|
Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) in 16. člena
Statuta Občine Šalovci
(Uradni list RS, št. 38/06) je Občinski svet Občine Šalovci na 28. seji
dne 15. 5. 2014 sprejel |
|
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga
za prostorski načrt) |
|
S tem
odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt
Občine Šalovci (v nadaljevanju: OPN). |
|
2. člen |
|
(vsebina
prostorskega načrta) |
|
(1)
Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
|
|
(2) V
strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje
Občine Šalovci določijo: |
|
–
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
– zasnova
prostorskega razvoja občine, |
|
– zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
|
–
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
|
–
usmeritve za razvoj v krajini, |
|
–
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
|
–
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
(3) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo: |
|
– enote
urejanja prostora (EUP), |
|
– območja
namenske rabe prostora (ONRP), |
|
– območja
urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
|
–
prostorsko izvedbene pogoje (PIP), |
|
– območja,
za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN).
|
|
(4)
Sestavni deli prostorskega načrta so: |
|
– besedilo
prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del,
prehodne in končne določbe, |
|
– grafični
del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela, grafični
prikazi izvedbenega dela, |
|
– priloge
prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja,
obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, povzetek za javnost in
|
|
– okoljsko
poročilo. |
|
II.
STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1.0
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
3. člen |
|
(izhodišča
in cilji prostorskega razvoja) |
|
(1)
Občinski prostorski načrt Občine Šalovci temelji na usmeritvah iz
Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda
Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da
ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in
gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost ter kakovost naravnega
in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost
prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem
sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in
okoljskimi ukrepi. |
|
(2) V
Občini Šalovci, predvsem pa v občinskem središču Šalovci, se spodbuja
razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture,
z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi,
premoženja, kulturne dediščine, varstva narave in okolja ter z ustreznim
varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se
usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
|
|
(3) Občina
Šalovci meri ca 58 km2 in vključuje 6 naselij, ki jim pripadajo enako
imenovane katastrske občine, ki so: Šalovci, Domanjševci, Dolenci,
Markovci, Budinci in Čepinci. Naselje Šalovci je opredeljeno kot
občinsko središče, ki zadovoljuje nekatere upravne, centralne, oskrbne
in druge funkcije. |
|
(4)
Območje Občine Šalovci je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni
več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja 29 % vsega
prebivalstva v občini. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko
(ali dopolnilno) obdelovanje zemlje. Visoka vrednost indeksa staranja
predstavlja odmirajoče prebivalstvo, ki se ni več zmožno samo naravno
obnavljati. Izboljšanje demografskega stanja v občini bi tako omogočilo
le množično priseljevanje večinoma mladega prebivalstva. V občini je
prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva
(58 %) vozi na delo v večja okoliška zaposlitvena in oskrbovalna
središča in sosednjo Avstrijo. Območje Občine Šalovci je zaradi
odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v dokaj
naravnem okolju krajinskega parka kvalitetno bivalno okolje. To je tudi
osnovni razvojni potencial občine, ki nudi razvoj turizma, razvoj
obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva in razvoj
dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. |
|
(5)
Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje Krajinskega
parka Goričko, kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo
Goričkega. To je območje varstva narave, v katerem so možnosti za skupno
turistično dejavnost. |
|
(6)
Naselja v Občini Šalovci so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V
nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna in razporejena ob lokalnih
cestah v smeri sever–jug, predvsem v dolini potokov. V gričevnatem delu
prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni
poselitveni vzorec. Strnjeni deli naselij v gričevnatem delu so po
slemenih, vrhovih in dolinah. |
|
(7)
Celotno območje Občine Šalovci je opredeljeno kot raziskovalni prostor
za nafto in plin. Na območju občine je prisotna tudi geotermalna voda
(vrtina v Domanjševcih). |
|
(8) Cilji
prostorskega razvoja občine vključno s cilji krajinskega parka Goričko
so: |
|
–
zagotoviti delovna mesta v občini; |
|
–
ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih in
rekreacijskih površin; |
|
–
zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo
predvsem z kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo; |
|
–
zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva; |
|
– ohraniti
prostorsko identiteto naselij; |
|
–
zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in
turističnih dejavnosti; |
|
– zaradi
ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske
ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v
območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena
javna gospodarska infrastruktura; |
|
– spodbuja
se rabo obnovljivih virov energije; |
|
– ohranja
in varuje se objekte in območja kulturne dediščine; |
|
– cilj je
ohraniti raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma
izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč
na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje
tradicionalnih načinov rabe); |
|
– cilj je
