Na podlagi 16.
člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99,
7/01, 19/05, 12/06 in 3/10) in 101. člena Poslovnika občinskega sveta
(Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06, 8/07 in 2/10) je
Občinski svet občine Ormož, na 34. seji, dne 28.6.2010 potrdil uradno
prečiščeno besedilo Statuta Občine Ormož, ki obsega: |
-
Statut Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, z dne
28.9.1999) |
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 7/01, z dne 31.7.2001) |
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 19/05, z dne 28.10.2005) |
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine
Ormož, št. 12/06, z dne 12.6.2006) |
-
Dopolnitev Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št.
3/10 z dne 14.4.2010) |
|
Številka:
007-00014/2010 0007 9 |
Ormož, dne
28.6.2010 |
|
Alojz SOK
l.r.
|
ŽUPAN
OBČINE ORMOŽ |
|
|
S T A T U T |
OBČINE ORMOŽ |
(Uradno
prečiščeno besedilo – UPB1) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
1. člen |
|
Občina Ormož je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: |
Bresnica,
Cerovec Stanka Vraza, Cvetkovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci,
Gomila pri Kogu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hujbar, Hum pri Ormožu,
Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica,
Lešniški Vrh, Libanja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mali Brebrovnik,
Mihalovci, Mihovci pri Veliki Nedelji, Miklavž pri Ormožu, Ormož,
Osluševci, Pavlovci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Preclava, Pušenci,
Ritmerk, Runeč, Senešci, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Stanovno,
Strezetina, Strjanci, Strmec pri Ormožu, Svetinje, Šardinje, Trgovišče,
Trstenik, Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski
Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zasavci, Žerovinci, Žvab. |
Sedež občine je v Ormožu. |
Občina je pravna oseba javnega prava. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
Na območju občine so
ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine, na
katere občina prenaša izvajanje določenih nalog krajevnega pomena:
|
1. krajevna
skupnost Ivanjkovci, ki obsega območja naslednjih naselij:
Cerovec Stanka Vraza, Dobrovščak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja,
Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Runeč, Stanovno, Strezetina,
Svetinje, Trstenik, Veličane, Žerovinci in Žvab. |
2. krajevna
skupnost Miklavž pri Ormožu, ki obsega območja naslednjih naselij:
Hermanci, Kajžar, Krčevina, Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrovnik,
Vinski Vrh, Vuzmetinci in Zasavci. |
3. krajevna
skupnost Kog, ki obsega območja naslednjih naselij:
Gomila pri Kogu, Jastrebci, Kog, Lačaves, Vitan in Vodranci. |
4. krajevna
skupnost Ormož, ki obsega območja naslednjih naselij:
Dobrava, Frankovci, Hardek, Hum pri Ormožu, Lešnica, Lešniški Vrh,
Litmerk, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci in Spodnji Ključarovci. |
5. krajevna
skupnost Podgorci, ki obsega območja naslednjih naselij:
Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Preclava, Ritmerk in Strjanci. |
6. krajevna
skupnost Velika Nedelja, ki obsega območja naslednjih naselij:
Drakšl, Hajndl, Lunovec, Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, Sodinci,
Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičanci. |
|
3. člen |
|
Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z
zakonom. |
|
4. člen |
|
Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo
o lokalnih javnih zadevah neposredno in preko občinskih organov.
|
Na podlagi akta
Občinskega sveta, s katerim se razpiše referendum, se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
5. člen |
|
Občina sodeluje
s sosednjimi in z drugimi občinami zaradi skupnega urejanja in
opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združuje
sredstva in v skladu z zakonom ustanavlja skupne organe ter organe
skupne občinske uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode,
javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in
združenja. |
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
6. člen |
|
Občina ima svoj
grb, zastavo in pečat. |
Pečat je v
obliki kroga, s premerom 32 mm. V sredini je grb Ormoža, ob robu pa
napis Občina Ormož. |
Obliko in
uporabo grba in zastave ureja odlok. |
|
7. člen |
|
Za prispevek k
razvoju in uveljavljanju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE
|
|
8. člen |
|
Občina
samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
-
sprejema statut
in druge splošne akte občine, |
-
sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
-
načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
-
predpisuje davke
in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
-
ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
-
pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
-
sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
-
evidentira
občinska zemljišča in drugo premoženje, |
-
sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
-
spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
-
sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
-
oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
-
sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
-
z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.
gospodarskih subjektov, |
-
gradi in
vzdržuje melioracijske sisteme. |
4.
Ureja namensko rabo prostora in razmestitev dejavnosti v prostoru, tako
da: |
-
sprejema
prostorske plane, |
-
sprejema
prostorske izvedbene akte, |
-
pridobiva,
opremlja in prodaja stavbna zemljišča, |
-
predlaga
razlastitev za gradnjo v javno korist, |
-
sodeluje v
postopkih za pridobivanje dovoljenj za posege v prostor. |
5.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
-
v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
-
sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
-
spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
-
spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
-
gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
-
gradi neprofitna
in kadrovska stanovanja, |
-
v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
-
sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
6.
