Na podlagi
zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89),
zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni
list RS, št. 48/90), sklepov Vlade Republike Slovenije št. 350-00/00–33
in št. 350-00/2001-34 in 10., 11. in 20. člena
statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno
besedilo, 115/00), je Občinski svet občine Mislinja na 29. seji dne 26.
9. 2001 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine
Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 za območje Občine Mislinja v letu
2001 (Prostorski plan Občine Mislinja z Urbanistično zasnovo naselij
Mislinja in Šentilj pod Turjakom) |
1. člen |
(uvodne določbe) |
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Slovenj
Gradec za obdobje 1986–2000 in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni
list SRS, št. 17/87, Uradni list RS, št. 21/90 in 22/91) ter družbenega
plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986–1990 in njegovih sprememb
ter dopolnitev (Uradni list SRS, št. 17/87 in 23/89 in Uradni list RS,
št. 22/91), ki se nanašajo na območje Občine Mislinja, se spremenijo in
dopolnijo tako, da se integralno glasijo, kakor je navedeno v 2. in 3.
členu tega odloka. |
V naslovu tega odloka navedeni prostorski akt ima tudi
naslednja sinonimna naslova: |
– Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega
plana Občine Mislinja z urbanistično zasnovo naselij Mislinja in Šentilj
pod Turjakom, |
– Prostorski plan Občine Mislinja.
|
V tem odloku ima pojem ‘družbeni plan’ enak pomen kot
pojem ‘srednjeročni plan’. |
2. člen |
(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine) |
1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA
RAZVOJA V OBČINI IN USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
|
Človekovi posegi v prostor imajo obeležje dolgotrajnih
učinkov, pa tudi delne ali celo popolne nepovratnosti v prejšnje
prostorsko stanje. V primeru zgrešenih posegov so lahko zato posledice v
prostoru tudi nepopravljive. Zaradi vsega tega bodo usmeritve na
prostorskem področju med najpomembnejšimi vodili dolgoročnega družbenega
razvoja v občini. Uresničevanju trajnostnega in uravnoteženega
prostorskega razvoja bomo prilagodili tudi usmerjanje gospodarskega
razvoja. |
Dosedanji družbeni razvoj je zlasti tekom preteklih
desetletij povzročil neravnovesja pri ravnanju s prostorom in naravnimi
viri ter povzročil bolj in manj ostra nasprotja med različnimi
namembnostmi prostora in dejavnostmi, ki se v prostoru izvajajo. Ta
nasprotja se izražajo tudi v onesnaženosti, pretirani izkoriščenosti in
ogroženosti dobrin splošnega pomena (gozdovi, kmetijska zemljišča, vode,
zrak, naravna in kulturna dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo
zato prvenstveno usmerjeno k varovanju dobrin splošnega pomena in
krajinskih vrednot ter k sanaciji današnjega stanja, pri čemer bomo
upoštevali ugotovitve o obstoječih in pričakovanih vplivih raznolikih
človekovih dejavnosti na okolje. |
V prihodnjem obdobju bomo prostorski razvoj usmerjali tudi
v kvalitetnejše dograjevanje obstoječega in s tem ravnali drugače kot v
preteklem obdobju, ko je prevladovalo premalo pretehtano, kvantitativno
obeleženo poseganje v prostor. V tem duhu bomo podpirali dejavnosti, ki
imajo majhne oziroma obvladljive in kratkotrajne vplive na okolje. Nove
dejavnosti v prostoru bomo zvrstno in po obsegu prilagodili nosilni
kapaciteti okolja. Iz dosedanjega razvoja izhajajoča strukturna
nesorazmerja v prostoru (poselitvene razmere, stanje razvitosti
infrastrukture, ekološka poškodovanost in ogroženost prostora) bo
potrebno reševati na selektiven način. |
Pri usmerjanju prostorskega razvoja v posameznih območjih
občine bodo upoštevane razvojne prednosti in omejitve teh območij. Glede
na to, da so med območji razlike glede prostorskih in z le-temi
povezanih demografskih, socialnih in ekonomskih razmer in problemov, bo
vrsta, zahtevnost in prioriteta ukrepov prilagojena tem razlikam.
|
Tudi s primernimi prostorsko ureditvenimi ukrepi bo
potrebno omejiti oziroma obvladati negativne populacijske trende, kot je
npr. staranje in zmanjševanje števila prebivalcev v nekaterih delih
območja občine. |
Usmerjanje namenske rabe prostora bo slonelo na
razreševanju prostorskih nasprotij (npr. med poselitvenimi potrebami in
varovanjem kmetijskih površin, med agrarnimi operacijami in varovanjem
naravne dediščine itd.) ter na varstvu dobrin splošnega pomena pred
neustreznimi posegi vanje. |
Skladno namensko rabo prostora je mogoče doseči z
ohranjanjem kvalitetnih sestavin kulturne krajine in njihovih
medsebojnih razmerij. To je povezano z vzdrževanjem obstoječe
poseljenosti prostora občine, z izrabo kmetijskih površin na primerni
stopnji intenzivnosti in s takšnimi posegi v prostor, ki bodo skladni s
tukajšnjimi tipi poselitve in krajinskimi značilnostmi prostora.
Predlagane izvedbe novih posegov v prostor ne bodo le tehnično in
ekonomsko naravnane, temveč bodo upoštevale okoljevarstvene vidike in
vključevale elemente za kvalitativno izboljšanje obstoječih grajenih in
prirodnih prostorskih struktur. |
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji, ki si
jih z usmerjanjem dolgoročnega razvoja v prostoru občine prizadevamo
doseči, naslednji: |
– skrb za ekološko ravnovesje,
|
– izboljšanje stanja v okolju in varovanje okolja,
|
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh
območij v občini, |
– uravnotežena namenska raba prostora,
|
– ohranjanje poseljenosti prostora občine,
|
– optimalno omrežje centralnih naselij,
|
– zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj pomembnejših
naselij v občini, |
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega
dela območja občine. |
2. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA
DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA |
Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter
namenske rabe prostora temeljijo na zgoraj navedenih ciljih in
usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo (to je
dejansko) rabo prostora in prostorske omejitve, primernost prostora za
posamezne dejavnosti, državne, regionalne in občinske potrebe glede
razvoja v prostoru, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih
omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih nasprotij med različnimi
dejavnostmi in rabami prostora. |
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na istoimenski
karti št. 1. |
2.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
|
Kmetijska zemljišča bomo urejali in uporabljali na
optimalen način. Pri tem bomo zlasti ohranjali in varovali najboljša
kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč). Le-teh je na
območju občine po pričujočem planu 1222,6 ha. Morebitno potrebne
spremembe namembnosti delov teh zemljišč bomo izvajali v skladu s
prostorsko in kmetijsko zakonodajo ter prostorskimi akti le tam, kjer bo
za to izkazan širši javni interes, ugotovljen v prostorskem planu občine
ali države. Zemljišča, ki jim bomo spremenili namembnost samo za določen
čas, bomo po izteku začasne rabe znova vrnili v prvotno rabo. Na ostalih
kmetijskih zemljiščih bomo ob upoštevanju ekoloških omejitev in
dejavnikov kmetijsko proizvodnjo intenzivirali do ekološko-proizvodno
optimalne ravni. Proizvodno sposobnost slabših kmetijskih zemljišč bomo
izboljšali z agrotehničnimi ukrepi. Drugih kmetijskih zemljišč (2.
območje kmetijskih zemljišč) je po pričujočem planu v občini 1707,4 ha.
Tudi ta zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji. Na
delu teh zemljišč se bo raba zaradi drugih namenov po potrebi spremenila
le, če bo to v skladu z zakonskimi določili, določili tega plana in
določili ustreznega prostorskega izvedbenega akta. |
V obdelovanju kmetijskih površin ne vidimo zgolj
pridelovalnega pomena, temveč tudi vrednoto oblikovanja in vzdrževanja
pejsažnih kvalitet in videza ter identitete tukajšnje kulturne krajine.
Za posamezna območja je zato opredeljenih več osnovnih dejavnosti,
katerih medsebojni vplivi se ne izključujejo (primer: gozdarstvo –
rekreacija – turizem). Celota planskih usmeritev in ukrepov v zvezi s
kmetijskimi zemljišči in nanje vezanimi dejavnostmi bo naravnana tako,
da bo posvečena skrb ohranjanju in razvoju kmetij, zlasti tistih v
demografsko ogroženih delih občine. Ena od pomembnih nalog je tudi
varovanje plodnih tal (pred razvrednotenjem, zastrupljanjem, uničenjem,
erozijo ipd.) in sanacija že poškodovanih tal, pri čemer bodo imele
prednost najbolj poškodovane oziroma ogrožene površine. |
Večina najboljših kmetijskih zemljišč na območju občine se
nahaja v nižinskem delu Mislinjske doline in v Doliškem podolju. Zlasti
v nižinskem delu občine se nasprotjem med kmetijsko rabo prostora in
poselitvijo ne bo moč docela izogniti. Zaradi predvidenega urbanega
razvoja naselij Mislinja, Šentilj pod Turjakom in Sp. Dovže je s tem
planom skupno 1,03 ha najboljših kmetijskih zemljišč spremenilo
namembnost v stavbna zemljišča. Ostala zmanjšanja najboljših kmetijskih
zemljišč znašajo v skupnem obsegu 3,86 ha in se nanašajo na spremembe v
razpršeno poseljenem prostoru (sprememba v stavbna zemljišča na območjih
razpršene gradnje). |
Novi posegi na druga kmetijska zemljišča (2. območje
kmetijskih zemljišč), odobreni s tem planom, zahtevajo skupno 30,01 ha
teh zemljišč (stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje in širitev
ureditvenih območij naselij). Pri navedeni površini je upoštevana tudi
prekategorizacija iz najboljšega v drugo kmetijsko zemljišče.
|
Na območjih, kjer je smiselno in potrebno izvesti agrarne
operacije in za katera bodo tovrstni interes izrazili njihovi lastniki,
bomo agrarne operacije kot že tudi doslej izvedli, kolikor bo to v
skladu z drugimi obstoječimi ali predvidenimi dejavnostmi na dotičnih
območjih. Obsežnejših agrarnih operacij na območju občine ne
predvidevamo. Povečini se bodo izvajale višinske agromelioracije in
sanacije manjših izvirov vode za posamezne kmetije v hribovskih in
gorsko višinskih predelih vseh naselij v občini. Povprečne velikosti
posameznih višinskih agromelioracij bodo od 1 do 3 ha, povprečne
velikosti območij za sanacijo izvirov od 0,5 do 1,5 ha. Izvedba
agromelioracij bo zaobsegala dela kot so odstranjevanje grmovja in
kamenja, krčenje gozda, izravnavo terena, urejanje poti, apnenje,
založno gnojenje ipd. Na območju v Dovžah bomo sanirali pred leti že
izvedeno osuševanje. Sodelovali bomo pri pripravi nacionalnega programa
namakanja kmetijskih zemljišč. Ko in če bo ta na območju Občine Mislinja
predvidel namakalne površine, bomo le-te upoštevali. |
V okviru priprave idejne, projektne in izvedbene
dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane
omejitve, ki jih za take posege postavljajo drugi interesi v prostoru,
na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo naravne in kulturne
dediščine, novogradnja ali rekonstrukcija cest, varstvo pred poplavami,
urejanje vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in
izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem
obsegu. Na tak način bomo pri nadaljnjem razvoju rabe kmetijskih
zemljišč dosegli uresničevanje naravovarstvene vloge kmetijstva
(vzdrževanje ravnovesja v okolju, ohranjanje estetskih in funkcionalnih
vrednosti prostora ipd.). |
Kmetijska zemljišča so pregledno prikazana na karti št. 1
“Zasnova namenske rabe prostora” in podrobno v kartografski
dokumentaciji k planu. |
2.2. GOZDOVI |
Občina Mislinja je tesno povezana z gozdovi in
gozdarstvom. Gozdovi prekrivajo skoraj tri četrtine območja občine in
številnim občanom pomenijo važen vir dohodka. Gozdnata krajina in les
sta pomembna tudi za turizem, rekreacijo v naravnem okolju, lesno
industrijo in poseljenost podeželja. Po gozdnogospodarskih načrtih je na
območju občine 8079 ha gozdov, od katerih je 66% zasebnih, ostali pa so
v upravljanju države. Po pričujočem planu je v občini skupno 8000,7 ha
gozdov. V gozdovih prevladujejo iglavci in med njimi zlasti smreka. V
gozdovih je 202 km gozdnih cest in 431 km vlak. |
V gozdovih se pojavljajo škode zaradi snegolomov in
vetrolomov. Večji del gozdov, še zlasti na grebenih in slabših
rastiščih, je močneje prizadet zaradi onesnaženosti zraka. Škodo
povzročajo tudi gradnje prometnic, spravilo lesa, hudourniki, nelegalno
odlaganje odpadkov in divjad. Zaraščanje pohorskih planj ogroža kulturno
krajino, naravno in kulturno dediščino ter negativno vpliva na
turistično dejavnost. |
Gozdovi na območju občine imajo velik ekološki in socialni
pomen. Ob deževju akumulirajo velike količine vode in s tem zadržujejo
odtok visokih voda. Preprečujejo nastanek plazov in zadržujejo erozijske
procese. Na območju občine je z odlokom razglašenih 322,9 ha trajno
varovalnih gozdov na zgornji gozdni meji in v predelih, ki jih močno
ogroža erozija. Zaradi pojava zaraščanja pohorskih planj in
prekvalifikacije v gozd s posebnim namenom je predlagano zmanjšanje
obsega trajno varovalnih gozdov. V trajno varovalnih gozdovih so
dovoljeni le ukrepi, ki ohranjajo ali povečujejo njihovo varovalno
vlogo. Precejšen del gozdov v občini (1707 ha) ima poudarjeno varovalno
funkcijo. Gre za gozdove na strmih in skalnatih pobočjih ali zelo
plitvih tleh. |
Veliki strnjeni kompleksi gozdov in iz naravovarstvenih
razlogov pomembni območji Lovrenških jezer in Hude luknje so rastišča
redke flore in habitati živalskih vrst. Zaradi svojega biotskega pomena
so ali bodo ti gozdovi deležni posebne zaščite kot gozdovi s posebnim
namenom ali kot deli predvidenega naravnega parka Pohorje ter
krajinskega parka Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik). Gozdovi
s posebnim namenom imajo poudarjeno raziskovalno funkcijo ali funkcijo
varovanja naravne in kulturne dediščine. V Občini Mislinja sta z odlokom
zaščitena gozdna rezervata Lovrenška jezera in Ovčarjevo v skupnem
obsegu 265,2 ha. Za zakonsko zavarovanje je predlagan nov gozd s
posebnim namenom Tisnik, ki obsega pobočja Tisnika in Pečovnika v obsegu
30,7 ha. V gozdovih s posebnim namenom niso dovoljeni nobeni ukrepi, ki
bi spreminjali stanje v teh gozdovih. Za gozd s posebnim namenom (mestni
gozd) je predlagan gozd nad osnovno šolo v Šentilju pod Turjakom v
obsegu 4,1 ha. |
Del gozdov v občini je pomembnih tudi z vidika oskrbe z
vodo: gozdovi namreč skrbijo za enakomeren odtok vode, jo bogatijo z
razstopinami in jo čistijo. Zato je pomembno ohraniti čim bolj
neonesnažene velike komplekse gozdov na Pohorju in povsod drugod, kjer
varstveni pasovi vodnih virov zaobsegajo z gozdom porasla zemljišča
(Paški Kozjak, območje Metulovega vrha...). Te gozdove je potrebno
varovati zlasti pred onesnaženjem s kemičnimi sredstvi in odplakami.
