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega
odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja najmanj petnajst
dni pred njihovo označitvijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja
najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na
občinski cesti ter izvajalca rednega vzdrževanja ceste, da le-ta postavi
potrebno prometno signalizacijo. |
|
|
3. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka
tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in
vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se
morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in
javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja
ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh
ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste. |
|
|
4. Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov,
določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi s
posebno odločbo pristojen občinski upravni organ za ceste. |
|
|
45. člen |
|
|
(varovalni pas ob občinski cesti) |
|
|
1. Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti
na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v
katerem je raba prostora omejena. |
|
|
2. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje
kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste
so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za
ceste. |
|
|
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega
odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti
interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. |
|
|
4. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima
pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in
prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka. |
|
|
5. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako
stran občinske ceste širok: |
|
|
– pri lokalni cesti 6 m, |
|
|
– pri javni poti vsaj 4 m oziroma 6 m, |
|
|
– pri javni poti za kolesarje 3 m, |
|
|
– pri glavni mestni cesti 8 m, |
|
|
– pri zbirni mestni ali krajevni cesti 8 m, |
|
|
– pri mestni ali krajevni cesti 8 m. |
|
|
46. člen |
|
|
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) |
|
|
1. Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni
električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter
druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Tržič, se smejo
napeljevati oziroma postavljati v območje občinske ceste in njenega
varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. |
|
|
2. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od
upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to
potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali
izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške
prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec,
razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo
oziroma postavitev. |
|
|
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo
soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali
občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje
ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. |
|
|
47. člen |
|
|
(dela na občinski cesti) |
|
|
1. Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko
opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za
ceste. |
|
|
2. V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnje točke se določijo način,
pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. |
|
|
3. Dovoljenje iz 1. točke tega člena ni potrebno, če so s poškodbami
naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi
varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala
večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj
odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega
vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje
odstraniti poškodbe na njih. Občinsko cesto na kateri je izvajal dela
mora nato v roku določenem z odločbo vzpostaviti v prvotno stanje in v
skladu s pogoji določbe do vzpostavitve prvotnega stanja vzdrževati. |
|
|
4. Takoj, ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora
izvajalec del odstraniti prometne znake, bankine, ograje in druge ovire,
ki jih je postavil zaradi izvajanja del in o končanih delih obvestiti
izvajalca rednega vzdrževanja ceste. |
|
|
5. Če se mora zaradi del iz 3. točke občinsko cesto delno ali popolno
zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora
upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi
prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. |
|
|
6. Kadar je potrebno zaradi del zasesti pločnik, stezo ali del vozišča
tako, da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod
za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala ali vode,
urejen za varno hojo ter ponoči osvetljen. |
|
|
48. člen |
|
|
(opravljanje del ob občinski cesti) |
|
|
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje
drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi
lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala
stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega
upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje
teh del. |
|
|
49. člen |
|
|
(izredni prevoz) |
|
|
1. Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih
obremenitev, skupne mase ali dimenzij. |
|
|
2. Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s
predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in
višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz,
pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s
predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega
omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski
cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. |
|
|
3. Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način
in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za
izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen
občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O
izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in
izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. |
|
|
4. Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki
se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest
v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob
izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora
pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom
za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo. |
|
|
50. člen |
|
|
(nadzor izrednih prevozov) |
|
|
1. Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil
na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih
cest v sodelovanju s policisti. |
|
|
2. Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega
odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec
prevoza mora plačati povračilo za izredni in povrniti škodo na občinski
cesti, če jo je povzročil. |
|
|
51. člen |
|
|
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) |
|
|
1. Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z
določbo drugega odstavka 17. člena tega odloka, in površine, ki jih za
te namene pristojen občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih
občinskih cestah, ta pravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za
opravljanje teh dejavnosti. |
|
|
2. Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnje
točke se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. |
|
|
3. Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. |
|
|
52. člen |
|
|
(priključki na občinsko cesto) |
|
|
1. Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do
objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali
rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za
ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in
vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno
signalizacijo. |
|
|
2. Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav
ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali
projektni dokumentaciji za te gradnje. |
|
|
3. Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto,
vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov
investitor. |
|
|
4. Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni
promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju
cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste. |
|
|
5. Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati
pristojen občinski inšpektor za ceste zaradi ugotovitve njegove
skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz 1.