Skrbi za lokalne gospodarske javne službe tako, da: |
-
ustanavlja
režijske obrate, javna podjetja in javne zavode ter podeljuje koncesije, |
-
sprejme
predpise, ki urejajo način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, |
-
zagotavlja
sredstva za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, kolikor se ta
sredstva ne pridobivajo s prodajo storitev ali iz drugih virov, |
-
nadzira
izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. |
7.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
-
ustanavlja
vzgojno izobraževalne in zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za
njihovo delovanje, |
-
podeljuje
koncesije, |
-
v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
-
sodeluje z
vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom, |
-
z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
-
ustvarja pogoje
za vseživljenjsko izobraževanje občanov, ki je pomembno za razvoj občine
in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
8.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
-
spremlja stanje
na tem področju, |
-
pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
-
ustanavlja javne
zavode in podeljuje koncesije. |
9.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
-
omogoča
dostopnost kulturnih programov, |
-
skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
-
proglaša
kulturne spomenike in ureja njihov varstveni režim, |
-
zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
-
vzpodbuja
informacijsko in dokumentarno dejavnost, |
-
z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
-
sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
10.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja ter varuje naravo tako, da: |
-
izvaja naloge,
ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva
okolja, |
-
spremlja stanje
na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
-
sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
-
sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
-
z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini, |
-
proglaša
zavarovana naravna bogastva in določa varstveni režim ter načine
zagotavljanja sredstev v ta namen. |
11.
Ureja promet v občini v skladu z zakonom. |
12.
Gradi oziroma vzpostavlja, ureja in vzdržuje: |
-
javne ceste,
poti, ulice, kolesarske steze in druge prometne površine, |
-
javna
parkirišča, javne trge, javne parke, zelenice, drevorede in druge javne
površine, namenjene splošni rabi, |
-
infrastrukturne
objekte in naprave, namenjene izvajanju gospodarskih javnih služb, |
-
stavbe,
namenjene izvajanju javnih služb na področju vzgoje, izobraževanja, in
kulture, |
-
igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča. |
13.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
-
organizira
reševalno pomoč v požarih, |
-
organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
-
zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
-
zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
-
sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
-
opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
14.
Ureja javni red v občini tako, da: |
-
sprejema
predpise s tega področja, |
-
določa prekrške
in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
-
ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
-
organizira
občinsko redarstvo, |
-
izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
-
opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
-
opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
9. člen |
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za potrebe iz
prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
Od upravljavca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke: |
-
enotno matično številko občana |
-
ime in priimek |
-
kraj rojstva |
-
državljanstvo |
-
stalno in začasno prebivališče |
-
zakonski stan. |
Osebne podatke
iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo na občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. |
Za pridobivanje
osebnih podatkov iz 3. odstavka tega člena neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister
dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovo
tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih
podatkov. |
|
III. ORGANI
OBČINE |
|
1. SKUPNE
DOLOČBE |
|
10. člen |
|
Organi občine so
občinski svet, župan in nadzorni odbor. |
Občina ima
volilno komisijo kot samostojen občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
Občina ima lahko
tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in drugimi
predpisi občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet, na predlog
župana, z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijsko in delovno področje. |
|
12. člen
|
|
Če ni v zakonu
ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
kolegijsko, in njihova delovna telesa, veljavno sprejemajo odločitve, če
je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
|
Delo organov
občine je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in
njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. OBČINSKI SVET |
|
14. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet
ima 20 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
Ko članom
občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh
občinskih organih. |
|
15. člen |
|
Volitve članov
občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice
z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se
voli v skladu z zakonom. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
-
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
-
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
-
sprejema programe, s katerimi se določi politika občine na posameznih
področjih, |
-
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
-
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
-
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino, |
-
imenuje svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, svet za varstvo najemnikov neprofitnih
stanovanj in druga podobna telesa, ki jih predvideva zakon, |
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
-
potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
-
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
-
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
-
na
predlog župana odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
-
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
-
razpisuje referendum, |
-
s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet, |
-
določa oblike izvajanja lokalnih javnih služb, |
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom in izvršuje ustanoviteljske pravice, |
-
imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine
za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine,
ustanovljenih na podlagi zakona, |
-
imenuje predstavnika občine v sosvet Načelnika Upravne enote, |
-
odloča o drugih zadevah iz pristojnosti občine, če ni zanje pristojen
župan, |
-
v
skladu z zakonom daje mnenje k imenovanju vodij javnih zavodov, katerih
ustanovitelj je, |
-
na
ustavno sodišče vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti, če
meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z
ustavo in zakonom. |
|
17. člen |
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. V primeru predčasnega prenehanja
mandata župana podžupan opravlja funkcijo župana in v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen |
|
Občinski svet
predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za
vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana. |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ne more voditi seje, jo vodi podžupan. Če
je podžupan pooblaščen za vodenje sej, pa ne more voditi seje, jo vodi
najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta
ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic
seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta mora dati na dnevni
red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki redni
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora, tajniku občine ter krajevnim
skupnostim in političnim strankam, zastopanim v občinskem svetu. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
|
|
21. člen |
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik
občine o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
-
če
izgubi volilno pravico, |
-
če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
-
če
je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
-
če
v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
-
če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
-
če
odstopi. |
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o
svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alinejo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
Za izvolitev
oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se
upoštevajo določbe zakona. |
|
2.1 ODBORI IN
KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
23. člen |
|
Občinski svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi imenovanji
v organe javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina |
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
-
obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
24. člen |
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
Občinski svet
lahko razreši komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ali
posameznega člana tako, da z večino glasov vseh članov občinskega
sveta imenuje novo komisijo ali posameznega člana. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika, ki ga imenuje
komisija izmed svojih članov z večino glasov vseh članov. |
|
25. člen |
|
Občinski svet
ima naslednja stalna delovna telesa: |
-
odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, |
-
odbor za varstvo okolja in urbanizem, |
-
odbor za družbene dejavnosti, |
-
odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, |
-
odbor za razvoj malega gospodarstva. |
Občinski svet po
potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Z aktom o ustanovitvi
določi tudi njihovo delovno področje in število članov. |
|
26. člen |
|
Odbori imajo 5
do 9 članov, komisije pa 3 do 5 članov. |
Število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi v poslovniku
občinskega sveta. |
Člane odborov
imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov. Izmed občanov je
lahko imenovana največ polovica članov odbora. |
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
27. člen |
|
Odbor ima
predsednika, ki ga imenuje izmed svojih članov z večino glasov vseh
članov. Predsednik mora biti član občinskega sveta. Predsednik
predstavlja odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
Odbor veljavno
sklepa, če je na njegovi seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema
z večino glasov navzočih članov. |
Delovanje
odborov je podrobneje urejeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
28. člen |
|
Odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in zavzemajo do njih stališča ter dajejo občinskemu
svetu mnenja in predloge. |
Odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
3. ŽUPAN |
|
29. člen |
|
Župana volijo
državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
|
Župan ima
naslednje pristojnosti: |
-
predstavlja in zastopa občino, |
-
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, |
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta in izvršuje občinski proračun, |
-
pooblašča tajnika ali druge zaposlene v občinski upravi za posamezne
odločitve v zvezi z izvrševanjem proračuna, |
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, |
-
objavlja statut, poslovnik, odloke in druge splošne akte, |
-
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, |
-
določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, |
-
odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v
občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge, |
-
imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike organov občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
-
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave, |
-
opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
|
Župan lahko
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je v neskladju z ustavo
ali zakonom, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
-
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
-
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
-
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
-
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
-
v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
-
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
33. a člen |
|
Če je občinski
svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do
izvolitve novega občinskega sveta župan. Župan mora svoje odločitve
predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta
sestane na prvi seji. |
|
34. člen |
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki lahko podžupana tudi
razreši. |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan, ki ga
določi župan, če pa ga ne določi pa najstarejši podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. |
V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do
razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan, razen če je
razrešen. Če župan ne določi kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
Do izvolitve
novega župana opravlja podžupan oziroma član občinskega sveta, ki je
določen za začasno opravljanje funkcije župana, nujne naloge iz
pristojnosti župana. |
Podžupan oziroma
član občinskega sveta, ki je določen za začasno opravljanje funkcije
župana nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z
županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog
župana. |
|
35. člen |
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
Županu in
podžupanu preneha mandat: |
-
če
na podlagi pravnomočnega akta izgubi volilno pravico, |
-
če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
-
če
je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot
šest mesecev, |
-
če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
-
če
v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
-
če
odstopi. |
Županu preneha
mandat tudi, če ga v skladu z zakonom razreši Državni zbor. |
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga na predlog
župana razreši občinski svet. |
Župan oziroma
podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z
četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev
oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni
obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne
izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne
izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni
sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če
županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Če podžupan
odstopi, mora v odstopni izjavi izrecno navesti, ali odstopa tudi kot
član občinskega sveta. Če tega izrecno ne izjavi, se odstop s funkcije
podžupana ne šteje tudi kot odstop s funkcije člana občinskega sveta.
|
|
4. NADZORNI
ODBOR |
|
38. člen |
|
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor
ima naslednje pristojnosti: |
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja pravno pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih pravnih oseb, ki jih
ustanovi občina, in vseh drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna, ugotavlja pravno pravilnost gospodarjenja z občinskim
premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
javnih sredstev in gospodarjenja z občinskim premoženjem. |
|
39. člen |
|
Nadzorni odbor
ima tri člane. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, najkasneje
v 45 dneh po svoji prvi seji. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI.
stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali
pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Članstvo v
nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo župana, podžupana in člana
občinskega sveta, kakor tudi s članstvom v svetu krajevne skupnosti,
delom v občinski upravi in članstvom poslovodstva javnega podjetja ali
javnega zavoda oziroma druge organizacije, ki je uporabnik proračunskih
sredstev. |
Članom
nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru s konstituiranjem
novega občinskega sveta. |
Občinski svet
lahko razreši nadzorni odbor ali posameznega člana tako, da imenuje nov
nadzorni odbor ali posameznega člana z večino glasov vseh članov.