|
Pri gospodarjenju z gozdovi bomo uresničevali naslednja
temeljna načela: (1) sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno
z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, (2) trajno in optimalno
delovanje gozdov kot ekosistema in (3) trajno uresničevanje vseh funkcij
gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo. Z
gozdnogospodarskimi ukrepi bomo zagotovili ohranitev ali izboljšanje
proizvodne sposobnosti rastišč in sestojev, njihovo mehansko in biološko
stabilnost ter optimalno zagotavljanje vseh funkcij gozdov. Sečnja
dreves bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov. Obnova gozdov bo
potekala po naravni poti, sajenja pa se bomo posluževali le, če naravna
obnova ne bo tekla ali ne bo zagotovila ustreznega deleža željenih
drevesnih vrst. Z intenzivno nego gozdov bomo zagotovili zadosti
nosilcev njihovih funkcij, stabilnost in kvaliteto. Površinskih ukrepov
ne bomo dopuščali. Za ohranitev pohorskih planj, ki so pomembne za
tukajšnjo kulturno krajino, hkrati pa za turistične in rekreacijske
dejavnosti, bomo skupaj s tangiranimi sosednjimi občinami izvedli ukrepe
za ohranitev negozdnih površin (planj) na grebenu Pohorja. |
Na območju predlaganega regijskega parka Pohorje in
predlaganega krajinskega parka Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -
Tisnik) bo gospodarjenje z gozdovi prilagojeno pogojem, ki bodo
opredeljeni za potrebe varovanja teh dveh parkov. |
Skrbeli bomo za skladnost številčnosti divjadi s
prehrambenimi sposobnostmi gozda, pri čemer bosta merili usklajenosti
znosna škoda v gozdovih in stanje divjadi. Izboljšanje pogojev za
življenje divjadi bomo zagotoviti s snovanjem mirnih con (zapora
nekaterih cest) in zimovališč, z ohranjanjem in vzdrževanjem jas in
enklav, sajenjem plodonosnih vrst dreves in grmov, puščanjem starih in
suhih dreves za gnezdenje ptic in drugimi ukrepi. |
Z vidika posegov v gozdni prostor, kakršni so krčitve
gozdov in spremembe namembnosti gozdnih zemljišč, je gozdni prostor
členjen v tri vrste območij: (1) ohranitvena območja, kjer posegi niso
dopustni (npr. gozdovi s posebnim namenom, območja varstvenih pasov za
zaščito vodnih virov ipd.), (2) območja, kjer so posegi dovoljeni le
izjemoma in pod posebnimi pogoji (npr. za gradnjo prometnic skozi
varovalne gozdove, za gradnjo hiš ali počitniških hiš v okviru celka
ipd.) in (3) območja, kjer so posegi praviloma dovoljeni. Praviloma niso
dovoljeni posegi v posamično gozdno drevje in skupine gozdnega drevja
zunaj naselij, ki je bodisi zavarovano z odlokom ali zakonom, bodisi
predstavlja pomembno oblikovno prvino okolja ali ima drugo pomembno
funkcijo. Posegi v gozdove v nižinskih predelih bodo možni le tam, kjer
bo to neobhodno potrebno za dograditev pomembnejših naselij ali gradnjo
pomembnejših infrastrukturnih objektov, s tem da morajo biti ti posegi v
gozdni prostor izvedeni tako, da ne bodo negativno vplivali na gozdni
ekosistem kot celoto in njegove funkcije. Površine vseh gozdov so s tem
planom zaradi formiranja novih stavbnih zemljišč zmanjšane za skupno
8,88 ha, zaradi prekategorizacije iz drugega kmetijskega zemljišča v
gozd pa hkrati povečane za skupno 0,88 ha. |
Krčitev gozda zaradi postavitve obor za divjad ni
dopustna, enako tudi ne paša v gozdovih. Zagotovili bomo prost dostop v
gozdove in prosto gibanje v njih ter čebelarjenje, lov in rekreativno
nabiranje plodov v skladu s predpisi. |
Površine, ki jih v Občini Mislinja pokrivajo gozdovi, so
pregledno prikazane na karti št. 1 “Zasnova namenske rabe prostora“,
podrobno pa v kartografski dokumentaciji k planu. |
2.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
|
2.3.1. Vodni viri
|
Vodni viri na območju občine so izviri, potoki ter reki
Paka in Mislinja. Območja obstoječih, predvidenih in potencialnih vodnih
virov bomo z aktivnimi in pasivnimi ukrepi varovali pred morebitnim
onesnaženjem. Za vodne vire, ki so ali bodo pomembni za oskrbo z vodo,
bomo na osnovi že izdelanih strokovnih podlag pripravili in sprejeli
odlok o zavarovanju, ki bo zlasti določil zaščitne pasove in namensko
rabo na varovanem območju posameznih vodnih virov ter s tem podal pravno
osnovo za preprečitev poslabšanja kvalitete vode v njih. Na nekaterih
vodnih virih bomo po potrebi izvedli sanacijske ukrepe. Važnejši izviri
vode, ki služiljo ali bodo služili za oskrbo z vodo, so na območju
Črnega vrha in povirja Jamovice na Pohorju, pri Mutnikovi gori nad
Srednjim Doličem, v povirju Glažarice na Kozjaku, v Hudi luknji, na
Metulovem vrhu, na Sončnih Završah med Fričevim ter Pogorevškim vrhom in
Vovkarjah. Na območjih naštetih in drugih vodnih virov niso dovoljeni
posegi, ki bi zmanjšali njihovo izdatnost ali ogrožali neoporečnost
vode, zato bo na teh območjih imelo varstvo voda prednost pred drugimi
dejavnostmi. |
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 7 “Zasnova
oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami”. |
2.3.2. Vodnogospodarske ureditve
|
Urejanje vodotokov je v občini potrebno za preventivno
varovanje naselij in infrastrukturnih objektov pred poplavami, za
uravnavo vodnega režima in odpravljanje posledic erozije ter
hudourniškega delovanja. V okviru vodnogospodarskega planiranja bodo
usklajevane vodnogospodarske in sočasne poselitvene, prometne,
naravovarstvene, gozdnogospodarske, elektroenergetske, krajinske in
kmetijske rešitve v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. |
Severni del občine z reko Mislinjo in njenimi
hudourniškimi pritoki spada v porečje Drave, južni s Pako in njenimi
pritoki pa v porečje Savinje. Na območju povodja Mislinje, ki je s
hidrološkega in naravovarstvenega vidika zelo občutljivo, bo upravljalec
vodotokov izvajal ukrepe, kakršni so izgradnja ustalitveno zaplavnih
pregrad (v povirnem delu Mislinje in na njenem pritoku Glažuta),
izgradnja stabilizacijskih pragov in obrežnih zavarovanj za zaščito cest
(na odseku Mislinje od sotočja z Glažuto do naselja Mislinja), ureditev
odsekov strug (Brložnica, Dovžanka, Mevlja) in lokalne sanacije
erodiranih površin (Mislinja, Mevlja, Brložnica). Predvidena je sanacija
in zaščita Pake in njenih pritokov. Ob tem bo upravljalec vodotokov
sproti odpravljal tudi nastale poškodbe na naravnih odsekih vodotokov.
Ureditvena dela bodo izvedena v skladu s strokovno presojo in potrebami
upravljalcev vodotokov, uporabnikov prostora ob njem, investitorjev
malih hidroelektrarn ter v skladu z interesi varstva naravne dediščine.
|
Zgrajene vodnogospodarske objekte in ureditve bo
upravljalec redno vzdrževal. Vzdrževalna in sanacijska dela morajo biti
izvedena tako, da ne bodo spremenila vodnega režima ali bistveno posegla
v obvodni prostor. |
Zaradi litološke zgradbe tal, naklonov pobočij in količine
padavin so nekateri predeli na območju občine izpostavljen eroziji in
plazenju. Žarišča globinske erozije bomo sanirali in odpravili nevarnost
večjih katastrof. Temu cilju bodo prilagojeni tudi nekateri od
načrtovanih vodnogospodarskih ukrepov. |
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti
št. 2 “Zasnova agrarnih operacij in vodnogospodarskih ureditev”.
|
2.4. RUDNINE |
Na področju mineralnih surovin je v občini pomemben
tehnični gradbeni kamen, katerega pridobivanju so namenjeni kamnolomi
karbonatnih kamnin, dolomita in apnenca. Pridobivanje gradbenega kamna,
ki je pomembna surovina za gradnjo in vzdrževanje cest ter gradnjo
nekaterih drugih objektov, bo potekalo v skladu s smernicami strokovnih
služb in pogoji upravnih organov. Samo pridobivanje mineralnih surovin
bo nadgrajeno z obdelavo teh surovin (drobljenje, sejanje). Za območja
izkoriščanja mineralnih surovin na območju občine velja, da bo sproti ob
eksploataciji, najkasneje pa po prenehanju eksploatacije na njih v
okviru sanacijskih ureditev vzpostavljena raba, določena v prostorskih
izvedbenih aktih, v lokacijskih dokumentacijah in dovoljenjih ter
sanacijskih projektih za taka območja (rekultivacija v kmetijsko
zemljišče ali gozd, zasaditev z vegetacijo ipd.). Tudi nelegalna območja
izkoriščanja mineralnih surovin, ki danes često predstavljajo nelegalna
odlagališča odpadkov, bomo sanirali, da bi tako preprečili še večje
ekološke obremenitve okolja. Prioritetno bomo zahtevali, da se sanira
tiste kamnolome in peskokope, ki predstavljajo nevarnost za okolje in
naravne vire. Sanacij bodo med ostalim deležni tudi peskokopi Mrak,
Češovnik, Batič, Štancer, Jenina in Černjak. Poostrili bomo nadzor nad
nedovoljenim izkoriščanjem minaralnih surovin in poskrbeli za
sankcioniranje kršiteljev. |
Za opredelitev morebitnih novih območij izkoriščanja
mineralnih surovin bomo predhodno izdelali strokovne podlage vključno z
bilancami potreb po dotični surovini in s celovito presojo vplivov
tovrstnih posegov na okolje. |
Zasnova rudnin oziroma mineralnih surovin je prikazana na
karti št. 4 “Zasnova rudnin in sanacij”. |
2.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA
|
Območja naravne in kulturne dediščine zajemajo velik del
občine in predstavljajo pomembno prostorsko kvaliteto. Zato bo njih
ohranjanje, izboljšanje stanja in predstavitev eno od izhodišč za
usmerjanje razvoja drugih dejavnosti v prostoru občine. |
Varovanje in ohranjanje najkvalitetnejše naravne in
kulturne dediščine izvajamo z zakoni, odloki in odločbami o zavarovanju
naravnih znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov. Območja
naravne in kulturne dediščine, ki niso ali ne bodo zavarovana z
navedenimi pravnimi akti, varujemo z opredelitvami tega plana, to je z
njihovo primerno rabo in z ustreznimi merili ter pogoji za poseganje v
prostor dediščine. V okviru slednjega bomo skrbeli za ohranjanje
značilnosti tukajšnje kulturne krajine, preprečevali posege, ki bi
utegnili razvrednotiti dediščino, zagotavljali dostopnost spomeniškega
fonda in s tem doživljanje te materialne in kulturne dobrine. Naravno in
kulturno dediščino bomo smiselno vključevali v celovito urejanje
prostora in iskali možnosti za poglobitev stikov med interesi družbenega
razvoja ter potrebo po njeni ohranitvi in vzdrževanju. Naravno in
kulturno dediščino bomo zlasti povezovali z rekreacijo, turizmom,
gozdarstvom in kmetijstvom. |
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi
neprimerne rabe, nelegalnih posegov v prostor in posledic različnih vrst
onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot
območja sanacij in zanje opredelili ukrepe za izboljšanje stanja. Pri
poseganju v območja zavarovanih naravnih znamenitosti (nekateri naravni
rezervati in naravne znamenitosti na grebenu Pohorja) bomo upoštevali
določila odlokov o njihovem zavarovanju in mnenja ter soglasja
pristojnih služb. Za območje regijskega oziroma naravnega parka Pohorje
bo sprejet zakon, do takrat pa bomo pri urejanju tega naravno
zaokroženega in v precejšnji meri prvobitnega naravnega območja
upoštevali naslednje smernice: |
– ohranjanje pestrosti kultur in preprečevanje nastajanja
monokultur, |
– gozdovi naj ohranijo avtohtono vrstno strukturo,
goloseki niso sprejemljivi, |
– varovati je potrebno ambiente in vedute.
|
S podobnim aktom kot naravni park Pohorje bo zavarovan
tudi krajinski park Huda luknja – Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik).
|
Sprejeli bomo odlok o zavarovanju doslej še nezavarovanih
naravnih znamenitosti na območju občine. Ena od takšnih znamenitosti je
naravni rezervat Tisnik nad Hudo luknjo. |
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej
kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in
ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dobra dostopnost ter
prezentiranost. Skrbeli bomo za izvajanje odloka, ki razglaša nepremične
kulturne in zgodovinske spomenike na območju občine, in ga upoštevali
pri izdelavi vseh vrst prostorskih dokumentov. S proračunskimi viri,
sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali
poškodovano in prezentirali važnejšo kulturno dediščino. Med kulturnimi
spomeniki so na območju občine v državnem merilu pomembni arheološko
najdišče jama Špehovka v Hudi luknji, cerkev sv. Lenarta v Mislinji in
domačija Hof v Gornjem Doliču. |
Celota zgoraj navedenih ukrepov in usmeritev naj zagotovi
celovit pregled stanja na področju naravne in kulturne dediščine v
občini, prepreči slabšanje stanja, v katerem ta dediščina je, jo zaščiti
pred neustreznimi posegi vanjo in jo hkrati kot primerjalno prostorsko
prednost v duhu razvojnega varovanja vključi v celoto ostalih dejavnosti
človeka in družbe v prostoru. |
Območja in usmeritve varstva naravne in kulturne dediščine
so prikazana na karti št. 3 “Zasnova varstva naravne in kulturne
dediščine”. |
2.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO IN TURIZEM
|
Rekreaciji občanov in rekreativnim ter turističnim
obiskovalcem krajev v občini bomo namenili zadostno mero pozornosti. Za
potrebe vsakodnevne rekreacije občanov (sprehajanje, (smučarski) tek,
nabiranje gozdnih sadežev in zelišč, kolesarjenje, športne igre (na
igriščih) bomo urejali in vzdrževali zelene in rekreacijske površine v
in ob naseljih ter jih navezovali na obstoječa in predvidena območja s
turistično funkcijo (izletniški, lovski, obvodni, kmečki, zdraviliški,
jamarski in druge vrste zelenega turizma). Pri urejanju površin za eno
ali večdnevno in dopustniško rekreacijo (pohodništvo, kolesarjenje,
smučanje) bodo posebej upoštevane njihova dostopnost, naravne
znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete
prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo
razvrednotil krajine. Vse obstoječe ali predvidene rekreacijske
turistične površine bomo primerno povezovali in usklajevali z ostalimi
rabami prostora. |
Naravne in ustvarjene danosti v občini nudijo ugodne
pogoje za zimsko in deloma tudi letno rekreacijsko ter turistično izrabo
prostora. Ta bo sonaravna in ne zasnovana na industrijskem tipu množične
rekreacije in turizma, hkrati pa ponujena enotno ne le za celotno
območje občine temveč tudi z navezavami na širše regionalno območje. V
okviru tega je in bo še naprej pomembno Pohorje in območja okoli že
uveljavljenih rekreacijsko turističnih središč ter planinskih postojank
na severnem in vzhodnem obrobju občine (Kope, Rogla v sosednji Občini
Zreče, Ribniška koča v sosednji Občini Ribnica na Pohorju). Pohorski del
občine opredeljujemo kot prednostno območje za razvoj turizma in
rekreacije v naravnem okolju. Poudarjeno bomo razvoj turizma pospeševali
še v naselju Mislinja in njegovi neposredni okolici, bolj kot doslej pa
na območju Tolstega Vrha (povezava s turističnim območjem Rogla),
Kozjaka in Završ. Pri tem bomo poleg nočitvenih zmogljivosti zagotovili
tudi športna igrišča v bližini turističnih in prenočitvenih objektov
(Grmovškov dom, Piršev dom, Lovska koča na Završah). Turistično ponudbo
v občini bomo povezali s tovrstno ponudbo v sosednjih občinah in jo
promovirali tudi na regionalni ravni. |
Na območju občine bomo urejali planinske, pohodniške,
sprehajalne in učne poti ter kolesarske povezave in jih navezovali na
tovrstne ureditve v sosednjih občinah. Načrtujemo vzpostavitev občinske
krožne pohodniško-turistične poti, ki bo povezala turistične potenciale
v osrednjem delu občine in omogočila doživljanje tukajšnjega slikovitega
naravnogeografskega okolja ter bogate naravne in kulturne dediščine.