točke tega člena. |
|
|
53. člen |
|
|
(obvezna rekonstrukcija priključka) |
|
|
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za
drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo
ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojen občinski upravni organ za
ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim
razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali
njegov pravni naslednik. |
|
|
54. člen |
|
|
(ukinitev priključka) |
|
|
1. Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev
priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali
njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz
52. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z
odločbo iz 53. člena tega odloka. |
|
|
2. Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnje točke krije investitor
priključka ali njegov pravni naslednik. |
|
|
55. člen |
|
|
(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) |
|
|
1. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu
organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v
njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem
zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za
varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. |
|
|
2. Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali
urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim
občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del
tako, da se zavaruje cesta. |
|
|
3. Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za
pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na
pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste. |
|
|
56. člen |
|
|
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste) |
|
|
1. Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora
investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za
ceste. |
|
|
2. Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z
ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne
naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave. |
|
|
57. člen |
|
|
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) |
|
|
1. Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni
oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega
telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa. |
|
|
2. Za odpiranje objektov iz prejšnje točke mora investitor pridobiti
soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. |
|
|
58. člen |
|
|
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste) |
|
|
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko
povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato
vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali
na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega
občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le
pod pogoji, ki jih določa soglasje. |
|
|
59. člen |
|
|
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) |
|
|
1. Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen
del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali
objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej
ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in
odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi
tisti, ki jih je povzročil. |
|
|
2. Izjemoma se začasno javna prometna površina zasede zaradi nakladanja,
razkladanja in deponiranja blaga, ki ga drugače k objektu ni moč
pripeljati. Nakladanje, razkladanje in odstranitev deponiranega blaga
mora biti opravljeno hitro in brez odlašanja ter ne sme bistveno ovirati
prometa in poškodovati ceste. Po opravljenih delih mora lastnik blaga
temeljito očistiti javno prometno površino. |
|
|
3. Prepovedano je predvsem: |
|
|
– odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; |
|
|
– puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; |
|
|
– ovirati odtekanje vode s ceste; |
|
|
– z mazili, blatom ali drugimi snovmi pomastiti cesto; |
|
|
– voziti ali parkirati po bankinah površinah namenjenih kolesarjem in
pešcem ali drugih delih ceste oziroma javne površine (sprehajalnih
stezah, otroških in športnih igriščih, po poteh parkih in zelenicah), ki
niso namenjeni za vožnjo z vozili, motornimi kolesi in kolesi z motorjem
razen če sta parkiranje, ustavljanje in vožnja na njih izrecno
dovoljeni; |
|
|
– postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke
nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko,
odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali
onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet,
poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; |
|
|
– inšpektor za ceste lahko kolikor je možno preglednost reševati s
prometnim ogledalom, kljub visokemu nasadu-oviri odredi postavitev
prometnega ogledala, ki ga financira lastnik nasada-ovire, ki zakriva
preglednost; |
|
|
– nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne
naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; |
|
|
– spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; |
|
|
– nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali
onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; |
|
|
– poškodovati prometno signalizacijo; |
|
|
– uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo; |
|
|
– puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg,
razsipati po cesti sipek material; |
|
|
– puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih
jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča
za živali; |
|
|
– namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi; |
|
|
– orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od
ceste vzporedno z njo; |
|
|
– zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami; |
|
|
– vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi
pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. |
|
|
60. člen |
|
|
(naležne ploskve na kolesih vozil) |
|
|
1. Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi
ploskvami, da ne poškodujejo vozišča. |
|
|
2. Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če
imajo gosenice s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. |
|
|
61. člen |
|
|
(obveznosti sosedov ob občinski cesti) |
|
|
1. Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in
odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda. |
|
|
2. Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino
dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja,
gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode
od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in
ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi,
zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh
ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. |
|
|
3. Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih
se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi
morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno
in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. |
|
|
2. Ukrepi za varstvo prometa |
|
|
62. člen |
|
|
(pristojnosti krajevnih skupnosti) |
|
|
1. Krajevne skupnosti spremljajo urejanje prometa na svojem območju in v
ta namen predlagajo komisiji za prometno varnost, ki jo ustanovi občina,
vodi pa cestni inšpektor: |
|
|
– ureditev prometa pešcev in vprežnih vozil, |
|
|
– ureditev dostavnega prometa, |
|
|
– ureditev prometa pred šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami, |
|
|
– določitev lokacij za avtobusna postajališča, |
|
|
– določitev in ureditev parkirnih površin ter ustavljanja in parkiranja
na določenih cestah in trgovskih ter gostinskih objektih, |
|
|
– postavitev varovalnih ograj, kjer so ogroženi pešci, |
|
|
– omejitev hitrosti s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi napravami, |
|
|
– druge ukrepe, ki jih zahteva ureditev prometa in prometne varnosti
krajanov. |
|
|
2. Za vse predloge v zvezi z urejanjem prometa, ki jih predlagajo
fizične osebe je potrebno pridobiti mnenje krajevne skupnosti. |
|
|
63. člen |
|
|
(omejitve oziroma povečanje hitrosti) |
|
|
1. Na predlog krajevne skupnosti in organizacije, ki vzdržuje ceste
lahko pristojni organ omeji hitrost na posameznih območjih v naseljih
občine na manj kot 50 km/h, toda ne manj kot 30 km/h. |
|
|
2. Ne glede na 1. točko tega člena sme pristojni organ dovoliti vožnjo
tudi z večjo hitrostjo od 50 km/h, toda ne več kot 70 km/h. na cesti, na
posamičnih območjih v naseljih, če to dopuščajo prometnotehnični
elementi in s tem ni ogrožena varnost ostalih udeležencev. |
|
|
64. člen |
|
|
(umirjanje prometa) |
|
|
1. Pred vsemi šolami in vzgojno-varstvenimi zavodi, se hitrost umirja z
oženjem cestišča ali s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi sredstvi v
obliki in na način, ki jih določajo zakon o javnih cesta (Uradni list
RS, št. 27/97) oziroma z obliko in načinom, ki jih predpiše v odločbi
pristojen občinski organ za ceste in so v skladu z zakonodajo. |
|
|
2. Zmanjševanje hitrosti s hitrostnimi ovirami oziroma drugimi sredstvi,
ki jih dovoljuje zakon lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti.
Pristojni občinski organ za ceste je o tej zadevi dolžan upoštevati tudi
mnenje komisije za prometno varnost. |
|
|
3. Pred hitrostno oviro mora biti postavljen prometni znak, ki označuje
hitrostno oviro in največjo dovoljeno hitrost. |
|
|
65. člen |
|
|
(zavarovanje pomembnejših območij) |
|
|
Da se zavarujejo posamezna pomembnejša območja namenjena turizmu, športu
in rekreaciji, mestno ali vaško jedro ter ohrani tradicija kulturne
dediščine, sme pristojni občinski organ za ceste na predlog krajevne
skupnosti oziroma vzdrževalca javne prometne površine ter na podlagi
mnenja komisije za prometno varnost za stalno ali določen čas
prepovedati ali preusmeriti cestni promet. |
|
|
66. člen |
|
|
(komisija za prometno varnost) |
|
|
1. Komisijo za prometno varnost ustanovi občinski inšpektor za ceste, ki
komisijo tudi vodi. Komisijo sestavljajo: |
|
|
– vodja urada za urejanje prostora, |
|
|
– občinski redar občine, |
|
|
– predstavnik Policijske postaje Tržič, |
|
|
– predstavnik vzdrževalca magistralnih cest in regionalnih, |
|
|
– predstavnik vzdrževalca lokalnih in krajevnih cest, |
|
|
– predstavnik SPV. |
|
|
2. Naloge komisije za prometno varnost so: |
|
|
– preprečevanje in reševanje varnostnih problemov, |
|
|
– prispevati k večji varnostni zavesti, |
|
|
– nudenje pomoči v okviru svojih pristojnosti, |
|
|
– proučevati predloge za izboljšanje prometne varnosti na območju
občine, |
|
|
– posvetovanja s področja javnega reda in miru, |
|
|
– posredovanje mnenja o prometnih zadevah. |
|
|
67. člen |
|
|
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) |
|
|
1. Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej
cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se
lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 68. člena tega odloka. |
|
|
2. Ne glede na določbo prejšnje točke dovoljenje za delno ali popolno
zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje
tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste
urejena v pogodbi. |
|
|
3. Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za
športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za občinske ceste se
lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če
se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi
za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste,
razen glavne mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da
prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času
izven prometnih konic. |
|
|
68. člen |
|
|
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) |
|
|
1. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen
občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen
občinski upravni organ za ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja
za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju
mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste
potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v
času delne ali popolne zapore občinske ceste. |
|
|
2. O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja
obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 67. člena tega
odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj
tri dni pred začetkom njihovega izvajanja pisno obvestiti policijo,
občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste,
na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena
prometno-tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore občinske ceste. |
|
|
3. Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo
zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega
trajanja. |
|
|
4. Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred
predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji,
vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora
ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe, izvajalcu zapore ter
prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko
spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med
prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med
turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste
oziroma se določi, da se smejo oziroma morajo dela opraviti neprekinjeno
ali samo v nočnem času. |
|
|
5. Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste
zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge
prireditve na občinski cesti. |
|
|
6. Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore
ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o
njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po
sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. |
|
|
69. člen |
|
|
(polje preglednosti) |
|
|
1. V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto (pregledni
trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni
dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur,
postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi
oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti). |
|
|
2. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na
zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. |
|
|
3. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi
omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe
zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in
pristojen občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom. |
|
|
4. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik
zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila
taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega
občinskega upravnega organa za ceste iz 45. člena tega odloka. |
|
|
70. člen |
|
|
(prometna signalizacija na občinskih cestah) |
|
|
1. Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinski inšpektor
za ceste, razen v primerih iz 46. člena tega odloka in v primerih, ko je
njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb
o prepovedi ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so
s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za
promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za
okolje in prostor. |
|
|
2. Postavitev nove ali nadomestitev manjkajoče cestno-prometne
signalizacije financirajo upravljavci prometnih površin. Postavitev
cestno-prometne signalizacije na novih cestah financirajo investitorji. |
|
|
3. Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo
na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali
turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga
obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni
signalizaciji in odlokom o neprometnih znakih. O predlogu zainteresirane
pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne
signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa
za ceste v skladu z odlokom o neprometnih znakih. Pristojen občinski
upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev
signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. |
|
|
4. Vzdrževalec ceste je dolžan o postavitvi neprometne signalizacije
obvestiti pristojni občinski upravni organ za ceste in občinsko
redarstvo, ki nemudoma izda odločbo o odstranitvi. |
|
|
Odločbo izvrši vzdrževalec ceste. |
|
|
71. člen |
|
|
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) |
|
|
1. Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je
prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav
za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah
zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski
upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj
te razdalje samo, če so obvestila ne zmanjšujejo prometno varnost vseh
udeležencev v prometu. |
|
|
2. Za postavitev tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za
slikovno ali zvočno obveščanje je potrebno soglasje občinskega upravnega
organa za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v
skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih in odloka o
plakatiranju in reklamiranju, ter določi pogoje vzdrževanja in
odstranitve teh objektov in naprav. |
|
|
3. Pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve so predpisani v
odloku o plakatiranju in reklamiranju. |
|
|
4. Ne glede na določbo drugega odstavka se soglasje za izobešanje
transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas
trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste,
ki so določene v odloku o plakatiranju in reklamiranju. Transparenti
morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. |
|
|
72. člen |
|
|
(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja) |
|
|
1. Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost
(gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na
odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v
promet), mora v skladu z določbo 52. in 53. člena tega odloka zagotoviti
ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest
za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem. |
|
|
2. V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega
dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnje
točke je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa
za ceste. |
|
|
73. člen |
|
|
(pritožbeni organ) |
|
|
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve
dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja
pristojen občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz tretjega
odstavka 70. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana Občine
Tržič. |
|
|
74. člen |
|
|
(šolska prometna služba) |
|
|
Osnovne šole zaradi varnosti otrok v prometu lahko organizirajo šolsko
prometno službo tam, kjer otroci na cestah ali ulicah z gostejšim
prometom prečkajo vozišče ali v večjem številu hodijo po njem. |
|
|
Šolska prometna služba pod vodstvom mentorja oziroma predstavnika SPV
ali policista skrbi, da otroci pravilno uporabljajo prometne površine in
opozarja tudi druge udeležence v prometu na upoštevanje prometnih
znakov, pravil vožnje ter na druge nevarnosti. |
|
|
Udeleženci v prometu so dolžni upoštevati njihova opozorila in znake. |
|
|
VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST |
|
|
75. člen |
|
|
(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) |
|
|
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki
se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira občinski inšpektor
za ceste. |
|
|
76. člen |
|
|
(pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) |
|
|
Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan diplomirani inženir
gradbeništva, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj ter opravljen
strokovni izpit za delo v državni upravi in izpolnjuje druge splošne
pogoje, predpisane za delo v državni upravi. |
|
|
77. člen |
|
|
(naloge inšpekcijskega nadzorstva) |
|
|
1. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski
inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih
prepisih, še naslednje pravice in dolžnosti: |
|
|
– nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo
ugotovljenih pomanjkljivosti, |
|
|
– nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za
ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o
dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za