skozi delovanje Krajinskega parka Goričko povečati utrip v razvoju
podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati
kakovost bivanja; |
|
– cilji
občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru Krajinskega parka
Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju
razvojnih možnostih prebivalstva; |
|
–
ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi
značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje
Goričkega; |
|
–
zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti. |
|
2.0
Zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij
naselij in razpršene poselitve |
|
4. člen |
|
(zasnova
prostorskega razvoja občine, določitev okvirnih območij naselij in
razpršene poselitve) |
|
2.1
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
(1)
Prednostna območja za razvoj poselitve je občinsko središče Šalovci in
vsa ostala podeželska naselja z razvito centralno dejavnostjo
Domanjševci, Dolenci in Markovci. Vsa naselja so opremljena z
gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta načrtovana, zato
predstavljajo kvalitetna bivalna območja, ki imajo prednost pred
bivanjem v mestih in večjih urbanih naseljih. Z zapolnitvijo vrzeli in
zaokrožitvijo naselij se razvijajo tudi ostala podeželska naselja, vasi
in zaselki ter tudi vsa ostala območja razpršene poselitve. Prebivalstvo
v občini upada, zato občina usmerja poselitev tudi na območja razpršene
poselitve, s čimer bi zadržala prebivalstvo na Goričkem. Poselitev se
usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na nove
površine, to so proste površine med obstoječo obcestno pozidavo, s čimer
se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura, Poselitev naj
se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov
ter habitatov varovanih vrst. |
|
(2)
Lokalno središče je občinsko središče Šalovci, ki se razvija v občinski
center in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti
za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Šalovci so:
|
|
–
omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v
naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko
gradnjo in območij za rekreacijo, |
|
–
zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo,
|
|
– ohraniti
prostorsko identiteto naselja, |
|
– ohraniti
urbani center naselja, |
|
–
zagotoviti delovna mesta v občini, z razvojem gospodarskih in
turističnih dejavnosti, za katere je treba rezervirati nove površine in
|
|
– povečati
ponudbo oskrbnih in servisnih dejavnosti. |
|
Vsa ostala
naselja v Občini Šalovci so opredeljena kot ostala naselja, ki so
podeželska naselja z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo
osnovno preskrbo, servisne, obrtne dejavnosti, turizem in rekreacijo.
Naselja Domanjševci, Dolenci in Markovci opredeljena, kot ostala –
podeželska naselja, imajo v osrednjem delu poudarjeno centralno
dejavnost, ki se jo ohranja. |
|
(3)
Gričevnato območje Občine Šalovci je območje razpršene poselitve s
posameznimi večjimi in manjšimi zaselki, posameznimi domačijami ob
komunikacijah, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju
razpršene poselitve se poselitev usmerja na proste površine stavbnih
zemljišč, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve
pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena
gospodarska infrastruktura. Na območju razpršene poselitve se omogoči
gradnja objektov skladno z usmeritvami iz 45. člena ZPNačrt.
|
|
(4) V
Občini Šalovci so posebna območja, kjer se lahko gradijo samo počitniške
hišice, vinske kleti ter zidanice definirane na gričevnatem delu v k.o.
Domanjševci, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške
hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega
bivališča. |
|
(5) Razvoj
proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja v in ob občinsko središče
oziroma tudi ob regionalni cesti prvega reda R1-232, ki vodi skozi
občino. V ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter
zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti. |
|
(6) Razvoj
kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Spodbuja se razvoj
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. |
|
(7) Razvoj
športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja na že
določene in nove površine v in izven naselij. |
|
(8)
Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo
izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju
celotne občine, ki se v celoti nahaja znotraj KP Goričko. Načrtovan je
razvoj turističnih dejavnosti, ki morajo biti povezane z omejitvami in
cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti
KP Goričko. |
|
2.2
Določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve |
|
(1)
Samostojna strnjena naselja v Občini Šalovci so: Šalovci in Domanjševci.
Naselja z več manjšimi strnjenimi deli, so vsa ostala naselja Občine
Šalovci; Dolenci, Markovci, Čepinci in Budinci. V vseh naseljih so poleg
strnjenih delov naselij in zaselkov tudi območja razpršene poselitve.
|
|
(2)
Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih
zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja
širitve naselij. |
|
(3) V
Občini Šalovci so kot razpršena gradnja spoznani, sicer redki, vsi
posamični objekti novih vinskih kleti in počitniških hišic. Nova
razpršena gradnja se ne dovoli. |
|
3.0
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
5. člen |
|
(zasnova
javne gospodarske infrastrukture) |
|
(1) V
zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek po oskrbi
prebivalstva z zdravo pitno vodo, saj je celotno Goričko, kakor tudi
Občina Šalovci, na vododeficitarnem območju. Spodbuja se povezovanje
vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno
nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi Občina Šalovci pristopila k
pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. |
|
(2) Zaradi
povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih
odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno
zbiranje in čiščenje, na območju razpršene poselitve pa se čiščenje
izvaja z manjšimi čistilnimi napravami in individualnimi sistemi.
Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj časa zadrži na mestu,
kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji
lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke). |
|
(3) V
zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na ureditvi
lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Predvsem je poudarek po
razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi
ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija
ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je
tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega potniškega prometa. |
|
(4) Država
načrtuje rekonstrukcijo železniške proge za hitrosti 160 km/h in
izgradnjo 2. tira železniške proge. |
|
(5) Preko
območja Občine Šalovci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v
prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem
določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o
letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na
varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje
pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(6) Med
ovire iz odstavka tega člena štejejo: |
|
– objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m, |
|
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m, |
|
– za ovire
pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
|
(7)
Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega
kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje
in združevanje obstoječih tk omrežij. Območje se posodablja tudi z
omrežjem mobilne telefonije. |
|
(8) V
naselju Mačkovci, ki leži v osrednjem delu Goričkega, je razdelilna
transformatorska postaja, povezana z RTP M. Sobota preko 35 kV
daljnovoda. Ta se nadomesti z daljnovodom 2 x 110 kV, za kar je že
sprejet državni prostorski načrt. Načrtovana je tudi rekonstrukcija in
povečanje razdelilne transformatorske postaje v Mačkovcih. To bo
izboljšalo oskrbo z elektriko, izboljšane bodo napetostne razmere,
povečana bo tudi obratovalna varnost, tako v Občini Šalovci, kot v
ostalem delu Goričkega, električna energija pa je potrebna tudi za
elektrifikacijo železniške proge. Na območju Občine Šalovci je
predvidena izgradnja povezovalnega 20 kV daljnovoda križišče Križevci do
križišče Domanjševci v dolžini 1570 m z navezavo Križevci 3 (D287). S
tem pridobimo dvostransko napajanje za ca 30 TP, ki poveča zanesljivost
dobave na širšem območju Občine Šalovci. |
|
(9) Na
območju Občine Šalovci je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in
izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer obnova: 20 kV DV
Adrijanci (d-079), DV Markovci (d-089), DV Čepinci–Markovci (d-090), 20
kV kablovodi (KBV): KBV Križevci igrišče, KBV Križevci
igrišče–Domanjševci križišča, KBV Hodoš karavla–Dolenci cerkev, KBV
Budinci meja, KBV Markovci Črnkin breg, KBV Markovci puščara, KBV
Čepinci Špic breg–DV Čepinci, KBV Čepinci meja–Čepinci špic breg, KBV
Markovci Barbabaš in transformatorske postaje: TP Križevci igrišče, TP
Budinci meja, TP Markovci Črnkin breg, TP Markovci puščara, TP Čepinci
špic breg–nadomestna, TP Čepinci meja–nadomestna, TP Markovci Barbabaš.
|
|
(10)
Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo, geotermalne vode
in ostale alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na
uporabi biomase iz kmetijstva in gozdarstva. Sicer je celotno območje
občine opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin.
|
|
(11) Za
pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja,
ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi
in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Za proizvodnjo električne
energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so
veter, geotermalna energija in druge, z upoštevanjem učinkovitosti
izbranega sistema ter prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti.
V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji
električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri
obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja se preveri možnost
soproizvodnje. |
|
(12) V
občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih.
V občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.
|
|
(13)
Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so
opredeljena kot stavbna zemljišča. |
|
4.0
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
|
6. člen |
|
(usmeritve
za razvoj poselitve in celovito prenovo) |
|
4.1
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
(1)
Naselja se glede na funkcijo delijo na naslednje kategorije: urbano
naselje, opredeljeno kot lokalno središče, je občinsko središče Šalovci,
kot podeželska naselja s poudarjeno centralno dejavnostjo so
Domanjševci, Dolenci in Markovci, kot ostala podeželska naselja so
opredeljeni Budinci in Čepinci, ki so prikazana v grafičnem prikazu
strateškega dela. Poseben tip poselitve so vinske kleti in počitniške
hišice. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v
prostoru (razpršena gradnja). |
|
(2)
Naselja v Občini Šalovci se razvijajo v skladu s svojo vlogo in funkcijo
v omrežju naselij. V lokalnem središču se poleg zagotavljanja možnosti
za stanovanjsko gradnjo, zagotavlja možnost za razvoj družbenih,
rekreacijskih, športnih in gospodarskih dejavnosti ter turističnih
dejavnosti v povezavi s širšim atraktivnim okoljem. V občini so določena
območja za gradnjo počitniških hišic. |
|
(3)
Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v
vrzelih, v strnjenih delih naselij, v sanacijo in pozidavo degradiranih
in nezadostno izkoriščenih površin. Opuščeni objekti se sanirajo ali
nadomestijo z novimi. |
|
(4)
Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S
prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče
ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. |
|
(5)
Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za
gradnjo stanovanj. Načrtno se urbanizira občinsko središče Šalovci, kjer
je tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi
zagotoviti površine za poselitev, gospodarske dejavnosti in s tem
okrepiti občinsko središče. Površine za poselitev se umeščajo, kot
zapolnitve med prostimi vrzelmi med obstoječo poselitvijo, širitev pa je