Vzpodbujali bomo razvoj kmečkega turizma s spremljevalnimi dejavnostmi
(prodaja pridelkov, izdelkov domače obrti, lov in ribolov, jahanje,
izletništvo, delo na kmetiji, ponudba programov aktivnih počitnic na
kmetiji). Med neposredne naloge uvrščamo strokovno razdelavo možnosti za
razvoj zdraviliškega turizma (za tiste, ki imajo težave z dihali,
ureditev rekreacijskega centra pri Interbožniku v Movžah in ureditev
gorske kolesarske povezave na Pohorju (skupaj s sosednjimi koroškimi
občinami). |
Območja za rekreacijo in območja za turizem so prikazana
na karti št. 9 z naslovom “Zasnova območij in ureditev za rekreacijo in
turizem”. |
2.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV
|
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se
srečujemo (tudi) na območju Občine Mislinja, določa naslednje skupne
cilje: |
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja
ter pri izvajanju različnih dejavnosti zmanjšati tveganje za poškodbe in
degradacije okolja; |
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno
onesnaženih območij; |
– doseči možno stopnjo čistosti vode v rekah Mislinji in
Paki in zmanjšati njuno onesnaževanje; |
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati
nelegalna odlagališča; |
– zmanjšati hrup in onesnaženost tal.
|
Za uresničevanje navedenih ciljev bodo pomembne pravna
oziroma normativna podpora (sprejemanje in uresničevanje odlokov in
sanacijskih programov), finaciranje okoljevarstvenih aktivnosti, večja
ekološka osveščenost ljudi, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru,
podprto s celovitimi presojami vplivov novih posegov na okolje, meritve
onesnaženosti posameznih prvin okolja in upoštevanje načela
“povzročitelj plača”. |
Z republiškim odlokom iz leta 1988 je naselje Mislinja
uvrščeno v II. območje onesnaženosti zraka (zrak je onesnažen pod
dovoljeno mejo), preostali prostor občine pa v I. območje (zrak je
onesnažen do ene petine dovoljene meje). Poskrbeli bomo, da se to stanje
ne bo poslabšalo (npr. z uporabo primernih vrst goriv in povečevanjem
obsega porabe zemeljskega plina). V primeru potrebe bomo pripravili in
sprejeli občinski odlok o varstvu zraka. Vključevali se bomo v
aktivnosti za zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi termoelektrarne
Šoštanj. |
Z vidika onesnaženosti vodotokov je stanje ugodno le v
njihovih povirjih. Reka Mislinja je dolvodno od naselja Mislinja glede
stopnje onesnaženosti uvrščena v I.-II. razred (onesnaženost pod
sprejemljivo mejo). Za potrebe varstva voda in zlasti virov pitne vode v
občini bo potrebno: |
– graditi kanalizacijo in čistilne naprave,
|
– preiti na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko
primernih gnojil in zaščitnih sredstev, |
– zmanjšati tveganje za vodne vire z ustrezno izvedbo
gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo
za okolje tveganih dejavnosti na primernejše lokacije. |
Ravnanje z odpadki bo obsegalo uvajanje sistema ločenega
zbiranja odpadkov (zlasti posebnih oziroma oporečnih) na izvoru,
izvajanje rednega odvoza odpadkov, vračanje koristnih odpadkov v
reprodukcijski krog in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov.
Komunalne odpadke bomo še naprej odlagali na skupnem odlagališču v
Mislinjski Dobravi v Mestni občini Slovenj Gradec. |
Poseben problem za okolje predstavljajo nelegalna
odlagališča, ki jih bomo sanirali, in sicer prednostno tista, ki
ogrožajo vire pitne vode. S poostrenim nadzorom bomo preprečevali
tovrstno degradacijo in onesnaževanje okolja. |
Za vnaprejšnjo izognitev problemom bomo pri izdaji
dovoljenj za novogradnje preverjali način ravnanja z odpadki. Za posebne
oziroma oporečne odpadke, ki nastajajo v nekaterih podjetjih v občini,
bo po potrebi opredeljen celovit način ravnanja z njimi. Skrbeli bomo za
dosledno izvajanje sprejetega odloka o ravnanju z odpadki. |
Za zmanjšanje hrupa bomo:
|
– upoštevali protihrupne ukrepe pri pripravi prostorskih
izvedbenih aktov (PIA), |
pri projektiranju objektov, izboru gradbenih materialov in
izvedbi objektov ter |
– upoštevali varstvo pred hrupom pri prometnih ureditvah
in proizvodnih obratih. |
Zakonske in podzakonske predpise o varstvu pred hrupom
bomo uporabljali kot osnovo za določitev protihrupnih ukrepov pri
stanovanjski, poslovni, proizvodni, obrtni in drugi gradnji ter pri
načrtovanju in izvedbi prometnic. Po potrebi bomo izdelali in sprejeli
občinski odlok o varstvu pred hrupom. |
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo
potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati za tla nevarne emisije
in izvajati nadzor nad rabo zaščitnih kemičnih snovi v kmetijstvu. V
zvezi s slednjim bomo nevarnost za okolje zmanjšali tudi z ekološko
varnim transportom teh zaščitnih sredstev in primernim ravnanjem z
njihovo embalažo. |
Zasnova sanacij je prikazana na karti št. 4 “Zasnova
rudnin in sanacij”. |
2.8. POSELITEV |
Lega Občine Mislinja v prostoru med Pohorjem, Paškim
Kozjakom, hribovjem zahodnega Pohorskega Podravja in Mislinjsko dolino
je med drugim pogojevala tudi tukajšen poselitveni vzorec, ki ga
predstavljajo strnjena naselja, zaselki in posamezne kmetije (npr. na
celkih na Pohorju). Večja gostota poseljenih površin je ob pomembnih
cestnih povezavah, kjer so locirana pomembnejša naselja in
suburbanizirani obcestni zaselki. Skoncentrirana poselitev je značilna
tudi ob vodotoku Mislinji in njenih pritokih. |
V občini je v zvezi s poselitvijo prisotnih več problemov:
|
– stihijska gradnja po hribovitih pobočjih,
|
– trend nadaljnjega razprševanja poselitve,
|
– zabrisane meje med naselji,
|
– degradacija podobe starih vaških jeder.
|
Spričo naštetega bo usmerjanje poselitve v občini eno od
pomembnejših področij urejanja prostora. To usmerjanje bo temeljilo v
glavnem na policentričnem konceptu, torej na zmerni koncentraciji v
pomembnejših naseljih in ohranjanju kvalitetnih sestavin naselbinskega
vzorca poselitve v ostalih delih občine. Izhodiščna oblikovalska
vrednota usmerjanja poselitve bo ohranjanje izvornega pokrajinskega
pejsaža oziroma podobe kulturne krajine. |
Novo pozidavo bomo usmerjali na nepozidana oziroma prosta
zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in v prostorsko zaokrožene
zaselke, prioritetno v tiste, ki so infrastrukturno že opremljeni. Ob
tem bomo pazili, da z novogradnjami ne bomo sprožali novih
infrastrukturnih problemov. Skrbeli bomo za oblikovanje jasnih,
prostorsko-gradbeno razvidnih mej ureditvenih območij naselij in mej med
naselji samimi. Pri novi pozidavi in urejanju naselij bomo skrbeli za
ustvarjanje preglednih, humanih, racionalnih in estetskih prostorsko
gradbenih struktur. Pri tem bomo upoštevali širši prirodni okvir naselij
tako, da mu bomo prilagodili zasnovo širjenja na nove površine,
gabarite, varovane poglede in krajinske dominante. Sanirali bomo
obstoječi gradbeni fond, predvsem kvalitetno arhitekturno dediščino.
|
Preprečevali bomo novogradnje na večjih kompleksih
kmetijskih in gozdnih površin, na erozijskih žariščih, na plazovitih
območjih in na pobočjih slemen, kar posebej velja za najboljša kmetijska
zemljišča in za območja gozdov. |
Sledeč naštetim usmeritvam bomo lahko preprečevali
nadaljnjo razprševanje gradnje, ki kazi podobo tukajšnje kulturne
krajine in otežuje infrastrukturno opremljanje pozidanih zemljišč.
|
V naseljih bomo zagotovili prosta stavbna zemljišča,
infrastrukturno opremljenost in dejavnosti, ki bodo služile tudi zaledju
naselij. Zagotavljali bomo, da bodo tudi manjša podeželska naselja in
območja s pretežno kmetijsko funkcijo pridobila nove razvojne možnosti
in bivalne kakovosti. Gradbeni razvoj naselij bomo spremljali z
urejanjem komunalnega omrežja in objektov ter urejanjem in izboljšanjem
dostopnosti ter prometnih razmer v naseljih. Pri načrtovanju pozidave na
infrastrukturno neopremljenih površinah se bomo zavzemali za enotne
gradbene komplekse s skupno komunalno opremo. V izbranih naseljih
oziroma na obrobjih le-teh bomo zagotavljali prostor za razvoj
proizvodnih dejavnosti (obrt). |
Za širitev tistih naselij, kjer potreb po prostoru ne bo
mogoče zadovoljiti znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja,
bomo uporabili manj pomembne kmetijske ali gozdne površine, samo v
izjemnih primerih, utemeljenih na zakonu, določilih dolgoročnega plana
Republike Slovenije in določilih tega plana, pa tudi del najboljših
kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih bodo, če ni
mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, možne le tiste vrste
nekmetijske rabe, ki so navedene v zakonu o kmetijskih zemljiščih.
|
Negativne populacijske trende v južnem in severozahodnem
delu območja občine je potrebno zaustaviti, populacijsko sliko tega
prostora pa izboljšati. |
Razvoj podeželja bomo vzpodbujali z uvajanjem raznolikih
dopolnilnih dejavnosti kmečkih in polkmečkih gospodarstev (predelava
pridelkov, zlasti sadja, obrt, kmečki turizem...). Z namenom, da razvoj
podeželja vzpodbudimo še kako drugače, bomo izvedli projekte celostnega
razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). To velja prvenstveno za
naselja Tolsti Vrh, Paka in Kozjak. |
Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim
kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno
gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve
oziroma izpopolnitve dejavnosti na kmetiji. |
Pri urejanju podeželja je potrebno poskrbeti za
upoštevanje značilnosti oblikovanja tukajšnjih naselij in zgradb
(avtohtona arhitektura). Zlasti pozorno je potrebno spremljati nove
prostorske ureditve v naseljih, ki premorejo stara vaška jedra, z
namenom, da ta jedra ohranijo ali pa ponovno pridobijo izvorno,
identifikacijsko podobo. V urejanje podeželja bomo s primerno
namembnostjo vključili kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne
znamenitosti. Podrobno so načela urejanja in pogoji ter kriteriji za
poseganje v podeželski prostor občine opredeljeni v prostorskih
ureditvenih pogojih (PUP) za podeželski del občine. |
Območja počitniških naselij bodo po potrebi opredeljena v
prostorskih izvedbenih aktih, izdelanih v ta namen. Nova počitniška
naselja bomo locirali v skladu s prej navedenimi usmeritvami za
poselitev in bodo sestavljena iz manjšega števila počitniških hišic.
Obstoječe zaselke počitniških hiš bomo po potrebi prostorsko zaokrožili
in izboljšali njihovo infrastrukturno opremljenost. |
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v
saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje. Izdelano evidenco
nedovoljenih gradenj za območje Občine Mislinja bomo dopolnjevali.
Problematiko nelegalne gradnje bomo razreševali na zakonski osnovi, pri
čemer bomo nelegalne posege v prostor obravnavali selektivno glede na
težo problematike. Izvajali bomo ukrepe za preprečevanje nastajanja
novih nedovoljenih gradenj. |
2.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
|
Omrežje naselij predstavlja osnovo in možnost, da razvoj,
katerega nosilci so pomembnejša naselja, zajame celoten poseljeni
prostor občine. Ob dovolj razvejanem naselbinskem omrežju lahko
omejujemo razprševanje pozidave, omogočamo usmerjanje prebivalstva v
gospodarsko aktivnejša območja in naselja ter izenačujemo bivalne pogoje
med urbaniziranimi in podeželskimi območji. |
V občinskem omrežju centralnih naselij ne predvidevamo
večjih sprememb. Po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene
dejavnosti je naselje Mislinja (s sonaseljem Šentilj pod Turjakom)
opredeljeno kot središče občinskega pomena, naselji Srednji Dolič in
Dovže sta opredeljeni kot lokalni središči, naselji Gornji Dolič in
Završe pa kot ožji lokalni središči. |
V občinskem središču Mislinja bomo razvijali oskrbne in
storitvene dejavnosti, ki bi jih naj naselje tega ranga imelo (upravne,
trgovske, finančne, kulturne… dejavnosti), zraven tega pa še
spremljajoče stanovanjske, rekreativne, proizvodne, turistične in druge
dejavnosti. |
Prej našteta lokalna in ožja lokalna središča premorejo
oziroma bodo premogla tiste osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, ki
služijo prebivalcem v njih in njihovi okolici (trgovine za osnovno in
specializirano preskrbo, osebne storitve, vaški domovi ipd.). Druge
potrebe bodo ti prebivalci zadovoljevali v bližnjih središčih višjega
oskrbnega in storitvenega ranga (Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje).
|
Za ostala naselja v občini (Razborca, Mala Mislinja,
Tolsti Vrh pri Mislinji, Paka, Kozjak) ne predvidevamo načrtnega
vzpostavljanja storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Ta naselja bodo imela
vlogo oskrbnih centrov le za lokalno prebivalstvo. |
V naseljih, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih
dejavnosti ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo naselja
v omrežju naselij, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih
zemljišč in z drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh
dejavnosti. S tem bomo pripomogli k ustvarjanju čim bolj enakovrednih
bivalnih pogojev na celotnem območju občine in preprečevali slabšanje
oziroma stagniranje demografskega stanja v nekaterih delih občine
(zlasti v Tolstem vrhu, Paki, Kozjaku in Završah). |
Po klasifikaciji glede na proizvodne dejavnosti je naselje
Mislinja uvrščeno med naselja z dvema do tremi proizvodnimi obrati,
naselje Gornji Dolič pa med naselja z monostrukturno dejavnostjo (to je
med naselja z večjo obrtno proizvodnjo ali enim industrijskim obratom).
|
2.8.2. Ureditvena območja naselij
|
Ureditvena območja naselij so plansko opredeljena območja
v prostoru, kamor v skladu s policentrično zasnovo poselitve usmerjamo
stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen tovrstnega prostorskega zamejevanja
naselij je v prvi vrsti racionalna izraba prostora, optimalno
zaokrožanje komunalnih in drugih infrastrukturnih ureditev ter čim večje
ohranjanje dobrin splošnega pomena (kmetijskih zemljišč, gozdov, naravne
dediščine itd.). |
Na območju Občine Mislinja imajo ureditveno območje
naslednja naselja: Mislinja in Šentilj pod Turjakom, Dovže, Gornji Dolič
in Srednji Dolič. Meja ureditvenega območja naselja Mislinja in Šentilj
se poveča tako, da zaobsega tudi zemljišče lednega kegljišča in bližnji
odsek reke Mislinja. Gre za naselja, ki imajo bodisi pomembnejšo vlogo v
omrežju naselij bodisi je v njih prisoten intenzivnejši gospodarski
razvoj. |
Drugo ureditveno območje za poselitev predstavlja območje
počitniških naselij na Pungartu. |
Stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in
drugih ureditvenih območij so vsa zemljišča razen: |
– plansko opredeljenih zelenih površin (z izjemo tistih,
ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti na njih
zgrajeni s potrebnimi dovoljenji), |
– površin, ki po zakonu niso stavbna zemljišča (npr. vodne
površine). |
Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih
območij so območja kompleksne graditve (infrastrukturni objekti in
naprave) in zemljišča razpršene gradnje. Skupna površina stavbnih
zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij, znotraj počitniških
naselij in na območjih razpršene gradnje je po tem planu 322,64 ha.
|
Pred gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih, ki so
posebej prikazana v kartografski dokumentaciji k temu planu v merilu 1:
5000, je potrebno izpolniti posebne pogoje, navedene v prilogi št. 2 za
naslovom “Posebni pogoji za gradnjo na nekaterih stavbnih zemljiščih“.
|
Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi
tista zemljiška parcela, ki v kartografskem gradivu plana sicer ni
prikazana, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
|
– zanjo je bila plačana odškodnina za spremembo
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi
izdelane lokacijske dokumentacije; |
– na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;
|
– za graditev objekta, voda ali naprave na njej, če so
bila izdana vsa predpisana dovoljenja. |
Ob predpogoju izpolnitve enega od zgornjih pogojev imajo
ne glede na morebitno nevrisanost v kartografskem gradivu tega plana,
status zazidanega stavbnega zemljišča. Stavbna zemljišča so tudi
zemljišča izključne rabe za obstoječo in predvideno komunalno
infrastrukturo, in sicer za naslednje vrste infrastrukture: ceste,
parkirišča, stebri električnih daljnovodov, transformatorske postaje,
stebri smučarskih vlečnic in ostali objekti, ki so potrebni za
obratovanje teh vlečnic, drugi objekti, ki sodijo k vodovodni,
kanalizacijski, elektroenergetski, telekomunikacijski ipd.
infrastrukturi, ter grajeni objekti na vodotokih (slednji za obdobje do
sprejema novega zakona o vodah, ki bo morda tovrstno opredelitev zanje
spremenil). Pogoji o stavbnozemljiškem statusu prej omenjenih zemljišč
za komunalno infrastrukturo se natančneje opredelijo v prostorsko
izvedbenih aktih. |
Območje stavbnega zemljišča, določenega v tem planu, se
lahko v prostoru lokacijsko natančneje določi, kolikor se pri izdelavi
lokacijske dokumentacije ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri
tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin, ne sme
povečati. |
2.9. PROMETNO OMREŽJE
|
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje
optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v
državni prometni sistem. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo
usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. Vzpodbujali bomo okolju
prijazne oblike prometa (javni potniški prevoz, kolesarjenje, pešačenje)
in skrbeli za dobro pretočnost prometa. Prometno omrežje bomo urejali
tako, da bo pomagalo zmanjševati socialne razlike, izenačevati oskrbo
prebivalstva in dajati vsem prebivalcem ne glede na kraj bivanja ali
socialni položaj kar najbolj enake možnosti za razvoj. |
Prizadevali si bomo, da bodo predvidene rekonstrukcije in
novogradnje prometnic državnega pomena na območju občine (železniška
proga, glavna in regionalna cesta, glavna kolesarska povezava) uvrščene
v ustrezne nacionalne programe izgradnje. Pri teh aktivnostih bomo
sodelovali z zainteresiranimi sosednjimi občinami. |
Obstoječe in predvideno prometno omrežje je prikazano na
karti št. 6 z naslovom “Zasnova prometnega omrežja”. To omrežje
sestavljajo: glavna cesta I. reda št. 4, regionalna cesta II. reda št.