obnovitvena dela ali opisom teh del, |
|
|
– nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter
ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja
ali soglasja ali v nasprotju z njim, |
|
|
– odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki
ogrožajo varnost prometa, |
|
|
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi
lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne
nevarnost ali prepreči škoda, |
|
|
– odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti, |
|
|
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem
pasu ceste, |
|
|
– odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali
obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu. |
|
|
2. Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi 1. točke tega člena,
je 8 dni od dneva njene vročitve pri županu Občine Tržič. |
|
|
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje in osme alinee 1. točke
tega člena, ne zadrži njene izvršitve. |
|
|
3. V zadevah iz pete alinee 1. točke tega člena, ko je zaradi neposredne
ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi
varnost udeležencev v prometu občinski inšpektor za ceste lahko odloči
po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko
občinski inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba
izvrši takoj. |
|
|
4. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski inšpektor za
ceste pravico: |
|
|
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in
dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov
posameznikov, drugih organizacij in skupnosti; |
|
|
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; |
|
|
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; |
|
|
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z
namenom inšpekcijskega nadzorstva; |
|
|
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o
lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem
pasu ceste in druge podatke, za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami
tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo
za občinske ceste; |
|
|
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje
za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je
utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se
neposredno uporabljajo za občinske ceste; |
|
|
– od odgovorne osebe zavezanca, da v roku, ki ga določi občinski
inšpektor za ceste, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom
nadzorstva. |
|
|
5. O ukrepih, ki jih je odredil po peti alinei 1. točke tega člena, mora
občinski inšpektor za ceste obvestiti župana, pristojen občinski upravni
organ za ceste in policijo. |
|
|
6. Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja
občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega
vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda upravljavcu
občinskih cest utemeljen predlog uveljavitev sankcij, določenih s
pogodbo o vzdrževanju cest. |
|
|
7. Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi
stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal
neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. |
|
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
78. člen |
|
|
(prekrški) |
|
|
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
|
|
1. če po končanih vzdrževalnih oziroma gradbenih delih na cestišču ne
posreduje spremembe objektov s stacionažami (četrti odstavek 25. člena); |
|
|
2. namenoma poškoduje prometno signalizacijo (četrti odstavek 38.
člena); |
|
|
3. ne skrbi za javne površine dodeljene s pogodbo v skladu s tem odlokom
in pogodbo o vzdrževanju cest (drugi odstavek 38. člena); |
|
|
4. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem
pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in
naprave (tudi neprometne znake) (drugi odstavek 45. člena); |
|
|
5. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in
druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode,
kanalizacijo, vodovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 46.
člena); |
|
|
6. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na
občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi
odstavek 47. člena); |
|
|
7. brez soglasja podira drevesa, spravlja les opravlja izkope, vrtanja
in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi
lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala
stroške njenega vzdrževanja (48. člen); |
|
|
8. nima ustreznega dovoljenja oziroma ne opravlja izrednega prevoza na
način in pod pogoji, ki so navedeni v odločbi ki določa pogoje glede
osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij na cesti za katero je bila
izdana odločba (tretji odstavek 50. člena); |
|
|
9. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene,
objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez
predhodne pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost
brez soglasja pristojnega organa za ceste (51. člen); |
|
|
10. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek za občinsko cesto
ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji
tega soglasja (prvi odstavek 54. člena); |
|
|
11. vrste in obsega del pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter
deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi
odstavek 55. člena); |
|
|
12. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne
zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (56. člen); |
|
|
13. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki
bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske
ceste ali varnost prometa na njej (57. člen); |
|
|
14. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste,
ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda
in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej ali jih opravlja v
nasprotju s pogoji tega soglasja (58. člen); |
|
|
15. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali
opusti kakršnakoli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski
cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali
ogrožala promet na cesti (59. člen); |
|
|
16. vozi vozilo s takšnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala
vozišče (prvi odstavek 60. člena); |
|
|
17. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s
primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 60.
člena); |
|
|
18. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, katerih se lahko na
občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov,
ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 61. člena); |
|
|
19. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste,
potrebno zaradi opravljanja del na cesti oziroma objektih ob cesti ali
športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 67.