|
Občinski svet
lahko razreši člana nadzornega odbora iz razlogov, zaradi katerih
preneha funkcija članu občinskega sveta. |
|
40. člen |
|
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
41. člen |
|
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela lahko Nadzorni odbor sprejme sklep, da se opravi
nadzor oziroma obravnava zadeve na predlog občinskega sveta ali župana. |
Z letnim
programom se določi predviden obseg nadzora, predvidena vsebina in
časovno obdobje nadzora, cilji posameznega predvidenega nadzora, člani
nadzornega odbora, ki bodo izvedli nadzor ter predvidena poraba časa za
nadzor. |
|
41. a člen |
|
Nadzorni odbor
za vsako izvedbo nadzora na svoji seji izda sklep o uvedbi posameznega
nadzora, ki ga vroči nadzorovani osebi. Sklep o izvedbi nadzora vsebuje
predvsem določitev nadzorovane osebe, vsebino in obseg nadzora,
predvideni čas izvedbe nadzora, odločitev o tem, ali bo nadzor opravljen
pri nadzorovani osebi ali na seji nadzornega odbora, dokumente, ki jih
bo pregledal ter določilo, ali bo nadzor opravil posamezni član
nadzornega odbora ali celoten nadzorni odbor, glede na okoliščine
primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine. |
V skladu z
izdanim sklepom o uvedbi nadzora se opravijo ustrezna dejanja nadzora,
ki se ustrezno dokumentirajo. Na njihovi podlagi nadzorni odbor po
opravljenem nadzoru pripravi osnutek poročila o nadzoru. Ta vsebuje
navedbo nadzorovane osebe, predmeta nadzora, obdobja nadzora, ugotovitve
nadzora in predloge oziroma priporočila nadzornega odbora, glede na
okoliščine primera pa lahko vsebuje tudi druge sestavine. |
Vsak član
nadzornega odbora ima pravico od nadzorovane osebe zahtevati in dobiti
podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če podatkov
na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor. Nadzorovana oseba je
nadzornemu odboru dolžna preložiti vso potrebno dokumentacijo v roku, ki
ga glede na obsežnost in zahtevnost priprave določi nadzorni odbor. |
Osnutek poročila
o nadzoru se vroči nadzorovani osebi, ki lahko da nanj ugovor v roku, ki
ga določi nadzorni odbor. Rok, ki ga določi nadzorni odbor, je odvisen
od obsežnosti predmeta nadzora in ugotovitev oziroma priporočil, v
vsakem primeru pa ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 30 dni. |
Nadzorni odbor
pripravi in izda končno poročilo o nadzoru čim prej, najpozneje pa v
roku 15 dni po preteku roka za ugovor oziroma po vloženem ugovoru
nadzorovane osebe. Poročilo o nadzoru mora vsebovati vse sestavine, ki
so določene z drugim in tretjim odstavkom tega člena, v primeru danega
ugovora pa še opredelitev nadzornega odbora do vseh navedb, ki jih v
svojem ugovoru da nadzorovana oseba. |
|
42. člen |
|
Končno poročilo
je nadzorovana oseba dolžna obravnavati in sicer najpozneje v roku dveh
mesecev po vročenem končnem poročilu. Pred obravnavo lahko notranji
revizor prouči nepravilnosti, ki jih je ugotovil nadzorni odbor. Vsako
končno poročilo nadzornega odbora mora na seji obravnavati Občinski
svet, na kateri mora biti prisoten tudi župan. Pri drugih nadzorovanih
osebah mora poročilo nadzornega odbora obravnavati najvišji organ
upravljanja. |
Občinski svet in
župan, če nadzorovana oseba ni občina pa tudi odgovorna oseba
nadzorovane osebe, so dolžni nadzornemu odboru pisno sporočiti svoj
odziv na končno poročilo. Pisni odziv vsebuje opredelitev do tega, ali
končno poročilo in v njem vsebovana priporočila in mnenja nadzorovana
oseba sprejema ali ne, kakor tudi katere ustrezne popravljalne ukrepe je
navedeni organ v skladu s svojimi pristojnostmi sprejel. S posebnimi
pisnimi sporočili morajo občinski svet, župan in odgovorna oseba druge
nadzorovane osebe nadzorni odbor obveščati tudi o izvajanju in
rezultatih sprejetih ukrepov. |
Če notranji
revizor, občinska uprava, ministrstvo ali drugi strokovnjaki utemeljeno
dvomijo v pravilnost in primernost končnega poročila nadzornega odbora,
mora občinski svet, župan in odgovorna oseba nadzorovane osebe svojemu
pisnemu sporočilu priložiti tudi pisni dokument, s katerim je ugotovljen
utemeljen dvom v pravilnost in primernost končnega poročila nadzornega
odbora. |
Če nadzorni
odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku,
mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in
Računsko sodišče RS. |
|
43. člen |
|
Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
44. člen |
|
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
45. člen |
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora in na njegovi podlagi izdelanega
finančnega načrta nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor predloži do
roka, določenega z navodilom za pripravo proračuna. |
|
46. člen |
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
5.1 OBČINSKA
UPRAVA |
|
47. člen |
|
Občinska
uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
48. člen |
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi Občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Občinsko upravo
sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi
Občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi njihovo
notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
49. člen |
|
Predstojnik občinske uprave je župan. |
Delo občinske
uprave neposredno vodi tajnik občine (v nadaljevanju: tajnik).