431, kategorizirane lokalne ceste, ceste po katerih so speljane trase
šolskih prevozov, predvidena glavna kolesarska povezava med Velenjem in
Slovenj Gradcem in trasa glavne železniške proge v proučevanju.
|
2.9.1. Železniško omrežje
|
Na območju občine poteka trasa opuščene železniške proge
Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje. V planskih dokumentih je ta železniška
povezava opredeljena kot trasa (bodoče železniške proge) v proučevanju,
po stališču Urada za železnice RS pa je na tej trasi predvidena ponovna
vzpostavitev primestnega železniškega prometa. Ker veljajo po pogojih
Slovenskih železnic za trase v proučevanju enako strogi pogoji za
gradnje ob njih kot za obstoječe železniške povezave, si bomo skupaj s
sosednjimi občinami prizadevali za izdelavo dokumentacije, ki bo potek
te traso čim prej podrobno določila in omogočila uvrstitev te železniške
povezave v nacionalni program razvoja slovenske železniške
infrastrukture. Še posebej si bomo prizadevali, da bi bodoča železniška
povezava Dravograd–Velenje potekala ob robu naselja Mislinja.
|
2.9.2. Cestno omrežje
|
Aktivnosti na področju cestnega prometa bomo usmerjali v
izboljšanje propustnosti nekaterih prometnih smeri in izboljšanje
kvalitete ter posodabljanje cestnega omrežja. Z urejanjem glavne,
regionalne in lokalnih cestnih povezav na območju občine bomo
zagotavili, da bodo vsi predeli občine na zadovoljiv način povezani s
pomembnejšimi naselji v občini in z bližnjimi urbanimi ter
zaposlitvenimi središči izven občine. Pri tem bomo načeloma stremeli k
vodenju prometno bolj obremenjenih cest mimo osrednjih delov naselij. S
cestnimi ureditvami bomo omogočili dostop do turističnih in
rekreacijskih območij v občini in na njenem obrobju. Reševali bomo
problematiko pomanjkanja parkirišč, sodelovali pri razvijanju javnega
potniškega prometa in urejali površine za pešce ter kolesarje.
|
Na območju občine je glede na prometne obremenitve nujna
rekonstrukcija glavne ceste I. reda št. 4, saj je to edina povezava
Koroške regije z osrednjo Slovenijo. Pri rekonstrukciji glavne ceste na
območju Občine Mislinja si bomo prizadevali za posege in ukrepe, ki bodo
zagotavljali normalno pretočnost prometa, večjo prometno varnost vseh
udeležencev ter zmanjševali moteč vpliv prometa na naselje. Pri
izbiranju variante za ureditev glavne ceste I. reda št. 4 na območju
Mislinjskega klanca si bomo prizadevali, da bo izbrana varianta, ki bo
imela najmanjši negativni vpliv na grajeno strukturo na območju vstopa v
naselje Mislinja iz južne strani, zagotavljala neoviran pretok prometa
in omogočala prometno varnost lokalnim udeležencem prometa. |
Prizadevali si bomo za ureditev cest, ki predstavljajo
povezavo s turističnimi območji na Pohorju (Grmovškov dom, Rogla). V
skladu s tem bomo po potrebi izvedli tudi aktivnosti za
prekategorizacijo ceste Dovže-Razborca-Turičnik in ceste na relaciji
Mislinja-Tolsti Vrh-Rogla. |
Skladno s prekategorizacijo ceste Podgorje–Graška
Gora–Velenje si bomo prizadevali za ureditev lokalne ceste, ki bo z
glavne ceste omogočala navezavo na to cesto in tako predstavljala
alternativno povezavo z osrednjo Slovenijo. |
Na kategoriziranih lokalnih cestah bomo v odvisnosti od
kategorije in deleža tujega prometa izboljševali prevoznost in
zagotavljali prometno varnost z dograjevanjem enopasovnih dvosmernih
vozišč in pločnikov. Tam, kjer to ni možno, bomo ob obstoječih voziščih
na preglednih mestih urejali izogibališča, za pešce pa dograjevali
pločnike. Lokalno cestno omrežje v občini bo vzdrževano in na posameznih
odsekih posodobljeno. Vzdrževane in posodobljene bodo tudi posamezne
nekategorizirane ceste, med temi tudi tiste, ki služijo kot dostopne
ceste do prometno težje dostopnih kmetij. Prioriteto pri posodabljanju
cest bodo imeli tisti odseki cest, ki so bolj prometno obremenjeni, ki
so po klasifikaciji cest uvrščeni višje in katerih posodobitev bodo
sofinancirali krajani. |
Na cestah in ulicah znotraj naselij bomo izvajali
sistemske ukrepe v smislu sprememb prometnih režimov, uvajanja con z
umirjenim prometom in znotraj teh con urejali ulice in ceste po sistemu
skupnih prometnih površin, ki bodo ob prevoznosti in dostopnosti
zagotavljale tudi prometno varnost. Vse sistemske ukrepe bomo uvajali ob
soglasju in podpori domicilnega prebivalstva. |
Sistemsko bomo uredili režim parkiranja. Skladno s
sprejetim normativom bomo za novogradnje zagotavljali izgradnjo
potrebnega števila parkirnih mest za osebna vozila, prav tako pa z
izgradnjo dodatnih parkirinih mest reševali sedanje potrebe.
|
Urejali bomo avtobusna postajališča ob cestah, po katerih
so speljane avtobusne linije, ob postajališčih pa urejali potrebno
število parkirnih mest za osebna vozila in odstavna mesta za kolesa in
tako pospeševali javni potniški promet po sistemu P + R (parkiraj in se
pelji). |
Pri lastniku bencinskega servisa bomo vztrajali, da
rekonstruira bencinski servis v Mislinji in ga dopolni s pralnico
avtomobilov. |
2.9.3. Omrežje kolesarskih povezav
|
Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije
bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in
uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno
omrežje kolesarskih poti v sosednjih občinah in zanje pripravili
ustrezno dokumentacijo ali sodelovali pri pripravi le-te. |
Čez območje občine potekata variantna trasa glavne
kolesarske povezave med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je del zasnove
državnega kolesarskega omrežja, in trasa predvidene gorske kolesarske
povezave za Koroško regijo. |
2.10. OMREŽJE ZVEZ
|
2.10.1. Poštno in telekomunikacijsko omrežje
|
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim
in organizacijskim tokovom. Sedanje kapacitete pošte v Mislinji
zadoščajo, zato v kratkem ni predvidena širitev pošte. Predvidena pa je
njena adaptacija. Prizadevali se bomo, da bo Pošta Slovenije izboljšala
dostavo pošte v oddaljena naselja. |
Zahtevali bomo razširitev telekomunikacijskega (TK)
zemeljskega omrežja. V okviru te razširitve se bo povečalo krajevno TK
omrežje in izvedel tudi odcep proti Završam, Gornjemu Doliču in
Vovkarjem. V naslednjih letih načrtujemo povečavo krajevnega kabelskega
omrežja iz Gornjega Doliča v smeri proti Vitanju, v Zg. Dovžah in v
naselju Mislinja. Vsi novi vodniki razen priključkov bodo položeni v
zemljo. |
V letu 1997 je Telekom zamenjal obstoječo končno
avtomatsko centralo Mislinja z novo opremo in povečal število
telefonskih priključkov od 1152 na 1700 telefonskih priključkov. V
prihodnosti predvideva posodabljanje telefonskega kabelskega omrežja s
tem, da bo z ISDN koncentratorjem, omogočal ISDN telefonske priključke.
Novo ISDN omrežje združuje vsa tri doslej znana omrežja: telefonsko,
telegrafsko in podatkovno. Zaradi tega bo omogočen trikratni prenos
govora, podatkov, slik in video signala. Poleg naštetega bo izvedel
aktivnosti za zagotovitev pokritosti območja občine z GSM signalom.
|
Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja je
prikazana na karti št. 8 “Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez”.
|
2.10.2. CATV omrežje
|
Po izvedbi medkrajevnega koaksialnega kabla Mislinja –
Slovenj Gradec je upravljalec zgradil lokalna omrežja v naseljih
Mislinja, Šentilj, Dolič, Dovže in Završe, v prihodnje pa bo omogočal
širitve v njihovo okolico, v skladu z interesi potencialnih odjemalcev.
|
2.11. ENERGETSKO OMREŽJE
|
Energetska preskrba Občine Mislinja bo v prihodnje
temeljila na elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (naftni
derivati, premog, ostalo) energetskem sistemu. Posebna pozornost bo
posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta,
racionalizaciji porabe energije (zlasti pri množičnih porabnikih
energije) in uvajanju alternativnih virov energije. Razvoj energetskega
omrežja bo zasnovan tako, da bo na celotnem območju občine dovolj
energije za vse porabnike. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in
infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo
energetskega omrežja. |
Zasnova elektroenergetskega in plinovodnega omrežja je
prikazana na karti št. 8 “Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez”.
|
2.11.1. Elektroenergetsko omrežje
|
Upravljalci in lastniki elektroenergetskega omrežja bodo
dograjevali in obnavljali obstoječe elektroenergetske kapacitete in
težili k večji razvejanosti ter kvaliteti elektroenergetskega omrežja. S
tem bodo zagotovili enake napetostne razmere na celotnem območju občine.
Eden večjih problemov pri elektroenergetski oskrbi so izpadi električne
napetosti zaradi snegolomov. Zato je ena od osnovnih usmeritev na tem
področju zmanjšanje možnosti za tovrstne izpade napetosti, tudi s
krožnim povezovanjem električnega omrežja tam, kjer je to možno.
|
Napetostne razmere so v naselju Mislinja v okviru
predvidenih toleranc. Zgrajen je nov izvod 20 kV daljnovoda (DV)
Legen-Pungart, ki je prevzel del konzuma, ki se je do sedaj napajal iz
DV Dovže in se je s tem število okvar na DV Dovže precej zmanjšalo. V
delih občine, kjer napetostne razmere niso dovolj ugodne, bodo zgradili
nove transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV s pripadajočimi
visokonapetostnimi vodi oziroma nove daljnovodne ter kablovodne povezave
med obstoječimi TP 20/0,4 kV. Predvidena je izgradnja TP Marhat 20/0,4
kV (250 kVA), ki bo predvidoma zgrajena do leta 2002. |
Poleg oskrbovanja naselij z električno energijo preko
elektroenergetskih vodov, kablovodov in daljnovodov z nazivno napetostjo
20 kV in razdelilnih TP bodo naselja oskrbovana še z električno
energijo, pridobljeno v malih hidroelektrarnah (mHE) z izrabo
energetskega potenciala vodotokov. Danes je izkoriščenost
hidroenergetskega potenciala obstoječih mHE v splošnem dobra.
|
V povodju Mislinje je zgrajenih več mHE, potencialno pa je
možnih še 6 lokacij mHE. Te so na reki Mislinji na lokacijah Straže,
Vovkarje, Šentilj-Mislinja in Lesna-Majcen ter na Dolžanki na lokacijah
Razborca in Pirtovšek. Vsi upravljalci mHE morajo upoštevati predpisani
ekološki minimum količine vode v vodotokih, na katerih mHE stoji. Za
nove mHE je potrebno pred odločitvijo o njihovih lokacijah in gradnji
izdelati presoje vplivov na okolje. |
Stremeli bomo za tem, da se bodo mHE locirale na območju
znotraj ureditvenih območij naselij in v območjih, kjer so že bile
izvedene vodnogospodarske ureditve vodotokov. MHE, ki se nahajajo izven
naselij, so potencialna jedra za širjenje urbanizacije v naravno
ohranjenem okolju, kar pa ni zaželjeno. |
2.11.2. Plinovodno omrežje
|
Za oskrbo občine z energijo bomo v bodoče uporabljali tudi
zemeljski plin. V ta namen bomo zgradili omrežje zemeljskega plina.
Izgradnja omrežja zemeljskega plina bo potekala sočasno s plinifikacijo
Mestne občine Slovenj Gradec. Zgradili bomo primarni plinovod na
srednjetlačnem nivoju 4 bar od obstoječe merilno reducijske postaje MRP
Štibuh II v Slovenj Gradcu v smeri proti Občini Mislinja. Lokacija trase
teče skozi naselja Sp. Dovže, Šentilj, Mislinja in Gornji Dolič vse do
Srednjega Doliča. |
Za oskrbo potrošnikov z zemeljskim plinom bomo zgradili
dve merilno reducijski postaji (RP Mislinja in RP Dolič), ki reducirata
tlak srednjetlačnega plinovodnega omrežja (4 bar) na potrošniku
sprejemljiv tlačni nivo (100 mbar). Za nadaljnjo distribucijo
zemeljskega plina bomo znotraj naselij zgradili sekundarne oziroma
ulične nizkotlačne plinovode, kjer je izgradnja le-teh možna in glede na
konzum in gostoto naseljenosti upravičena. |
Povsod po občini pa je že danes možna izgradnja sistemov
za individualno uporabo utekočinjenega naftnega plina preko vgrajenega
hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh). |
Čez območje občine poteka variantna trasa magistralnega
plinovoda Ceršak–Šmiklavž. |
2.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI
|
2.12.1. Oskrba z vodo
|
Osnovna usmeritev na področju vodooskrbe je zagotavljanje
zadostnih količin kakovostne pitne vode na celotnem območju občine.
Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja s predvidenim
intenzivnejšim razvojem bodo prednostno opremljena z novim vodovodnim
omrežjem. Izgradnja novih cevovodov bo potekala usklajeno s stanovanjsko
infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od
razpoložljive količine pitne vode. Izvedli bomo aktivnosti za zmanjšanje
izgub v vodovodnih sistemih in uredili upravljanje z lokalnimi vodovodi.
|
Obstoječe in predvideno omrežje za oskrbo z vodo je
prikazano na karti št. 7 “Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z
odplakami”. |
2.12.2. Ravnanje z odplakami
|
Komunalne odpadne vode in odpadne vode iz proizvodnih
obratov štejemo za največje onesnaževalce voda v občini. Osnovna
aktivnost na tem področju bo odvodnja in čiščenje odpadnih voda, s čimer
bosta dosežena osnovna cilja na tem področju, to sta zaščita okolja
(zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov) in zagotovitev
komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov.
|
V čistilno napravo (ČN) v naselju Mislinja je speljano
mešano kanalizacijsko omrežje iz dela naselja Mislinja. Zaradi mešanega
sistema kanalizacije je dotok vod na ČN prevelik, zato učinkovitost
le-te ni zadovoljiva. Zaradi zagotovitve njenega optimalnega delovanja
bomo izdelali celovito presojo kanalizacijskega sistema v Mislinji in z
ustreznimi ukrepi poskrbeli za zmanjševanje dotoka meteornih vod v
fekalne kanale oziroma naprej v ČN. Vprašljiva je tudi tesnost cevi,
zato bo potrebno obstoječo kanalizacijsko omrežje pregledati in ustrezno
sanirati. Na ČN bomo priključili vsa podjetja v naselju Mislinja in še
doslej nepriključene stanovanjske zgradbe, za kar bo potrebno razširiti
tukajšnje kanalizacijsko omrežje. |
Cilj tega komunalnega področja je odvodnja odpadnih voda
iz proizvodnih obratov v javni kanalizacijski sistem le pod pogojem, da
v dotičnih obratih predhodno izvedejo predčiščenje njihovih tehnoloških
odpadnih voda. Cilj je tudi spremljanje izgradnje novih stanovanjskih,
gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo novega
kanalizacijskega omrežja. |
Z enotnim kanalizacijskim sistemom (zbiralniki in čistilna
naprava) bomo poskrbeli za rešitev problema z odplakami v Movžah,
Gornjem in Srednjem Doliču s čistilno napravo, kot tudi za Dovže in del
Šentilja. |
Kjer bo to možno, predvsem pa v manjših zaselkih, bomo za
čiščenje odpadnih voda urejali tudi sanitarna močvirja (bio lagune).
|
V manjših naseljih bomo skušali zagotoviti dovolj ustrezen
način ravnanja z odpadnimi vodami preko lokalnih greznic, ki morajo biti
vodotesne. |
Obstoječi in predvideni zbiralniki ter čistilne naprave so
prikazani na karti št. 7 “Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z
odplakami”. |
2.13. OBRAMBA IN ZAŠČITA
|
Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite bomo dosegli s
krepitvijo učinkovitosti in celovitosti obrambne in samozaščitne
sposobnosti in odpornosti družbe, za zadane naloge bomo usposabljali
prebivalstvo in temu primerno urejali tudi prostor. |
Za morebitne naravne katastrofe ali za primer vojne bomo
načrtovali ustrezne prostorske rešitve za potrebe zaščite in reševanja
ljudi. Te naj bodo na takšnih lokacijah in v tolikšnem obsegu, da ne
bodo ovirale zasnove naselij ali povzročile trajnih negativnih posledic
v prostoru. Načrtovanje kompleksov, kakršni so začasni bivalni in drugi
kompleksi (za pokop ljudi in živali, za deponijo ruševin itd.), naj bo
vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne
infrastrukture. |
Gradnjo javnih zaklonišč za zaklanjanje prebivalstva in
materialnih ter drugih dobrin bodo opredeljevale ocene o stopnji
nevarnosti in o koncentraciji prebivalstva v posameznih naseljih.