člena); |
|
|
20. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne
zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni
bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 68. člena); |
|
|
21. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji
za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno
ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno-tehnično
dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas
njenega trajanja (tretji odstavek 68. člena); |
|
|
22. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju
preglednosti (prvi odstavek 69. člena); |
|
|
23. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez
soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in
zvočno obveščanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji
iz soglasja (71. člen). |
|
|
2. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
|
79. člen |
|
|
(prekrški posamezikov) |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje
posameznik, ki stori katero od dejanj iz 1. točke prejšnjega člen. |
|
|
80. člen |
|
|
(kršitev obveznosti vzdrževanja cest) |
|
|
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest: |
|
|
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje
prometa (prvi in drugi odstavek 35. člena); |
|
|
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni
stavki (tretji odstavek 37. člena). |
|
|
2. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz
prejšnje točke tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja
občinskih cest. |
|
|
81. člen |
|
|
(kršitev obveznosti uskladitve del) |
|
|
1. Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
investitor objektov in naprav v ali obcestnem telesu občinske ceste, če
o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega organa za ceste
ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji
odstavek 25. člena). |
|
|
2. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz
prejšnje točke tudi odgovorna oseba investitorja. |
|
|
3. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če
pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti
investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali
obcestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi
odstavek 25. člena). |
|
|
82. člen |
|
|
(neporavnane obveznosti) |
|
|
Vse denarne kazni in stroške postopka ter povračil iz tega odloka, ki
jih zavezanec ne poravna v roku, se poda predlog za izterjavo Davčni
upravi RS. |
|
|
83. člen |
|
|
(denarne kazni) |
|
|
Denarne kazni, plačane za prekrške in stroški postopka, ki so predpisane
s tem odlokom so prihodek občine. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
84. člen |
|
|
(legalizacija priključkov) |
|
|
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek
nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja
ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega
soglasja v roku leta dni od uveljavitve tega odloka. Po preteku tega
roka se uveljavljajo ukrepi iz 54. člena tega odloka. |
|
|
85. člen |
|
|
(namestitev snegolovov) |
|
|
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih
cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg morajo na strehe
objektov namestiti snegolove najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
odloka. |
|
|
86. člen |
|
|
(prilagoditev neprometnih znakov) |
|
|
1. Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi
dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list
SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) se prilagodijo določbam 72. in 73. člena
tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in
prometni opremi na javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi
odloka o neprometnih znakih. |
|
|
2. Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega
odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in
37/87) in ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v
dovoljenju, se po dveh letih od uveljavitve odloka o neprometnih znakih
odstranijo na stroške lastnika neprometnega znaka. |
|
|
87. člen |
|
|
(vpis v zemljiško knjigo) |
|
|
1. Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za
gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v
zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot
javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne
glede na svojo vrednost. |
|
|
2. Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnje točke tega člena, ki za svoje
zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v
skladu z zakonom. |
|
|
88. člen |
|
|
(pristojen urad) |
|
|
Pristojen občinski upravni organ za ceste je na Občini Tržič urad za
urejanje prostora. |
|
|
89. člen |
|
|
(prehodni predpisi) |
|
|
1. Pristojni urad na Občini Tržič najkasneje v enem letu po uveljavitvi
odloka: |
|
|
– pripravi predloge za vpis cest v zemljiško knjigo, ki še niso vpisane
kot javno dobro (87. člen), |
|
|
– izdela osnutek odloka o plakatiranju in reklamiranju, |
|
|
– izdela odlok o neprometnih znakih, |
|
|
– pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega
odstavka (13. člen), |
|
|
– izdela popolno evidenco registra občinskih cest in vseh objektov, ki
jih je mogoče vnesti v računalniški program direkcije za ceste. |
|
|
2. Pristojni urad na Občini Tržič najkasneje v 90 dneh po podpisu
pogodbe o vzdrževanju cest za vzdrževanje cest izdela evidenco vseh
vzdrževalcev občinskih cest s podatki o podjetju in njihovimi
odgovornimi in dežurnimi osebami. |
|
|
90. člen |
|
|
(začasni nadzor) |
|
|
Do zaposlitve občinskega inšpektorja za ceste njegova dela in nadzor
opravlja občinsko redarstvo. |
|
|
91. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega
prometa v mestu in naseljih Občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št.
16/84). |
|
|
92. člen |
|
|
(začetek veljavnosti odloka) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
Št. 013-01/99-03
Tržič, dne 22. januarja 2001.
Župan
Občine Tržič
Pavel Rupar l. r. |
|