|
Tajnika imenuje
in razrešuje župan v skladu z zakonom, ki ureja položaj delavcev v
državnih organih in občinski upravi. |
Župan lahko
pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. |
Za delo občinske
uprave je tajnik odgovoren županu. |
|
50. člen |
|
Upravne naloge
občinske uprave opravljajo višji upravni, upravni in strokovno tehnični
delavci. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
Župan odloča o
sklenitvi delovnih razmerij v občinski upravi in o drugih delovno
pravnih vprašanjih ter imenuje in razrešuje višje upravne delavce in
upravne delavce. |
|
51. člen |
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih
stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
52. člen |
|
Tajnik skrbi in
je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku
in drugih predpisov o upravnem postopku. |
Župan mora
zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi. |
|
53. člen |
|
Za izdajanje
posamičnih aktov, ki so v pristojnosti občinske uprave, je pooblaščen
tajnik. Tajnik lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
stvareh. |
O upravnih
stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje
teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen
preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v
skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v
enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo
strokovno izobrazbo. |
|
54. člen |
|
Postopek
odločanja o pritožbi zoper posamičen akt, ki ga je izdala občinska
uprava, vodi župan ali po njegovem pooblastilu uradna oseba, ki dela v
uradu župana in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena. |
Če župan nima
ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku,
mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki dela v uradu
župana in ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po
zakonu in tem statutu. |
|
55. člen |
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske
uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v
upravnih stvareh. |
O izločitvi
tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o
stvari tudi odloči. |
56. člen |
|
Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
|
57. člen |
|
Občinski svet
lahko z odlokom ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in
drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele
občine. |
V odloku o
ustanovitvi občinskega pravobranilstva občinski svet določi njegovo
delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
Občina lahko
skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. DRUGI ORGANI
OBČINE |
|
58. člen |
|
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
59. člen |
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE
|
|
60. člen |
|
Občina Ormož
je zaradi prostorskih, zgodovinskih, upravno gospodarskih in kulturnih
potreb občanov na določenem zaokroženem območju razdeljena na ožje dele
– krajevne skupnosti. |
Zaradi lažjega
zadovoljevanja skupnih potreb občanov, ki živijo na območjih krajevnih
skupnosti, občina prenaša na krajevne skupnosti izvajanje določenih
nalog krajevnega pomena. |
Odločitev o
ustanovitvi, ukinitvi ali spremembi območja krajevnih skupnosti in
njenem imenu sprejme občinski svet, po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev, ki živijo na njenem območju. |
Volja
prebivalcev se ugotavlja na referendumu, ki se razpiše: |
-
v
primeru združitve krajevnih skupnosti: na območju vsake izmed krajevnih
skupnosti, ki se združujejo posebej, |
-
v
primeru ustanovitve nove krajevne skupnosti oz. izločitve dela krajevne
skupnosti v novo krajevno skupnost: na območju, kjer naj bi se
ustanovila nova krajevna skupnost, |
-
v
primeru spremembe območja: na območju, ki naj bi se izločilo iz krajevne
skupnosti in na območju krajevne skupnosti, kateri naj bi se območje
priključilo. |
|
61. člen |
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
-
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
-
sodelujejo pri pripravi programov za: |
·
oskrbo s pitno vodo in zaščito virov pitne vode, |
·
izgradnjo objektov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, |
·
modernizacijo lokalnega cestnega omrežja in omrežja občinskih javnih
poti, |
- sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov
in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
-
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
-
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
- predlagajo programe javnih del, |
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
-dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v
druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov
v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije,
komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami
prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih
prireditev, |
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
- dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
|
62. člen |
|
Krajevne skupnosti na svojem območju: |
-
upravljajo s premoženjem, ki ga imajo v lasti, kakor tudi z drugim
premoženjem po pooblastilu občine, |
-
gradijo kulturne in športne objekte, |
-
vzdržujejo lastne športne objekte in, po pooblastilu občine, občinske
javne športne objekte, |
-
pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju, |
-
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oz. nudijo pomoč pri
organizaciji teh prireditev, |
-
dajejo mnenja in pobude v zadevah iz pristojnosti občinskih organov, ki
se tičejo prostora in prebivalcev na območju krajevne skupnosti, |
-
predlagajo program in razpis referenduma za uvedbo samoprispevka, |
-
podeljujejo krajevna priznanja in nagrade, |
-
podajajo predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad, |
-
izvajajo, na podlagi 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah,
gospodarske javne službe v skladu z občinskimi odloki, ki urejajo
izvajanje gospodarskih javnih služb, zlasti pokopališko, pogrebno
dejavnost in urejanje pokopališč ter vzdrževanje javnih poti, |
-
opravljajo druge naloge v skladu z občinskimi predpisi. |
|
63. člen |
|
Krajevna
skupnost je pravna oseba javnega prava. |
Krajevna
skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
|
Krajevna
skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina
odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
64. člen |
|
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov
sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana
sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru
in delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo
predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
65. člen |
|
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovice njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