Načrtovali in izvajali jo bomo v skladu z obstoječim občinskim načrtom
zaščite in reševanja ter veljavnimi predpisi na državni in občinski
ravni. |
3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE |
3.1. URESNIČEVANJE S PLANSKIMI AKTI
|
Temeljni instrument za uresničevanje prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo letni planski akti
občine. Ti planski akti bodo izhajali iz vsebinskih usmeritev tega plana
in bodo konkretizirali v njem zastavljene razvojne cilje in naloge.
|
Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne
ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev glede
urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih
območij bomo natančneje določili v posameznih prostorskih izvedbenih
aktih (PIA). Namen priprave le-teh je omogočiti optimalno izrabo
prostora in učinkovito realizacijo pobud za posege v prostor.
|
3.2. USMERITVE ZA NAČINE UREJANJA NASELIJ IN DRUGIH
OBMOČIJ S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA) |
Usmeritve za načine urejanja naselij in drugih območij s
PIA so zasnovane na naslednjih načelih in izhodiščih: |
– urejali bomo ves prostor in pri tem bolj kot doslej
upoštevali krajinske značilnosti in vplive načrtovanih prostorskih
posegov na okolje, |
– način urejanja posameznega naselja določamo na osnovi
njegovega položaja v omrežju naselij, dosežene stopnje in predvidenega
razvoja naselja ter vrste in stopnje problematike, ki jo je v naselju
potrebno razrešiti, |
– s PIA bomo urejali vse pomembnejše oziroma obsežnejše
posege v prostor, tudi tiste, ki nimajo značaja graditve, vendar
pomenijo začasno ali trajno spremembo namembnosti prostora. |
Načini urejanja naselij in drugih območij s PIA so
določeni na osnovi naslednjih kriterijev: |
– z zazidalnimi (ZN) ali ureditvenimi (URN) načrti bomo
urejali nova območja kompleksne graditve, dele naselij, ki jih je treba
prenoviti, celotna ureditvena območja nekaterih naselij, večja
športno-rekreacijska območja, pokopališča, območja pridobivanja rudnin,
območja sanacij degradiranih površin ipd. (deli ureditvenih območij
naselij Mislinja s Šentiljem pod Turjakom, Zgornje Dovže, Gornji in
Srednji Dolič); |
– lokacijske načrte (LN) bomo izdelali za pomembnejše
novograjene ali rekonstruirane infrastrukturne objekte; |
– s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) bomo urejali
zaokrožene dele naselij, kjer niso predvideni večji posegi v prostor, in
območja razpršene poselitve. |
Zasnova načinov urejanja s PIA za območje urbanistične
zasnove naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom je opredeljena v točki
4.4. |
PUP bomo po potrebi pripravili tudi za zaokrožene
prostorske celote izven ureditvenih območij naselij s podobnimi
geografskimi, krajinskimi in poselitvenimi značilnostmi. |
Zaporednost priprave PIA bomo določali s programi priprave
PIA. Za zahtevnejše posege v prostor bomo pred izdelavo PIA pripravili
ustrezne strokovne podlage. Strokovne podlage bomo pripravili tudi za
predvidene posege, za katere PIA ne bodo izdelani, vendar so ti posegi
problematični z vidika njihovih posegov na okolje. Tiste veljavne PIA,
za katere se bo izkazalo, da vsebinsko več ne ustrezajo novim potrebam,
stanju v prostoru ali novim zamislim, bomo v celoti ali v njihovih delih
razveljavili in jih nadomestili z ustreznejšimi. |
Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi
izvedbenimi akti je prikazana na karti št. 10 z naslovom “Zasnova
načinov urejanja prostora”. |
3.3. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETIH
PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE, KI
NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA OBČINE |
Ta merila so obvezna izhodišča prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča prostorskih
sestavin dolgoročnega plana občine, navedena v točki 3.6. Omenjena
obvezna izhodišča je potrebno upoštevati pri pripravi sektorskih planov
in razvojnih programov. |
Spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine bodo v primerih utemeljene potrebe po
odstopanju od omenjenih obveznih izhodišč obravnavane in sprejete po
postopku, kakor ga določa zakon. Vse druge spremembe bodo utemeljene s
programskimi zasnovami, PIA, sektorskimi plani in razvojnimi programi
ter projekti. |
3.4. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ, KI SO
POTREBNE ZA SPREMLJANJE, URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROSTORSKIH
SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE |
Usmerjanje in zagotavljanje skladnega prostorskega razvoja
v občini in regiji zahteva trajno in sistematično strokovno, politično
in civilnodružbeno delo. V ta namen bomo na osnovi planskih izhodišč in
usmeritev za posamezna področja urejanja prostora izdelali dodatne
študije, analize in raziskave. Le-te bodo omogočile kvalitetno
realizacijo planskih določil. Zlasti se omenjeno nanaša na pripravo
strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte (PIA). |
Posamezni nosilci planiranja bodo v zahtevani kvaliteti in
obliki izdelali strokovne osnove za področja, za katera so po zakonu
odgovorni in zadolženi, in sicer za potrebe priprave občinskih
sektorskih planov in razvojnih programov ter projektov. |
Izdelali bomo celovit kataster ekološkega stanja v občini.
Iz njega bodo razvidni vzroki za stanje in nevarnosti posameznih
onesnaževalnih dejavnosti. Na osnovi izdelanega katastra oziroma
katastrov bomo pripravili program izvajanja nalog vključno s pripravo
sanacijskih programov za odpravo ekološko najbolj problematičnega stanja
na posameznih območjih oziroma področjih. |
Predvidena je tudi izdelava:
|
– strokovnih podlag o prostorskih možnostih lociranja
območij za proizvodno obrt, |
– strokovnih podlag o prostorskih možnostih lociranja
počitniških naselij, |
– strokovnih podlag za opredelitev lokacij motelov in
podobnih lokalov izven ureditvenih območij naselij, |
– strokovnih podlag za opredelitev višje kategorije cest
Graška Gora-Dolič in Završe-Šiman, |
– strokovnih podlag za prometno tehnično izvedbo oziroma
rekonstrukcijo priključevanja ceste Završe-Šiman na glavno cesto
Velenje-Slovenj Gradec, |
– strokovnih podlag za opredelitev možnosti razširitve
preozkih cestišč v strnjenih delih naselij v občini, |
– strokovnih podlag za državno kolesarsko povezavo na
relaciji Velenje-Slovenj Gradec, |
– strokovnih podlag za kanalizacijski sistem s čistilno
napravo za Gornji in Srednji Dolič ter Movže, |
3.5. MEDOBČINSKE NALOGE ZA USMERJANJE SKLADNEGA
DOLGOROČNEGA RAZVOJA V PROSTORU |
Zaradi značilnosti, ki jih imajo posegi v prostor, bo
Občina Mislinja sodelovala s sosednjimi in drugimi občinami na
naslednjih področjih: |
– poselitev (demografsko ogrožena območja): z občinami
Slovenj Gradec, Velenje in Vitanje, |
– gozdovi: z občinami Koroške regije,
|
– vodni viri: z občinama Slovenj Gradec in Velenje,
|
– oskrba z vodo: z občinama Slovenj Gradec in Velenje,
|
– naravna dediščina: z občinami Koroške regije in občinami
Vitanje, Velenje, Ribnica na Pohorju, Zreče in Dobrna, |
– rekreacija v naravnem okolju in turizem: z občinami
Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju, Ruše, Zreče, Dobrna in Velenje,
|
– prometno omrežje (železniška proga, ceste, kolesarske
povezave): z občinami Slovenj Gradec, Velenje in Vitanje, |
– energetsko omrežje: z Občinama Slovenj Gradec in
Velenje, |
– ravnanje z odpadki: z Občino Slovenj Gradec.
|
3.6. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE
SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE MISLINJA, TER PROSTORSKE
SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MISLINJA, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA
PRIPRAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV |
Obvezna izhodišča povzemamo po prostorskih sestavinah
dolgoročnega plana Republike Slovenije. Dodatno opredeljujemo še
občinska obvezna izhodišča: |
4. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELIJ MISLINJA IN ŠENTILJ POD
TURJAKOM |
4.1. UVOD |
4.1.1. Splošno o urbanistični zasnovi
|
Urbanistična zasnova je sestavni del prostorskega plana
občine, ki za ureditveno območje enega naselja ali nekaj med seboj
prostorsko in funkcionalno povezanih naselij opredeljuje osnove njihove
prostorske ureditve in razvoja. V okviru tega urbanistična zasnova
zlasti določa koncept prostorske organizacije dejavnosti, planske
usmeritve za razvoj teh dejavnosti in podrobno zasnovo namenske rabe
prostora znotraj ureditvenega območja predmetnega naselja ali nekaj
naselij. Ob tem urbanistična zasnova podaja tudi odgovore na ostala
pomembna prostorsko razvojna vprašanja v naselju. |
Urbanistična zasnova naselij Mislinja in Šentilj pod
Turjakom je zaradi prostorske bližine obeh naselij in njune funkcionalne
povezanosti pripravljena kot enoten dokument za povezano ureditveno
območje obeh naselij. V okviru zgoraj opisane vsebine tega prostorskega
dokumenta je pri tem posebna pozornost namenjena razporeditvi centralnih
in predelovalnih dejavnosti (proizvodni obrati), prometnemu omrežju
(cestno omrežje, železnica) in širitvi ureditvenega območja obeh
naselij. |
4.1.2. Cilji urejanja prostora v naselju
|
Eden najpomembnejših ciljev urejanja prostora je smotrno
gospodarjenje s prostorom. Težiti je potrebno k uravnoteženemu razmerju
med urbano poselitvijo, podeželjem ter nepozidanimi površinami (kulturno
in naravno krajino). |
Z organiziranim pristopom se hkrati optimalno varuje
okolje in ustvarjajo čim boljši bivalni pogoji, pogoji za delo in
rekreacijo ter drugi pogoji za življenje in delo prebivalcev naselja.
|
Širitve naselja bodo omejene glede na kvalitetne kmetijske
površine, ki ga obdajajo in so predvidene le kot zamejitve naselja po
naravni meji oziroma v smislu zaokrožitve naselja. Prioritetno se bodo v
naselju urejale še proste površine. Nove površine za poselitev bodo
predhodno urbanistično načrtovane, pozidava bo sledila vnaprej
določenemu urbanističnemu konceptu. |
Območje naselja se bo urejalo s prostorskimi dokumenti, ki
bodo natančno določali pogoje glede lociranja in oblikovanja novogradenj
ter hkrati omogočali prilagoditve glede na karakteristike vsakokratnega
primera. |
Prometno in komunalno infrastrukturo bomo prostorsko
prilagodili potrebam naselja ter izboljšali nivo kvalitete tam, kjer so
izkazane neustrezne rešitve. |
Komunalno infrastrukturo bomo dograjevali in na novo
urejali na celotnem območju naselja enakomerno s širitvijo objekta in
varovali opredeljena območja pred nenamensko rabo prostora. |
4.2. PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELJA IN DEJAVNOSTI
|
Razvoj prebivalstva in ponudba delovnih mest
|
Zaradi velikosti naselja in njegove funkcije se bo
povečala njegova politična in gospodarska vloga. Zato se bo vsaj del
prebivalcev občine, ki bodo v naslednjih letih urejali svoje
stanovanjske razmere, usmerilo v občinsko središče. K temu bo navedlo
tudi vedno težje spreminjanje namenske rabe prostora iz kmetijske v
urbano rabo v odprtem prostoru ter ustrezna ponudba komunalno urejenih
stavbnih zemljišč v naselju. |
Z možnostjo realizacije privatne gospodarske iniciative se
bo v naselju, ki je že sedaj do določene mere proizvodno razvito, trend
odpiranja novih obrtnih in proizvodnih obratov nadaljeval. Pričakovati
je tudi večji razmah terciarne dejavnosti, kar vse bo povečalo število
delovnih mest v naselju. Še vedno pa bo delež prebivalcev zaposlen izven
kraja bivanja (pretežno v Velenju in Slovenj Gradcu) in tako se bodo
ohranjali vsakodnevni migracijski tokovi. |
Usmeritve za razvoj naselij in pozidanih površin
|
V smislu doseganja nekaterih prostorskih ciljev – bolj
kompaktne zazidalne strukture, povezanosti med naselji in posameznimi
deli, ustvarjanja izrazitejših identitet in jasnejšega izpostavljanja
enkratnih pojavov oziroma elementov – so generalno predvidene na območju
določene kompleksnejše zazidave, razširitev posameznih delov meje
naselja, smiselna funkcionalna dopolnitev. |
– Največjo strnjeno zazidalno enoto pretežno individualnih
stanovanjskih hiš z manjšim delom blokovne zazidave in kombinacijo
nestanovanjskih funkcij, predstavlja območje severno od reke Mislinje in
ob vznožju južnih obronkov Pohorja. Prostor je v večji meri pozidan,
dolgoročno pa je predvidena večja širitev zazidave na zahod. Ta
predvidena širitev logično zaokrožuje in povezuje predmetni prostor z
južno ležečimi pretežno centralnimi funkcijami ob glavni cesti in
zahodno ležečim naseljem Šentilj pod Turjakom. Ob opisani širitvi pa je
bila izvedena manjša korekcija meje ureditvenega območja v severnem
delu, tako da so zaobjeta še dva dela gozdnega roba. Z eno do dvovrstno
pozidavo bo tu maksimalno izkoriščen še topografsko ugoden teren za
pozidavo. |
– Drugi del pretežno stanovanjskega območja tvori naselje
Šentilj pod Turjakom. Ta leži severozahodno od predhodno opisanega dela
Mislinje. Vsebuje gručasto tvorbo objektov z centralno dominanto –
cerkvijo. Navedeno območje se gradbeno dopolni na jugovzhodni strani v
smeri proti osnovni šoli. Novo zazidavo bi tvorili individualni
stanovanjski objekti. |
– Tretja enota takoimenovanega stanovanjskega dela naselja
leži vzhodno od osrednjega prvo navedenega, ob lokalni Gozdarski cesti
in zajema tudi prostor “preko“ ceste in reke Mislinja, ki je že deloma
pozidan. Na opisanem območju je dolgoročno predvidena maksimalna
zapolnitev ali pozidava prostih površin, in sicer tako s stanovanjskimi
objekti kot s kombinacijo stanovanjsko obrtnih objektov na skrajnem
vzhodnem delu. Poslednji naj bi vsebovali takšno obrtno dejavnost, ki ni
emisijsko oporečna in še vedno sodi v tretje območje varstva pred hrupom
po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. |
– Poleg opisanih večjih stanovanjskih delov pa obstojajo
še nekateri manjši, ki so lokacijsko nepovezani po robovih naselja (ob
glavni cesti). Zanje je predvidena prostorska dopolnitev in povezava s
strnjenim delom naselja bodisi preko posameznih manjših zapolnitev
bodisi z večjim kompleksom nove zazidave. |
– Centralni del naselja ob glavni cesti se v smislu svoje
vloge tako zazidalno kot funkcionalno dopolni in oblikuje tudi z
elementi zelenja kot osrednji del naselja z izrazito identiteto.
|
– Zahodno od njega se na osnovi obstoječega stanja, na
območju črpalke in stare železniške postaje organizira manjša komunalno
transportna cona. |
– Njej sledi vključitev prvega območja kmetijskih zemljišč
v urbano območje in tako neposredna povezava obstoječega zaselka “Na
Arehovem” s strnjenim delom Mislinje. Vključeno območje bi vsebovalo
obstoječo stanovanjsko funkcijo, dopolnjeno z isto v kombinaciji z
ustrezno obrtno, ki ne presega emisij za mešano območje. |
– V smeri proti zahodu se naselje zaključi z že načrtovano
obrtno cono. Zanjo je predvidena zgolj obrtna dejavnost brez kombinacije
s stanovanji. Poslednje se utemeljuje z lego na robu ureditvenega
območja ob glavni cesti, manjšim številom neposredno ležečih
stanovanjskih objektov, realizacijo mešane dejavnosti na območjih, kjer
je to že prisotno v večji meri in bližini čistih stanovanjskih predelov.
|
– Južno ob reki Mislinji in zahodno od centralnega dela
naselja je pod pobočjem Turjaka razpotegnjena industrijska cona. To
predvsem tvorita Lesna Slovenj Gradec in Prevent. Tukajšnja podjetja naj
bi ostala v svojem obsegu, le da bi prostorsko maksimalno izkoristila
razpoložljive površine ali jih celo del odstopila drugi proizvodni
dejavnosti. |
– Med njima se nahaja v okviru športnih površin smučarska
skakalnica in nekaj stanovanjskih objektov. Slednje je potrebno smiselno
vključiti v eno izmed con. Njihova notranja organizacija se podreja in
izhaja iz zatečenega stanja ter smiselnih navezav in programa.
|
Usmeritve za urejanje območij vodnih površin
|
Narasle vode poškodujejo že dokončane kamnite zložbe za
zaščito in sanacijo zajed na brežinah potoka Brložnica, zato bo potrebno
izvesti ureditvena dala v izlivnih odsekih Brložnice. Predvidena je
izgradnja zaplavnih pregrad – pragov. Potrebno je redno vzdrževanje
vodnogospodarskih objektov in ureditev. |
Sistem mostičja, ki poteka vzdolž reke Mislinje in tvori
dostope do posameznih objektov v naselju, je pomemben urbanistični
element tega kraja in ga je potrebno ohraniti. |
Usmeritve za razvoj energetskega, komunalnega in
telekomunikacijskega omrežja |
Oskrba s pitno vodo
|
Z vidika količin razpoložljive pitne vode, bo Občina
Mislinja z izgradnjo novih vodovodnih priključkov še naprej kot
prioritetno reševala problematiko pomanjkanja pitne vode, z
zagotavljanjem dobrega vzdrževanja vodovodnih sistemov pa nemoteno
oskrbo. |
Odvajanje odpadnih voda
|
Čiščenje odpadnih voda se bo vršilo do izgradnje
predvidene skupne čistilne naprave na obstoječi čistilni napravi v
naselju. Posebne čistilne naprave so potrebne za industrijska in druga
proizvodna območja, kjer se mora s predčiščenjem zmanjšati onesnaženost
odplak do take stopnje, ki je sprejemljiva za komunalno čistilno
napravo. |
Zgraditi bo potrebno manjkajoče kanalizacijsko omrežje v
naselju, z ločitvijo fekalnih in meteornih voda. Meteorne vode se bodo
spuščale v vodotok Mislinja. |
Zaradi zagotovitve čim manjšega onesnaženja reke Mislinje
je v izdelavi projekt zbiranja in čiščenja odpadnih voda v Mislinjski
dolini (ČN Mislinja, ČN Dravograd). |
Urejanje vodotokov
|
Vodotoki v naselju imajo funkcijo odvodnikov za meteorne
vode in so hkrati pomemben urbanistični element. Reka Mislinja je v
svojem srednjem toku, skozi naselje Mislinja, recipient za odpadne vode
iz komunalne čistilne naprave. Regulacija vodotoka Mislinja, zaradi
visoke stopnje poplavnosti, je že bila izvedena v samem naselju, zato so
v bodoče tu predvidena le vzdrževalna dela. |
Pač pa so zaradi hudih nalivov v prejšnjih letih
predvidene vodnogospodarske ureditve na pritoku Brložnice, t.j. gradnja
zaplavnih pregrad. |
Oskrba z energetskimi viri
|
Naselje Mislinja ima dobre razvojne možnosti glede oskrbe
z energijo. Oskrba z električno energijo poteka nemoteno preko 20 kV
daljnovoda iz razdelilne transformatorske postaje Turiška vas. Ne
nepomemben delež pri preskrbi z električno energijo prispevajo male
hidroelektrarne, katerih število se povečuje v okviru možnosti
izkoriščanja vodotokov naravnih danosti. Električno omrežje se bo širilo
v skladu z naraščanjem potreb in varovanj naselja. Prednost naj ima
kablirana izvedba vodnikov. |
Predvidena je tudi plinifikacija naselja in izgradnja
oziroma širitev omrežja zemeljskega plina v skladu z interesom in
potrebami. To bo vsebinsko vplivalo tudi na izboljšanje kvalitete zraka
v naselju. Razmisliti bi bilo nujno tudi o izkoriščanju lesnih odpadkov
v ogrevalne namene. |
Oskrba z napravami za zveze
|
Stanje telekomunikacijskega omrežja v naselju je na
zadovoljivi ravni. Večina omrežja je bila zgrajena v zadnjih letih. Pred
kratkim je bila tudi zamenjana oprema v KATC Mislinja. |
Vzporedno s širjenjem naselja bo potrebno tudi dograjevati
krajevno kabelsko TK omrežje. Obstoječa digitalna telefonska centrala v
Mislinji je nadgrajena z ISDN koncentratorjem, ki omogoča ISDN
telefonske priključke. Sedanje kapacitete pošte v Mislinji zadoščajo,
zato v kratkem ni potrebna širitev. S širitvijo naselja se bo vzporedno
z izgradnjo TK omrežja gradilo tudi CATV omrežje. |
Odstranjevanje odpadkov
|
Varstvo okolja je prednostna usmeritev pri nadaljnem
razvoju naselja, kamor sodi tudi redno in vseobsežno odstranjevanje
odpadkov. Celotna Občina Mislinja koristi edino razpoložljivo komunalno
urejeno deponijo komunalnih odpadkov v Mislinjski Dobravi skupno z
Mestno občino Slovenj Gradec. |
Usmeritve za razvoj prometne ureditve
|
Območje Občine Mislinja prečka in s tem tudi prometno
napaja glavna cesta I. reda št. 4 in regionalna cesta II. reda št. 431.
Nekoč je to območje prečkala in prometno napajala tudi železniška proga,
ki je danes opuščena. Glavna cesta, regionalna cesta, trasa glavne
železniške proge v proučevanju (ponovna povezava železniške proge med
Otiškim Vrhom in Velenjem) in predvidena glavna kolesarska povezava
Velenje–Slovenj Gradec so obvezno izhodišče “Sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije”.
|
Ob tem je pomembno, da je glavna cesta edina povezava
Koroške regije z osrednjo Slovenijo in da je ponovna izgradnja
železniške proge, ki je opredeljena kot trasa v proučevanju, zagotovo
precej oddaljena – zanjo namreč še niso izdelani projekti, ki bi
omogočilo uvrstitev gradnje te proge v “Nacionalni program razvoja
Slovenske železniške infrastrukture”. |
Cestno omrežje |
Napisano opozarja na pomembnost glavne ceste, ki prečka
območje Občine Mislinja, saj je to območje, na katerem avtocestne
povezave niso predvidene. Pomembnost cestne povezave je za prebivalce
zanimiva pa tudi problematična, saj je ta cesta speljana skozi občinsko
središče Mislinja. Obstoječi prometno tehnični elementi ne ustrezajo
obstoječemu povprečnemu dnevnemu prometu, ki znaša po podatkih za leto
2000 7209 vozil. Elementi niso ustrezni niti za odprto cesto, posebej pa
ne za urbano območje, ki ga cesta seka. Obojestranska lokacija
obstoječih objektov centralnih dejavnosti še povečuje zahtevo po visoki
stopnji prometne varnosti in posebni pozornosti pri snovanju ureditve
cestnega odseka glavne ceste na odseku Šentlenart, kot je cesta v
območju naselja poimenovana. |
Izvedena rekonstrukcija glavne ceste skozi naselje, ki
pomeni sicer izboljšanje voznih razmer in večjo varnost za pešce, ne
rešuje pa motečega vpliva prometa na center naselja Mislinja. To je za
prebivalce Mislinje le kratkoročna rešitev, ker cesta “razreže” kraj
glede na razmestitev dejavnosti v prostoru. |
Dolgoročno rešitev je zato mogoče iskati v izgradnji
obvoznice, ki bi reševala tudi pereč problem mislinjskega klanca. Občina
Mislinja bo skušala pri Ministrstvu za promet doseči, da bodo pri
načrtovanju upoštevani najnovejši principi urejanja takšnih cest na
urbanih območjih. |
Od glavne ceste I. reda št. 4 se v naselju Gornji Dolič
odcepi regionalna cesta II. reda št. 431, poteka skozi naselje Srednji
Dolič in se v Stranicah priključi na regionalno cesto II. reda št. 430.
Za prebivalce Občine Mislinja je ta cesta dobra povezava s severovzhodno
Slovenijo, kar še izboljšuje navezava na AC sistem v Konjicah. Povprečni
dnevni promet za leto 2000 znaša 2000 vozil. Volumen prometa na tej
cesti sicer ni visok, je pa sorazmerno velik delež tovornega prometa, ki
znaša 14%. To pomeni, da je tudi na tej cesti v območju naselij potrebno
cesto prilagajati obstoječi in predvideni urbanizaciji ter zagotavljati
prometno varnost tudi z ukrepi za umirjanje prometa z namenom znižanja
hitrosti vozil. |
Omrežje lokalnih cest v Občini Mislinja je v funkciji
zbiranja lokalnega prometa in njegovega vodenja proti cestam višje
kategorije. Lokalne ceste so kategorizirane skladno z zakonom o javnih
cestah, na podlagi katerega je sprejet odlok o kategorizaciji občinskih
cest v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 92/98). V karti Zasnova
prometnega omrežja so ob kategoriziranih državnih cestah podani tudi
podatki o kategoriziranih lokalnih cestah kot najvišji kategoriji
občinskih cest. |
Ob tem smo v karti dodali še kategorijo cest, po katerih
so speljane trase šolskih prevozov, ki otrokom izven centralnih naselij
omogočajo lažjo pot v šolo. Ker pa mora biti ta pot tudi varna, je kljub
nizkim prometnim obremenitvam potrebno zagotoviti dovolj sredstev za
vzdrževanje in zagotavljanje prometne varnosti na teh cestah.
|
Javni potniški promet je vezan na avtobusne linije
speljane po glavni cesti. Namenjen je povezavi s sosednjimi občinami in
daljinskemu prometu. V Mislinji je avtobusna postaja, ob glavni cesti pa
so še postajališča, ki s 5, 10 in 15 minutnimi radiji dostopnosti
pokrivajo večino gosto pozidanega območja. |
Za prebivalce, ki živijo zunaj radija 15-minutne
dostopnosti do postajališč, je predvidena ureditev parkirnih mest za
osebna vozila in kolesa v neposredni bližini postajališč. |
Kolesarsko omrežje
|
Območje Občine Mislinja prečka tudi glavna kolesarska
povezava med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je opredeljena v državni
zasnovi kolesarskega omrežja. Ker trasa podrobneje še ni določena in ker
konfiguracija terena na južnem delu Občine Mislinja skoraj pogojuje
spremljanje trase glavne ceste, je s planom omogočena variantna izvedba
poteka glavne kolesarske povezave le na območju naselja Mislinja, in
sicer z namenom, da se izognemo ozkemu grlu poteka glavne ceste skozi
naselje. Prva varianta je speljana skozi Mislinjo v smeri Spodnjih Dovž,
po drugi je glavno kolesarsko povezavo možno speljati na južni strani
naselja Mislinja po trasi trenutno opuščene železniške proge (samo za
čas do predvidene ponovne vzpostavitve železniške rabe opuščene
železniške trase). V smeri proti severozahodu je potek te kolesarske
povezave potrebno določiti v usklajevalnem postopku s predvidenim
potekom na območju sosednje Mestne občine Slovenj Gradec. |
V koroških občinah so v teku dogovori o skupni gorski
kolesarski povezavi. Trasa v prostoru še ni opredeljena. |
Železniško omrežje
|
Kot zadnje ga obravnavamo zaradi tega, ker ga v bistvu ni,
predvidena ponovna izgradnja železniške proge pa je očitno zelo
oddaljena. V planskem dokumentu opredeljena trasa v proučevanju povzroča
domicilnim prebivalcem veliko preglavic, saj je pri gradnji ob opuščeni
trasi železniške proge potrebno upoštevati vse pogoje gradnje v
varovalnem pasu železnice. |
Usmeritve za razvoj rekreacije
|
Potrebno je: |
– rekreativno ponudbo oblikovati glede na naravno zgradbo
in že ustvarjene razmere; |
– (izraba obstoječih športnih površin, preureditev
železniškega tira za tekaške namene, izraba obstoječih peš poti);
|
– določiti splošna načela obnašanja v naravnem okolju;
|
– ponuditi takšne oblike dejavnosti, ki bi zagotavljale
enkratnost in izjemnost; |
– povečati množičnost aktivne rekreacije;
|
– povezati rekreacijo z gostišči in kmečkim turizmom;
|
– predvideti ustrezno celostno podobo in poenoteno ter
razpoznavno opremo rekreativnih površin (oznake, table, klopi, koši za
odpadke itd.). |
Na osnovi razpoložljivega prostega časa se rekreacija
členi na: |
– vsakodnevno rekreacijo;
|
– poldnevna, eno ali dvodnevna rekreacija ob sobotah in
nedeljah; |
– počitniško (dopustniško) rekreacijo.
|
Usmeritve za razvoj vsakodnevne rekreacije:
|
– izravnalne in športno tekmovalne igre na športnih
površinah ob šolah; |
– teki, sprehajanje in kolesarjenje (Huda luknja, bližnje
cerkve, Nogarjev mlin, razvaline gradu Valdek); |
– nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč v
gozdovih in travnikih, lov, ribarjenje in fotolov; |
– kegljanje na ledu (v zimskem času);
|
– razne oblike pasivne rekreacije v neposredni okolici
(posedanje, sončenje, doživljanje itd.). |
Usmeritve za poldnevno, eno ali dvodnevno rekreacijo:
|
– pohodništvo na bližnje ali daljne vrhove Pohorja in na
Paški Kozjak; |
– gorsko kolesarjenje po gozdnih poteh;
|
– alpsko smučanje, turno smučanje in smučarski teki v
naselju (npr. na opuščeni železniški progi) in v območjih športnih
centrov sicer izven Mislinje (Kope, Ribniška koča, Rogla); |
– kmečki turizem lahko vezan na lažja kmetijska opravila
ali pozimi na turno smučanje. |
Usmeritve za počitniško rekreacijo:
|
– razvite turistične kmetije, da je možno preživeti na
njih tudi dopust, kar velja tudi za gostišča; to pa pomeni urediti
kvalitetne usluge (prenočitev, prehrana); |
– med pomembne usluge seveda spada tudi animacija, kar
pomeni usmerjanje ljudi v razne rekreativne in športne dejavnosti, torej
iste dejavnosti, kot so že omenjene za vsakodnevno, poldnevno eno ali
dvodnevno rekreacijo. |
Usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom
pridobljenih vrednot okolja |
Naravna dediščina
|
Znotraj ureditvenega območja naselij Mislinja in Šentilj
pod Turjakom se nahajajo trije nezavarovani dendrološki in en
nezavarovan hidrološki naravni spomeniki (lipa v Colnarci, parkovni
nasad pri gozdni upravi, odsek reke Mislinje na vzhodnem robu naselja).
Te naravne spomenike bomo vključili v predvideni občinski odlok o
razglasitvi naravnih znamenitosti, obenem pa so v urbanistični zasnovi
že upoštevani na način, ki jim zagotavlja ohranitev in nadaljnji razvoj.