Svet krajevne
skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima
pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati,
vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik
sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma
večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet
krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov
sveta. |
Svet krajevne
skupnosti lahko sprejme poslovnik za svoje delo ali pa odloči, da se za
njegovo delovanje smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
66. člen |
|
Svet krajevne
skupnosti sprejema vse odločitve iz pristojnosti krajevne skupnosti,
zlasti pa še: |
-
finančni načrt in zaključni račun, |
-
letni program dela in poročilo o izvedbi programa, |
-
odločitve o porabi sredstev krajevne skupnosti, |
-
sklepanje pogodb, |
-
sklepanje drugih pravnih poslov v okviru finančnega načrta krajevne
skupnosti, |
-
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na krajevno
skupnost, |
-
upravlja s premoženjem krajevne skupnosti, |
-
podeljuje krajevna priznanja in nagrade, |
-
daje predloge za občinska priznanja in nagrade, |
-
daje pobude, predloge ter mnenja Občinskemu svetu za sprejem odločitev,
ki se nanašajo na krajevno skupnost. |
Za sklepanje
pogodb in drugih pravnih poslov velja za svet krajevne skupnosti
omejitev iz 72. člena tega statuta. |
Predlog
finančnega načrta krajevne skupnosti mora biti usklajen s predlogom
proračuna občine in predložen županu, da ga lahko Občinski svet
obravnava skupaj s proračunom občine. Finančni načrt krajevne skupnosti
postane veljaven z uveljavitvijo proračuna občine oz., ko da nanj
soglasje občinski svet. |
|
67. člen |
|
Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša zgolj ali
pretežno na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne
skupnosti. Če svet krajevne skupnosti v 30 dneh ne poda svojega mnenja,
lahko občinski svet odloči o zadevi. Če gre za nujno zadevo, lahko župan
ta rok izjemoma skrajša. |
|
68. člen |
|
Notranja
organiziranost krajevnih skupnosti na ožje dele (trški, vaški sveti),
prazniki in simboli krajevnih skupnosti, ustanavljanje delovnih teles in
druga specifična vprašanja za posamezne krajevne skupnosti se določijo s
posebnim aktom, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti. |
|
69. člen |
|
V sodelovanju
med občino in krajevno skupnostjo in zaradi obravnave določenih skupnih
vprašanj in nalog se ustanovi sosvet krajevnih skupnosti. |
Sosvet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti. |
Sosvet je
posvetovalni organ župana in obravnava vprašanja povezana z življenjem
občanov v krajevnih skupnostih in njihovim sodelovanjem pri odločanju v
občini, vprašanja enakomernega razvoja krajevnih skupnosti ter v zvezi s
tem daje županu svoje predloge in mnenja. |
|
70. člen |
|
Krajevne
skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine,
premičnine, denarna sredstva in pravice. |
Krajevna
skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
Če krajevna
skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
71. člen |
|
Delovanje
krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. Sredstva za delovanje krajevne skupnosti se v proračunu
razporedijo po krajevnih skupnostih. |
Krajevna
skupnost vsako leto, pred začetkom postopka za sprejem proračuna,
predloži županu program dela, ki izkazuje potrebe po sredstvih za
prihodnje proračunsko obdobje. |
Krajevne
skupnosti se ne smejo zadolževati. |
Pri uporabi
sredstev, ki jih krajevna skupnost pridobi iz občinskega proračuna, je
krajevna skupnost vezana za namen, ki je določen s proračunom ali
drugimi akti Občinskega sveta. |
Za izvrševanje
finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe Odloka o proračunu
občine. |
|
72. člen |
|
Krajevna
skupnost v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepa pravne posle.
|
O sklepanju
pravnih poslov odloča svet krajevne skupnosti. |
Krajevna
skupnost si mora za sklepanje pravnih poslov, katerih vrednost presega
50 % zneska, ki ga Zakon o javnih naročilih določa za obvezno izvedbo
javnega razpisa, predhodno pridobiti soglasje župana. Župan oz. od njega
pooblaščena oseba je sopodpisnik takšnega pravnega posla. |
|
73. člen |
|
Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
Svet krajevne
skupnosti mora članu nadzornega odbora ali drugi osebi, ki se izkaže s
pooblastilom nadzornega odbora, omogočiti vpogled v vso dokumentacijo
krajevne skupnosti. |
|
74. člen |
|
Organizacijske,
strokovne, administrativne, in druge pomožne naloge za svet krajevne
skupnosti opravlja tajnik krajevne skupnosti, ki je delavec občinske
uprave. |
Računovodske
naloge za krajevno skupnost opravlja občinska uprava. |
|
75. člen |
|
Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
-
če
se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
-
če
ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
-
če
nadzorni odbor ugotovi pravne nepravilnosti pri poslovanju ali
negospodarno poslovanje oziroma gospodarjenje s premoženjem. |
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
76. člen |
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
77. člen |
|
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za posamezno krajevno skupnost ali del
krajevne skupnosti. |
Župan lahko
skliče zbor občanov na lastno pobudo, mora pa ga sklicati, če tako
zahteva občinski svet, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov
volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti. |
Zbor občanov za
območje krajevne skupnosti se skliče najmanj enkrat letno. |
|
78. člen |
|
Zahteva za sklic
zbora občanov se vloži s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje naslednje
osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča. Vsak volivec v občini oziroma v krajevni skupnosti lahko
da pobudo za podpisovanje zahteve za sklic zbora občanov. |
Zahtevi za sklic
zbora občanov je potrebno priložiti predlagani dnevni red. |
Župan lahko
zavrne zahtevo za sklic, če ni vložena v skladu z zakonom ali tem
statutom. Vsak podpisnik zahteve lahko sproži upravni spor zoper
županovo odločitev, da se zahteva zavrne. |
Če niso podani
razlogi za zavrnitev zahteve, mora župan sklicati zbor občanov
najkasneje petnajst dni po prejemu zahteve, od dneva sklica pa do dneva
izvedbe pa lahko preteče najmanj 8 in največ 30 dni. |
|
79. člen |
|
Akt o sklicu
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in na
krajevno običajen način. |
|
80. člen |
|
Zbor občanov
veljavno sklepa, če se ga udeleži najmanj 5 odstotkov volivcev v občini
oziroma v krajevni skupnosti. |
Zbor občanov
vodi župan, podžupan, predsednik sveta krajevne skupnosti ali
predsedujoči, ki ga izvolijo udeleženci zbora občanov z večino glasov.