Reka Mislinja predstavlja pomemben element naravne dediščine na celotnem
odseku svojega toka skozi naselje Mislinja (in dalje), čeprav so bila na
njej tu izvedena hidroureditvena dela. Reko in prostor ob njej bomo
ščitili pred neustreznim preoblikovanjem in rabo ter jo vključili v
zeleni sistem naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom (zelene in
športno-rekreacijske površine, vodne površine, drevoredi ipd.). Reko
bomo ščitili pred onesnaženjem, pri njeni elektroenergetski izrabi pa
dosledno zagotavljali zadostno količino vode v strugi. |
Sestavina tukajšnje naravne dediščine so tudi gozdovi, ki
obdajajo ureditveno območje naselij Mislinja in Šentilj s severne,
vzhodne in jugovzhodne strani. Ti gozdovi so povečini vključeni v širše
območje predvidenega naravnega parka Pohorje. Na stičnih predelih med
gozdom in obstoječo zazidavo bomo slednjo v manjši meri na posameznih
lokacijah razširili v gozdni prostor, pri čemer s tem ne sme biti
zmanjšana protierozijska vloga gozda zlasti na bolj strmih legah. Gozd
nad osnovno šolo v Šentilju je opredeljen kot mestni gozd. |
Kulturna dediščina
|
V ureditvenem območju obeh naselij so zavarovani
arheološki, umetnostni in arhitekturni, zgodovinski in tehniški
spomeniki (cerkve sv. Ahaca, sv. Ilije in sv. Lenarta, grobnica
partizanov in žrtev nacizma, rojstna hiša narodnega heroja Iršiča,
spominska plošča javki KPS in NOB, dve kovačiji). Pri nadaljnjem razvoju
naselij Mislinja in Šentilj bomo v skladu z veljavnim odlokom o
zavarovanju zagotovili prostorsko in gradbeno neokrnjenost naštetih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov, hkrati pa skrbeli za njihovo
primerno namembnost in predstavitev. Kot del kulturne dediščine
opredeljujemo tudi že izoblikovano gradbeno strukturo v starejših delih
obeh naselij, zlasti v okolici obeh cerkva in gozdne uprave. To
strukturo bomo pri prihodnjih prostorskih ureditveh v čim večji meri
ohranili. |
Območja za varstvo vodnih virov
|
Na samem območju naselja Mislinja ni podtalnice, ki bi jo
bilo potrebno varovati, pač pa so taka območja v Občini Mislinja. Za
naselje Mislinja sta najbolj pomembna izvira Žegnani studenec in izviri
pri Ramšaku. Za njih so bila določena varnostna območja, kot strokovne
podlage, na osnovi katerih je občina sprejela odlok za zaščito vodnih
virov na območju Občine Mislinja. |
Druga varovana območja
|
Znotraj ali v neposredni bližini ureditvenega območja z
izjemo trase opuščene železniške proge, ki je dolgoročno rezervirana za
potrebe železnice, ni drugih obstoječih varovanih območij, kakršna so
območja za potrebe obrambe in zaščite, območja telekomunikacijskih
koridorjev ipd. Pri prostorskih ureditvah na območju naselja Mislinja
bomo do nadaljnjega upoštevali omenjeno rezervirano traso za železnico.
|
4.3. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA V
UREDITVENEM OBMOČJU NASELIJ |
4.3.1. Zasnova organizacije dejavnosti
|
Zasnova organizacije dejavnosti temelji na obstoječi
izrabi površin v naselju, nadgrajeni z rešitvami za celovito urejanje
prostora. |
Pretežna izraba površin kaže na prevladujočo dejavnost na
določenem območju, v določenih primerih pa so dejavnosti prepletene,
tako da jih je težje opredeliti. Zaradi bivalnih pogojev, predvsem kar
zadeva pogoje z ekološkega vidika, je potrebno ohraniti čiste
stanovanjske predele, kjer je to še možno. |
Opredelitev območja po namenski rabi in prevladujoči
dejavnosti ima namen doseči koncentracijo te dejavnosti na opredeljenem
območju ter prikazati eventualne potrebe po sanaciji obstoječih
konfliktov med posameznimi dejavnostmi. |
V naselju so delno izraziteje ločena in homogena le
območja industrijske dejavnosti, ostali del naselja je pretežno
stanovanjski. Vizuelno je izpostavljen centralni del ob glavni cesti, ki
tudi predstavlja percepcijsko središčni del naselja. |
Razporeditev stanovanj
|
Največji del naselja je namenjen stanovanjski dejavnosti
(S). |
Prevladuje prostostoječa individualna zazidava, ki je na
določenih lokacijah dopolnjena z blokovno. Čista stanovanjska območija
se ponekod prepletajo s storitveno dejavnostjo. |
Gostota poselitve je nizka, v bližini centra naselja
doseže 80 preb./ha, drugje je ca. 50 preb./ha. |
Pogojeno z obstoječo razporeditvijo in predvideno
širitvijo naselja je celotno območje naselja razdeljeno na pet
stanovanjskih območij, v katerih se na novo le izjemoma pojavljajo tudi
druge storitvene dejavnosti: |
S 1 je osrednji del naselja med reko
Mislinjo in pobočjem Pohorja ter osnovno |
šolo in mestom, kjer se reka
maksimalno približa Gozdarski cesti; |
S 2 predstavlja območje vzhodno in
jugovzhodno od centra Šentilja pod Turjakom |
vse do osnovne šole; |
S 3 je nadaljevanje območja S1 proti
vzhodu, severno in južno ob Gozdarski |
cesti vključno s tukajšnjim odsekom
reke Mislinje; |
S 4 je območje severno od Gozdarske
ceste, za katerega je načrtovano, da se v |
prihodnosti vključi v ureditveno
območje naselja; |
S 5 je manjši zaselek ob glavni cesti
zahodno od osrednjega centralnega dela |
naselja ob isti cesti. |
Razporeditev mešanih stanovanjsko obrtnih
dejavnosti |
Te dejavnosti se pojavljajo lahko v
kombinaciji le v primerih, če upoštevajo uredbo o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS št. 45/95), torej ne presegajo III:
stopnje varstva pred hrupom. |
SO 1 je območje ob glavni cesti, vzhodno
od čiste obrtne cone, kjer že stojijo |
stanovanjski objekti. Ti se
funkcionalno dopolnijo tako zaradi lege kot |
neposredno obdajajočih con; |
SO 2 leži na manjši prosti površini med
Gozdarsko cesto in reko Mislinjo; |
SO 3 je na skrajnem vzhodnem delu
naselja severno od Gozdarske ceste; za to |
območje je načrtovano, da se v
prihodnosti vključi v ureditveno območje |
naselja; |
SO 4 je severovzhodno od SO 3 “preko“
Gozdarske ceste in reke Mislinje. |
Razporeditev družbenih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti |
Skupni naziv za območje naštetih
dejavnosti je centralne dejavnosti (C). |
V naselju so opredeljena štiri takšna
območja: |
C 1 je center naselja ob glavni cesti,
namenjen dejavnostim v funkciji naselja. |
Že danes je največja koncentracija
nestanovanjskih-uslužnostnih dejavnosti |
na tem območju, v bodoče pa je
predvidena še dodatna funkcionalna |
dopolnitev (npr. z večnamensko
dvorano) in večja urejenost tudi z ustrezno |
vključitvijo glavne ceste kot dela
glavne “ulice”, “ringa”; območje se širi |
tudi preko reke Mislinje do Šolske
ceste; stanovanjska dejavnost se v |
centru umika drugim dejavnostim
tako, da so pritličja stavb namenjena |
javnim funkcijam ali storitveni
dejavnosti, le nadstropja pa stanovanjem; |
C 2 predstavlja center naselja Šentilj
pod Turjakom, ki se funkcionalno še |
dopolni na razpoložljivih prostih
površinah ter oblikovno nadgradi; |
C 3 je manjši – lokalni subcenter v
okviru S3 (stanovanjsko območje ob |
Gozdarski cesti), ki ga je možno
funkcionalno dopolnit glede na že danes |
obstoječe dejavnosti in razvoj
neposrednega okolja; |
C 4 je območje osnovne šole. |
Razporeditev proizvodnih dejavnosti
|
Proizvodne dejavnosti so skoncentrirane v območjih,
opredeljenih kot območja za proizvodno obrt (O) in industrijo (I).
|
Industrijska območja, že locirana v naselju, bodo tudi v
bodoče na teh lokacijah, saj so delno ločena in omejena od ostalih
površin: |
I 1 obsega območje žage Lesna Slovenj
Gradec južno od reke Mislinja; |
I 2 predstavlja nadaljevanje I 1 proti
vzhodu z vmesno cenzuro – športnimi |
površinami. |
Obrtna cona vsebuje posamezne proizvodne dejavnosti
manjšega obsega kot |
industrijska območja: |
O nahaja se na skrajnem jugozahodnem
delu naselja ob glavni cesti. |
Razporeditev komunalnih, transportnih
dejavnosti |
K komunalna cona je določena v okviru
pokopališke dejavnosti na območju |
naselja Šentilj pod Turjakom; |
TK transportno komunalna pa ob glavni
cesti na območju obstoječe bencinske |
črpalke, avtobusne postaje in nekdanje železniške
postaje. |
Razporeditev športnih in zelenih površin
|
V osrednjem delu Mislinje se formira drevored z zelenimi
površinami, ki bo zagotavljal večjo razpoznavnost v prostoru. Svoje bo
doprinesla tudi reka Mislinja, ki mora dajati čim večji vtis naravnega
vodotoka, tudi kot sestavni del zelenja v Mislinji. Sicer se formirajo
zelene površine predvsem v funkciji varovanja in členitve prostora.
|
Organizirane športne površine so v okviru skakalnice in
osnovne šole, kjer se predvidi še širitev športnih površin, ter na
območju kegljišča na ledu. |
V sklop športno-rekreativnih površin pa spadajo v obširne
gozdne površine in označene pešpoti na bližnje vrhove in poti k cerkvam
in drugim naravnim in kulturnim znamenitostim. |
Kolikor bo dokončno opuščena železnica pa je tu enkratna
priložnost, da se prostor izkoristi za organizirane teke tako pozimi kot
tudi poleti. |
4.3.2. Zasnova namenske rabe prostora
|
Zasnova namenske rabe izhaja pretežno iz generalne
opredelitve prostora za posamezno namembnost. V okviru pretežne rabe se
pojavijo tudi manjše funkcionalno – prostorsko nepogrešljive enklave –
deli z drugo namembnostjo ali vlogo, ki jo morajo prevzemat zaradi
optimalne urejenosti ali funkcioniranja naselja kot celote ali območja,
zaradi varovanja itd. Tako se znotraj določenega stanovanjskega območja
pojavljajo tudi zelene in centralne površine, znotraj centralnega zelene
itd. Namenska raba je prikazana v grafični prilogi št. 2. |
Širitve naselja izven ureditvenega območja za stanovanjske
namene |
Naselje se v sklopu tega plana in njegovih prihodnjih
dopolnitev za potrebe stanovanjske gradnje širi na več lokacijah, in
sicer: |
– na območje kmetijskih zemljišč severno od reke Mislinje
do Šolske ceste, potoka Estrama v osrednjem stanovanjskem delu;
|
– na gozdne površine – gozdni rob severno od stanovanjske
cone S1; |
– na gozdni rob v območju S3, severno od Gozdarske ceste;
|
– na območje kmetijskih zemljišč severno od Gozdarske
ceste na vzhodnem delu naselja; |
– kot plombe zaselka severno ob glavni cesti.
|
Širitve naselja za druge namene (v sklopu tega plana in
njegovih prihodnjih dopolnitev) |
– jugovzhodno od pokopališča se vključi manjša površina v
centralno območje C2 kot funkcionalno prostorska zaokrožitev;
|
– južno in severno od šolskega objekta se vključi površina
kmetijskega območja za potrebe športnih površi šole in kraja;
|
– med industrijskima conama se razširi športna površina na
območje kmetijskih zemljišč in gozda zaradi funkcionalne zaokrožitve
smučarske skakalnice; |
– v območje SO1 se vključi površina območja kmetijskih
zemljišč, ki je s treh strani omejena z naseljem in predstavlja zajedo
vanj; |
– na skrajnem vzhodnem delu naselja se priključi še del že
pozidanega prostora v stanovanjsko obrtno cono SO 4. |
4.3.3. Zasnova prometnih ureditev
|
Problematika glavne ceste je opisana v poglavju usmeritve
za razvoj prometne ureditve. Za lokalne ceste in javne poti v naselju
Mislinja je značilno, da so bile ozke in da širitve brez bistvenih
posegov na območje privatnih parcel ni bila možna. |
V zadnjem času je bila za izboljšanje prometne varnosti
večina vozišč razširjena, prav tako pa zgrajeni pločniki na odsekih,
kjer je prostor to dopuščal. Za zaščito in varnost otrok,kakor tudi
drugih pešcev so bili izvedeni ukrepi za umirjanje prometa na Šolski in
Gozdarski cesti. |
Občina bo aktivnosti za izboljševanje prometne varnosti
nadaljevala. Na območjih, kjer izgradnja pločnikov ni možna, ker tega ne
dopušča obstoječa zazidava ali konfiguracija terena, bo uvedla sistemske
ukrepe v smislu sprememb prometnega režima, uvajanje con z umirjenim
prometom in v njih urejanje ulic in cest po sistemu skupnih prometnih
površin, ki ob zagotavljanju prevoznosti in dostopnosti zagotavljajo
tudi prometno varnost. |
Na ulicah in cestah, ki niso namenjene le domicilnim
prebivalcem in na katerih ni možno urediti dvosmernih vozišč in
pločnikov, je predvidena ureditev enopasovnih dvosmernih vozišč in
pločnikov, na preglednih mestih pa ureditev razširitev vozišč
(izogibališča) v dimenzijah, ki ob zmanjšani hitrosti omogočajo
srečevanje različnih tipov vozil. Navedeno pomeni prednost
nemotoriziranih udeležencev v prometu pred motornimi vozili, osnova za
to so sorazmerno nizke prometne obremenitve. Seveda je za navedne ukrepe
nujna široka podpora javnosti, izbrane pa morajo biti rešitve, ki okolje
kvalitetno dopolnjujejo in ne pomenijo prisile za prebivalce.
|
Območja, ki so predvidena za zazidavo, lahko glede
prometne dostopnosti razdelimo v dve osnovni kategoriji: (a) V prvo
uvrščamo gradnjo na sorazmerno strmih pobočjih, kjer je potrebno posebno
pozornost posvetiti predvidenim velikim nagibom cest. Na teh območjih je
višinsko postavitev objektov, garaž, manipulativnih površin, parkirišč
ipd. potrebno prilagoditi možnosti cestnih dostopov. (b) V drugo
uvrščamo gradnjo na območjih ob glavni cesti. Na teh območjih dovozi do
posameznih objektov niso dopustni. Dovoze na glavno cesto je potrebno
združevati in jih locirati na preglednih mestih. Pri tem je potrebno
upoštevati pogoje gradnje v varovalnem pasu državne ceste, za priključke
in gradnjo pa pridobiti soglasja upravljavca državne ceste. |
Na območju naselja je potrebno urediti režim parkiranja.
Kot osnova bodo za določitev potrebnega števila parkirnih mest za osebna
vozila v odvisnosti od dejavnosti uporabljeni sledeči normativi: |
Sprejet normativ služi kot osnova za urejanje potrebnega
števila parkirnih mest ob vseh novogradnjah in rekonstrukcijah. Kadar
investitor potrebnega števila PM ne more urediti v neposredni bližini
objekta oziroma na lastni parceli, je dolžan prispevati za ureditev
potrebnega števila parkirnih mest na drugih skupnih parkirnih površinah.
|
Skladno z veljavno zakonodajo je v odvisnosti od potreb
urediti tudi skupne parkirne površine za tovorna vozila. |
Za lokalni kolesarski promet niso opredeljene posebne
površine. Razlog za to ni le v sorazmerno nizkih prometnih obremenitvah
pač pa predvsem v ozkih cestnih koridorjih, ki jih ni možno širiti. Na
kritičnih odsekih, kjer je ogrožena varnost pešcev in kolesarjev, je
lokalnim razmeram prilagoditi krajša vodenja mimo. |
4.3.4. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav
|
Vodooskrbno območje
|
Naselje Mislinja se napaja s pitno vodo z dveh vodnih
virov: Žegnani studenec 1,4 l/s in izviri Ramšak 1,5 l/s. Pokrivanje
konic potrošnje zagotavlja razpoložljiva volumenska kapaciteta vodohrana
Adam (V=200 m3). |
Vzporedno s širitvijo naselja in izgradnjo primarnih
cevovodov je predvidena le še širitev sekundarnega omrežja. |
Kanalizacijsko omrežje
|
Naselje Mislinja ima mešan sistem kanalizacije, ki je
speljana v čistilno napravo. Čistilna naprava v Mislinji je bila
zgrajena leta 1981, njena zmogljivost čiščenja pa je 1000 EO. Čiščenje
odplak poteka preko treh stopenj: mehanski del, biološki del in kemični
del. Zaradi mešanega sistema kanalizacije je dotok vod na čistilno
napravo prevelik, taka učinkovitost le-te zaradi preobremenjenosti ni
zadovoljiva. Zaradi zagotovitve optimalnega delovanja čistilne naprave
je potrebno izdelati celovito presojo kanalizacijskega sistema v
Mislinji, z ustreznimi ukrepi za zmanjšanje dotoka meteornih vod v
fekalne kanale, oziroma na čistilno napravo. |
Kanalizacijsko omrežje je iz betonskih cevi, položenih na
peščeno podlago, zaradi česar je vprašljiva tesnost cevi. Zaradi tega bi
bilo potrebno obstoječo kanalizacijsko omrežje pregledati in ustrezno
sanirati. |
Od večjih uporabnikov kanalizacijskega sistema so na
kanalizacijo priključeni gozdarstvo, mehanična delavnica, bencinska
črpalka, blagovnica, pekarna, šola in VVZ. Priključitev na
kanalizacijski sistem in čistilno napravo je obvezna tudi za vsa ostala
podjetja. Za industrijske in proizvodne objekte pa velja, da morajo že s
predčiščenjem zmanjšati onesnaženost odpadnih voda, ki je sprejemljiva
za komunalno čistilno napravo. |
Za zbiranje in čiščenje odpadnih voda porečja Mislinje je
v izdelavi projekt, ki obsega izgradnjo kanalizacijskega omrežja in
skupne čistilne naprave v Dovžah. |
Vzporedno s širitvijo naselja bomo dograjevali tudi
kanalizacijsko omrežje. |
Vodnogospodarske ureditve
|
Za zaščito naselja pred visokimi vodami je bila v
preteklosti že izvršena regulacija struge vodotoka Mislinja na odseku,
ki se nahaja v mejah naselja. |
Vzhodno in zahodno od naselja pa teče reka v naravni
strugi. Zaradi tega so v bodoče na tem odseku predvidena le vzdrževalna
dela. Pač pa je zaradi hudih nalivov in s tem povzročene škode
predvidena zaščita in sanacija zajed na brežinah potoka Brložnica, tik
pred naseljem Mislinja. |
Elektroenergetsko omrežje
|
Naselje Mislinja se napaja iz 6. obstoječjih
transformatorskih postaj (TP) 20/0,4 kV, in sicer iz TP Šentilj, katere
moč je 250 kVA in ima še 10% prostih zmogljivosti; iz TP Mislinja-trg,
katere moč je 400 kVA in ima še 15% prostih zmogljivosti; iz TP
Mislinja, katere moč je 400 kVA in ima še 5% prostih zmogljivosti, iz TP
Mislinja – GG, katere moč je 250 kVA in nima več prostih zmogljivosti;
iz TP Kovačnica z močjo 160 kVA in ima 100% proste zmogljivosti in iz
TP+MHE Majcen z močjo 630 kVA in brez prostih zmogljivosti. Med seboj so
TP povezane z daljnovodi. |
Celotno elektroenergetsko omrežje na nivoju srednje
napetosti je 20 kV. |
Napetostne razmere so za naselje Mislinja v okviru
predvidenih toleranc, le nekaj oddaljenih kmetij ima še ob konici večji
padec napetosti. |
Vzporedno z širjenjem naselja se bo širilo tudi
elektroenergetsko omrežje. Pri novogradnjah bo potrebno preveriti proste
kapacitete najbližje TP. Kolikor prostih kapacitet ne bo, bo potrebno za
napajanje z električno energijo nove soseske zgraditi novo TP.
|
Danes je na vodotoku Mislinja že obstoječa MHE pod nazivom
Lesna, vzhodno in zahodno od nje pa sta predvideni še lokaciji MHE
Šentilj – Mislinja in MHE Lesna – Majcen. Vsi upravljalci mHE morajo
upoštevati predpisani minimum količine vode v vodotoku Mislinja. Za novi
elektrarni bo potrebno pred gradnjo narediti presojo vplivov na okolje.
Za obstoječo mHE Lesna, katere odprti kanal je za naselje moteč, bo
potrebno odprti kanal kanalizirati. |
Plinovodno omrežje
|
Mislinja še nima organiziranega pristopa k oskrbi z
energijo za ogrevanje (razen skupne kotlovnice za štiri večstanovanjske
objekte na Sejmišču). V prihodnje se namerava pristopiti k plinifikaciji
naselja sočasno s plinifikacijo naselij med Slovenj Gradcem in Mislinjo.
|
V ta namen je predvidena izgradnja srednjetlačnega
plinovoda (4 bar) do naselja z navezavo na obstoječo merilno reducijsko
postajo MRP Štibuh II v Slovenj Gradcu. Redukcija tlaka na nizkotlačni
nivo (100 mbar) je predvidena v merilno reducijski postaji Mislinja,
katere lokacija je predvidena jugozahodno od zdravstvenega doma.
|
Izgradnja nizkotlačnega omrežja zemeljskega plina je
predvidena povsod tam, kjer bo za to dovolj interesa in zagotovljena
dovolj visoka gostota odjema. |
Po izgradnji omrežja zemeljskega plina, bo priključitev
nanj ob rekonstrukciji kotlovnic obvezna. Vmesna stopnja je začasna
rešitev z uporabo rezervoarjev za tekoči naftni plin. |
Daljinsko ogrevanje
|
Daljinskega ogrevanja znotraj naselja še ni. Edini
organiziran pristop k oskrbi naselja s toplotno energijo predstavlja
skupna kotlovnica za štiri večstanovanjske objekte na Sejmišču.V bodoče
bi bilo nujno v slučaju sočasne izgradnje posameznega območja razmisliti
tudi o uporabi skupnega toplotnega vira (skupna kotlovnica, manjši
sistem daljinskega ogrevanja, kogeneracija). Nujno bi bilo tudi proučiti
možnost uporabe lesnih odpadkov kot energenta pri skupnih energetskih
virih z ozirom na razširjeno lesno predelovalno industrijo v naselju.
Izgradnja skupnega energetskega vira na lesne odpadke v okviru kakšnega
območja že obstoječe pozidave bi bila smiselna, če bi bila gostota
odjema dovolj velika oziroma bi odpravila individualna kurišča, ki so
nujno potrebna rekonstrukcije. |
Telekomunikacijsko omrežje
|
V naselju Mislinja se nahaja končna avtomatska telefonska
centrala (KATC) s 1700 telefonskimi priključki. Sedanja centrala je
digitalna. Telefonsko kabelsko omrežje se bo posodobilo s tem, da se bo
telefonska centrala nadgradila z ISDN koncentratorjem, ki bo omogočal
ISDN telefonske priključke. ISDN novo omrežje bo združevalo vsa tri
doslej znana omrežja – telefonsko, telegrafsko in podatkovno.
|
Krajevno telekomunikacijsko omrežje je kombinirane izvedbe
– deloma z zemeljskimi, deloma z zračnimi kabli. Slednji predstavljajo
predvsem priključke do hiš. |
Skozi naselje poteka medkrajevno in krajevno TK omrežje. V
letu 1997 je bil zgrajen medkrajevni TK kanal z optičnimi vlakni na
relaciji Slovenj Gradec–Velenje. Vzporedno s tem načrtuje Telekom
povečavo krajevnega kabelskega omrežja v sami Mislinji. |
TK omrežje se bo za potrebe novogradenj moralo ustrezno
razširiti. |
Vzporedno s širitvijo lokalnega TK omrežja se bo v naselju
v skladu z interesi odjemalcev izvedlo tudi CATV omrežje. |
CATV omrežje |
Ker je CATV v naseljih: Dovže, Šentilj pod Turjakom,
Mislinja, Gornji in Srednji Dolič že zgrajeno, se bo izgradnja
priključkov nadaljevala v skladu z interesi prebivalcev za priklop.
|
Odstranjevanje odpadkov
|
Naselje je vključeno v organiziran sistem zbiranja in
odvažanja komunalnih odpadkov na centralno odlagališče v Slovenj Gradcu.
Ker sedanja lokacija zadošča potrebam odlagana odpadkov za obe občini,
Občina Mislinja v bližnji prihodnosti ne načrtuje nova lokacije
odlagališč komunalnih odpadkov na svojem teritoriju, pač pa bo
pristopila k regijskemu reševanju ravnanja s komunalnimi odpadki.
|
4.4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
NASELIJ Mislinja in Šentilj pod Turjakom |
4.4.1. Območja, na katerih se bo izvajala kompleksna
graditev ali prenova in bo zanje izdelan prostorski izvedbeni načrt
|
Območja kompleksne graditve, ki se bodo urejala z
zazidalnim načrtom, so območja novogradenj na še prostih večjih
površinah v naselju oziroma na območjih, predvidenih za širitev naselja.
V območja prenove pa sodijo območja bolj ali manj pozidanih površin, ki
imajo zaradi svoje funkcije pomembnejšo vlogo v naselju in jih je
potrebno načrtno in skrbneje urejati s podrobnejšim prostorskim
dokumentom to je ureditvenim načrtom. |
V primerih, ko imamo na nekem območju že izdelan
prostorski izvedbeni akt in se izdeluje novi na neposredno mejnem
območju, je možno prvotnega v celoti ali deloma razveljavit in območje
vključiti v ureditveno območje izdelujočega novega akta. |
ZAZIDALNI NAČRTI bodo izdelani za:
|
– območje zahodno od osnovne šole za stanovanjsko
dejavnost, |
– območje širitve naselja med reko Mislinjo in Šolsko
cesto tudi za centralne dejavnosti ter stanovanjsko dejavnost preko
Pohorske ceste, |
– ureditev območja severno od mehanične delavnice za
stanovanjsko dejavnost, |
– širitev za stanovanja in kombinirano dejavnost (SO) na
skrajni vzhodni del naselja, |
– manjše območje kombinirane dejavnosti (SO) med reko
Mislinjo in Gozdarsko cesto, |
– vključitev območja prvega kmetijskega zemljišča ob
glavni cesti in ob obstoječih stanovanjskih objektih v stanovanjsko
obrtno območje. |
UREDITVENI NAČRTI bodo izdelani za:
|
– dele ali cela območja centralnih dejavnosti,
|
– športno-rekreacijske površine,
|
– industrijsko cono I1,
|
– komunalno transportno cono zahodno od osrednjega
centralnega dela, variantno ga je možno celo združiti z ureditvijo dela
centra. |
4.4.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi
ureditvenimi pogoji (PUP) |
Za večinoma že pozidane površine z možnostjo zapolnitve še
prostih površin bo splošni prostorski dokument za vse posege v prostor
PUP. Z njim se bodo urejale vse še nepozidane površine (razen tistih, za
katere bo izdelan prostorski izvedbeni načrt) in zelene površine ter
regulirale komunalne ureditve, adaptacije, rekonstrukcije in prizidave.
|
S tem dokumentom se bodo trajno urejali tisti deli
naselja, kjer ne bodo sledili drugi urbanistični dokumenti in začasno
tisti deli naselij, za katere bo kasneje izdelan drug urbanistični
dokument. |
4.4.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje
posameznih območij v naselju |
Glede na obliko in urejenost naselja, lego ob glavni
cesti, reki Mislinji, ob vznožju Pohorja, je potrebno strmeti k takšnemu
načinu oblikovanja naselja ali posameznih delov, ki ga bo nadgrajevalo
in izpostavljalo kot enkratno, neponovljivo prostorsko enoto.
|
Pri urejanju vseh delov naselja je potrebno spoštovati
urbanistično arhitektonsko identiteto tako predmetnega območja kot
neposrednega okolja in celega naselja. |
Še proste površine se lahko zapolnjujejo skladno z
namembnostjo območja, glede lege, velikosti, oblikovanja pa se morajo
tudi prilagajati urbanistično arhitektonskemu karakterju območja.
|
V prostorskih dokumentih, ki bodo podlaga za posege, bodo
podana merila in pogoji tako za funkcije objektov, oblikovanje objektov,
določitev lege, funkcionalnega zemljišča, gabaritov, toleranc,
komunalnih in drugih infrastrukturnih elementov, kot enaka merila za
posamezne morfološke enote. |
– Posebej skrbno se urejajo centralne cone naselja tako
zaradi lege kot vloge. Med njim je potrebno vzpostaviti vsaj mentalne
povezave. |
– Za proizvodne objekte velja, da njihova prenova ali
novogradnja mora zadostiti vsem predpisom, okolje pa je potrebno
intenzivno zazeleniti, da bodo vizuelno čim manj moteči. |
– Zelene površine, katerih del so tudi pasovi ob reki
Mislinji, se čim bolj zlivajo z ostalimi vrstami namenske rabe, vključno
z osrednjimi drevoredi, ki povdarjajo osnovno obliko – fiziognomijo
naselja. |
– Tako obrtne kot komunalne in transportne površine se
maksimalno zazelenijo, arhitektura objektov pa mora presegati zgolj
funkcionalno in ceneno oblikovanje. |
– Stanovanjska območja naj načeloma ohranjajo gabarite in
principe gradnje neposrednega okolja, toda dopustni so tudi posamezni
izstopajoči objekti in posegi na lokacijah, ki to generirajo.
|
5. KRAJINSKA ZASNOVA
|
Za območje predvidenega krajinskega parka Huda luknja –
Paški Kozjak (Pečovnik -Tisnik) bomo izdelali krajinsko zasnovo. |
3. člen |
(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana občine) |
Prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Mislinja
so smiselno vključene v tekstualni in kartografski del ter kartografsko
dokumentacijo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Mislinja.
|
Del prostorskih sestavin srednjeročnega plana Občine
Mislinja je tudi spodaj navedena (in samostojno elaborirana) programska
zasnova za popolnitev stanovanjske zazidave med Mislinjo in Šentiljem,
izdelana in sprejeta že leta 1987. V nadaljevanju je naveden tekstualni
del te programske zasnove, kakor je bil objavljen v Uradnem listu SRS,
št. 17/87. |
Ureditveno območje zajema nepozidan prostor med Šentiljem
(obstoječa zazidava ob cesti) in šolsko cono v Mislinji. |
Površina je namenjena za gradnjo individualnih
stanovanjskih hiš, pri tem pa je potrebno upoštevati ustrezen odmik od
šolske cone, ki naj se zazeleni (zeleni pas). Pri realizaciji bodo
aktivirane naslednje parcele oziroma deli parcel: 253/1, 251, 254/2, k.
o. Šentilj pod Turjakom. Površina obravnavanega območja meri 1,74 ha.
Predvidena je gradnja 15-20 objektov individualnih stanovanjskih hiš.
Zazidalni načrt naj opredeli najbolj ugodno cestno povezavo s cesto
Mislinja-Dovže. |
Celoten kompleks naj bo ustrezno komunalno opremljen
(vodovod, kanalizacija). |
Objekti – stanovanjske hiše naj bodo dosledno locirane
tako, da poteka smer slemena strehe vzporedno s pobočjem. |
4. člen |
(kartografsko gradivo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine) |
Kartografsko gradivo dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena
vsebina tekstualnega dela plana. Karte pokrivajo celotno območje občine.
Navedbe v tekstualnem delu in grafičnem gradivu se dopolnjujejo.
|
A) Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine – karte v merilu 1: 25.000 za območje celotne občine |
1. Zasnova namenske rabe prostora;
|
2. Zasnova agrarnih operacij in vodnogospodarskih
ureditev; |
3. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine;
|
4. Zasnova rudnin in sanacij;
|
5. Zasnova poselitve in funkcij naselij;
|
6. Zasnova prometnega omrežja;
|
7. Zasnova oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami;
|
8. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez;
|
9. Zasnova območij in ureditev za rekreacijo in turizem;
|
10. Zasnova načinov urejanja prostora.
|
B) Kartografski del dolgoročnega plana občine – karte
Urbanistične zasnove naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom v merilu
1: 5 000 |
1. Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine
urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti; |
2. Zasnova namenske rabe prostora;
|
3. Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez;
|
4. Zasnova prometnega omrežja;
|
5. Zasnova oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in
vodnogospodarskih ureditev. |
C) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in
srednjeročnemu planu občine v merilu 1: 5000 |
Kartografska dokumentacija je predstavljena na
računalniško izdelanih kartah, katerih osnova je digitalni katastrski
načrt. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe prostora oziroma
zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer: |
– najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih
zemljišč); |
– trajno varovalne gozdove;
|
– gozdove s posebnim namenom;
|
– zavarovane kulturne in zgodovinske spomenike;
|
– vsa druga območja, katerih poseben status je opredeljen
v občinskih ali republiških odlokih (vodovarstveni pasi, območja po
odloku izvedenih agrarnih operacij...). |
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu v
merilu 1: 5 000 so v njej prikazani še: |
– druga kmetijska zemljišča (2. območje kmetijskih
zemljišč); |
– lesnoproizvodni gozdovi;
|
– ureditvena območja naselij;
|
– druga območja za poselitev (počitniška naselja);
|
– stavbna zemljišča razpršene gradnje;
|
– območja smučišč in žičniških naprav;
|
– območja, za katera so izdelane in sprejete programske
zasnove. |
D) Kartografska dokumentacija k srednjeročnemu planu –
karte programske zasnove za popolnitev stanovanjske zazidave med
Mislinjo in Šentiljem v merilu 1: 1000. |
V tem členu navedeno kartografsko gradivo je sestavni del
tega odloka. |
5. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati
prostorske sestavine: |
– dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje
1986–2000 in njegovih sprememb in dopolnitev (Uradni list SRS, št.
17/87, Uradni list RS, št. 21/90 in 22/91) in |
– družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje
1986–1990 in njegovih sprememb ter dopolnitev (Uradni list SRS, št.
17/87 in 23/89, Uradni list RS, št. 22/91) in sicer samo v delih, ki se
nanašajo na območje Občine Mislinja. |
– do sprejema novih, veljajo vsi doslej sprejeti
prostorski izvedbeni akti občine Slovenj Gradec za območje Občine
Mislinja, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. |
6. člen |
(končna določba) |
Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Mislinja so na vpogled v prostorih Občine Mislinja. |
7. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in
začne veljati osmi dan po objavi. |
|
Št. 352-00001/1995 |
Mislinja, dne 27. septembra 2001. |
|
Župan |
Občine Mislinja
|
Mirko Grešovnik l. r. |