Na predlog predsedujočega lahko zbor občanov sprejme pravila svojega
dela. |
Zbor občanov
sprejema odločitve z večino glasov navzočih volivcev. |
Zapisnik zbora
občanov vodi uradna oseba občinske uprave, ki jo določi župan ali
tajnik. |
|
81. člen |
|
Občani na zboru
občanov: |
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oz. za spremembo njihovih območij, |
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
-
imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, |
-
dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, |
-
lahko razpravljajo o predlogih splošnih aktov občine, |
-
razpravljajo o poročilih o delu občinskih organov in delu sveta
krajevnih skupnosti, |
-
razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov krajevnih
skupnosti, |
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitev,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
2. REFERENDUM O
SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
82. člen |
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
83. člen |
|
Predlog za
razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
84. člen |
|
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni
akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni
akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne
objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
85. člen |
|
Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda za razpis
referenduma za celotno območje občine mora biti podprta s podpisi
najmanj dvestotih volivcev v občini, pobuda za razpis referenduma v
ožjem delu občine pa mora biti podprta s podpisi najmanj 5 % volivcev
ožjega dela občine. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni,
da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena
ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
86. člen |
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z
osebnim podpisovanjem. |
Župan določi
obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki
vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. Državni organ pristojen za vodenje evidence
volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamih. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
87. člen |
|
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni
pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
88. člen |
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
89. člen |
|
Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI
REFERENDUM |
|
90. člen |
|
Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. DRUGI
REFERENDUMI |
|
91. člen |
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih,
če tako določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
Odločitev o
uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev,
ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za katero se bo
samoprispevek uvedel. |
|
V. LJUDSKA INICIATIVA
|
|
92. člen |
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
93. člen
|
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
|
|
94. člen
|
|
Občina
zagotavlja izvajanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb,
določenih z zakonom. |
Izvajanje javnih
služb zagotavlja občina: |
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
-
z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
-
z
dajanjem koncesij, |
-
z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, |
-
z
neposrednim prenosom po 35. členu Zakona o gospodarskih javnih službah. |
|
95. člen |
|
Občina
zagotavlja izvajanje negospodarskih javnih služb na naslednjih
področjih: |
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
-
glasbena vzgoja, |
-
izobraževanje odraslih, |
-
osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, |
-
osebna pomoč družini, |
-
knjižničarstvo, |
-
kultura in |
-
informacijska dejavnost. |
|
96. člen |
|
Občina obvezno
zagotavlja izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb: |
-
oskrba s pitno vodo, |
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
-
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, |
-
javno snago in čiščenje javnih površin, |
-
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
-
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
-
vzdrževanje občinskih cest, |
-
druge dejavnosti, določene z zakonom kot obvezne občinske gospodarske
javne službe. |
Kot občinske
gospodarske javne službe se lahko z odlokom določijo tudi druge
dejavnosti, če so nenadomestljiv pogoj za življenje ljudi v občini in
jih trg ne more zagotoviti v zadostni meri. |
Občina lahko
določi, da se na enak način kot občinske gospodarske javne službe
opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz
njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
97. člen |
|
Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi javno podjetje ali javni zavod skupaj z drugimi občinami. |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
|
|
98. člen |
|
Premoženje
občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski
svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja odloča župan v
skladu z občinskim proračunom. |
Prodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se
odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
99. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
100. člen |
|
Prihodki in
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v
proračunu občine. |
Proračun občine
sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
V bilanci
prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks,
pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja
in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
V računu
financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V
bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki
ožjih delov občine. |
|
101. člen |
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
Za izdatke, ki v
tekočem letu niso predvideni v proračunu občine, je potrebno pridobiti
predhodno soglasje Občinskega sveta. |
|
102. člen |
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
103. člen |
|
Proračun občine
je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in
odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
Rebalans
proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
104. člen |
|
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
V odloku o
proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine
ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna
pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
105. člen |
|
Občina se
financira iz: |
-
davkov, prispevkov, nadomestil in drugih javnih dajatev, |
-
zakonsko določenega deleža dohodnine, |
-
prostovoljnih prispevkov, daril in volil, |
-
prihodkov od premoženja, |
-
sredstev, ki jih zagotavlja država v okviru finančne izravnave, |
-
drugih sredstev, ki jih zagotavlja država, |
-
zadolževanja in |
-
drugih virov. |
|
106. člen |
|
Javne dajatve,
ki pripadajo občini, so zlasti: |
-
davek na dediščine in darila, |
-
davek na dobitke od iger na srečo, |
-
davek od prometa nepremičnin, |
-
upravne takse, |
-
posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, |
-
davek od premoženja, |
-
delež dohodnine v skladu z zakonom, |
-
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, |
-
krajevne turistične takse, |
-
komunalne takse, |
-
pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali
gozda, |
-
odškodnina in nadomestilo za degradacijo prostora in onesnaževanje
okolja, |
-
takse za obremenjevanje okolja (ekološke takse), |
-
sorazmerni del stroškov za opremo stavbnega zemljišča (komunalni
prispevek), |
-
koncesijska dajatev (nadomestilo za izvajanje koncesije), |
-
druge javne dajatve, določene z zakonom ali na podlagi zakona.
|
|
107. člen |
|
V bilanci
prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih
namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem
vzdrževanju in drugih namenih. |
|
108. člen |
|
Proračun občine
mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. |
Če proračun ni
sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
V obdobju
začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O izvajanju
proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena
obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. |
|
109. člen |
|
Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. |
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
Če proračuna ni
možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
|
110. člen |
|
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in
odpre nov konto za ta namen. |
|
111. člen |
|
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se
v skladu s tem sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje
uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik
ali posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame
drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo
ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
112. člen |
|
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. |
O uporabi
sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki
mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
113. člen |
|
Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5
odstotkov prihodkov. |
Izločanje
rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31.
decembra tekočega leta. |
Izločanje
prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
114. člen |
|
Rezerva se
uporablja: |
-
za
pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju
posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave
in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije,
živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
-
za
zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
-
za
kritje proračunskega primanjkljaja. |
Sredstva za
namene iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka se dajejo praviloma
brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alineje morajo biti vrnjena
v rezerve do konca leta. |
O uporabi
sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. |
|
115. člen |
|
Po preteku leta,
za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
V zaključnem
računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni
in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z
zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31.
decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun
za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca
tekočega leta. |
|
116. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
117. člen |
|
Javna podjetja
in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati
le s soglasjem občine. |
O soglasju, na
predlog župana, odloča občinski svet. Župan odloča o dajanju poroštev za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
118. člen |
|
Finančno poslovanje občine izvršuje občinska
uprava. |
|
119. člen |
|
Nabavo blaga,
nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
|
|
1. Splošni akti
občine |
|
120. člen |
|
Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
Odločitve, ki se
ne sprejemajo v obliki splošnih aktov, sprejme občinski svet v obliki
sklepa. |
Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
121. člen |
|
Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se
sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
122. člen |
|
S poslovnikom,
ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
123. člen |
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa njihovo delovno področje ter ustanavlja javna
podjetja in javne zavode. |
|
124. člen |
|
Z odredbo občina
določa ukrepe, ki imajo splošen pomen. |
|
125. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
126. člen |
|
Z navodilom se
lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri
izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
127. člen |
|
Statut in odloke
sprejema občinski svet. |
Pravilnike,
odredbe in navodila sprejema občinski svet, po posebnem pooblastilu
občinskega sveta pa lahko tudi župan. |
|
128. člen |
|
Splošni akti
občine se objavljajo v Uradnem vestniku občine Ormož in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem
glasilu iz prejšnjega odstavka se objavljajo tudi drugi akti, če to
določa ta statut ali če tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični
akti občine |
|
129. člen |
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
Z odločbo odloča
občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
S sklepom odloča
občina o vprašanjih procesnega pomena v upravnem postopku. |
|
130. člen |
|
V upravnih
zadevah iz izvirne pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska
uprava, če ni z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah
zoper odločbe občinske uprave odloča župan, če ni z zakonom drugače
določeno. V pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz
prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
131. člen |
|
Občinski svet
ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
132. člen |
|
Občina lahko
nastopa kot stranski udeleženec v upravnem postopku, če bi lahko
odločitev o zadevi prizadela pravice oziroma pravni položaj občine.
Občino v upravnem postopku zastopa župan oziroma po pooblastilu župana
tajnik ali druga oseba, zaposlena v občinski upravi. Občino lahko
zastopa tudi pooblaščenec, ki se izkaže s pooblastilom občinskega sveta
oziroma župana. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka lahko v imenu občine vložijo tožbo v upravnem sporu.
|
|
133. člen |
|
Delovna telesa
so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
134. člen |
|
Volilne enote za
volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS
določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. |
Volilne enote
iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet
ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
135. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95), statutarni sklep (Uradni
vestnik občine Ormož št. 14/98) ter statuti krajevnih skupnosti. |
|
136. člen |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.
|
|
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/01)
vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
7. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku
občine Ormož. |
|
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 19/05)
vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
11. člen |
|
Spremembe in
dopolnitve statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku
občine Ormož. |
|
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/06)
vsebujejo naslednjo končno določbo: |
|
4. člen |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož. |
|
Dopolnitev
Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 3/10) vsebuje
naslednjo končno določbo: |
|
3. člen |
|
Dopolnitev
statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku občine
Ormož. |
|