predvidena za ureditev gospodarskih dejavnosti. Na območju naselij, ki
so opredeljena kot podeželska naselja in imajo razvito centralno
dejavnost (Domanjševci, Dolenci in Markovci), se omogoči zmerna
urbanizacija, kjer so širitve poselitve predvidene, kot zapolnitve
prostih površin med obstoječo poselitvijo in med zaselki. V ostalih
naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja, niso predvidene
večje širitve poselitve, pač pa gre v teh naseljih za zaokrožitve in
zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je izgrajena javna gospodarska
infrastruktura. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom
možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične
parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna
infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre
za prostorsko zapolnitev ali zaokrožitev meje naselja ali razpršene
poselitve. Poselitev naj se ne širi na območja naravnih vrednot,
varovanih habitatnih tipov in habitatnih tipov in habitatov varovanih
vrst. |
|
(6) Razvoj
dejavnosti v naseljih je vezan na dostopna zemljišča, ki čim manj
negativno vplivajo na bivalno okolje, zato občina načrtuje ureditev
gospodarske cone na robu naselja Šalovci ob regionalni cesti v smeri
Hodoša. Razvoj turizma je vezan na atraktivne in dostopne lokacije, zato
občina načrtuje razvoj turističnih dejavnosti na mirnih, dostopnih in
atraktivnih območjih. V ostalih naseljih je predvidena pretežno
stanovanjska gradnja, rekreacijske, servisne ter poslovne dejavnosti, ki
dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj
turističnih dejavnosti v skladu s cilji Krajinskega parka Goričko.
|
|
(7) Razvoj
centralnih dejavnosti in posebnih območij je usmerjen pretežno v
občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani
in dopolni urbani center. Ohranja se obcestna pozidava, ohranja se
zaporednost zazidave na parceli v območjih podeželskega naselja. Nove
stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo,
večstanovanjska gradnja se usmerja v centralni del naselja Šalovci.
|
|
(8)
Gradnja izven poselitvenih območij v Občini Šalovci je možna za potrebe
kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za
športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih
javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe
(lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva
okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja
prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo
opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v
primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena
gradnja. |
|
(9) Za
ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih
stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova obstoječih, tudi
zapuščenih domačij, novogradnje, ki pomenijo zapolnjevanje prostih
površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov, s čimer se
funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja v skladu z
usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega
reda Slovenije ter tudi v skladu z usmeritvami 45. člena ZPNačrt-a.
|
|
(10)
Območja redke razpršene gradnje se pojavljajo izven naselij, kot
posamična razpršena gradnja, kot so novogradnje stanovanjskih objektov,
počitniških hišic in drugih objektov, ki se sanirajo oblikovno in s
komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi s vključitvijo v naselje. |
|
4.2
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
7. člen |
|
(usmeritve
za razvoj v krajini) |
|
(1) Razvoj
v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Šalovci so
to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni
viri (nafta, plin, geotermalna voda). Razvoj v krajini je usmerjen
predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter v razvoj
kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju
osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. V
krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način
kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije. |
|
(2)
Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami Krajinskega parka
Goričko. Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih
spodbuja razvoj vinogradništva, sadjarstva in pašništva, v nižinah pa
predvsem poljedelstva. |
|
(3)
Predvidene so agrarne operacije na območju katastrske občine Dolenci.
|
|
(4) Na
področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija
ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih zaraščanja.
Ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejke, biokoridorje v
kmetijski krajini. Zaradi dobrega deleža gozdov (ca. 43 %) se v občini
izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za gospodarstvo in tudi za
pridobivanje toplotne energije. V ta namen je potrebno zagotoviti mesta
za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob poselitvi se ohranja in
vključuje v zeleni sistem naselij. |
|
(5) Vodna
zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo
v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter
krajinskega in ekološkega pomena. Spodbuja se varčna in smotrna raba
pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z
določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob
vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na
odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje
protipoplavne varnosti. |
|
(6)
Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve
nastanitvenih objektov. Celotna Občina Šalovci je v Krajinskem parku
Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih
dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve spodbuja
rekreativni in kmečki turizem. |
|
8. člen |
|
(posebna
območja, prepoznavne kvalitete in vrednote) |
|
(1)
Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi
predpisi. To so območja varstva narave, območja varstva kulturne
dediščine, poplavna in erozijska območja in druga območja varstva z
režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. |
|
(2) V
Občini Šalovci so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih
značilnosti prostora že določena in zavarovana z Krajinskim parkom
Goričko. Kot posebna območja so še območja naravnih in kulturnih
vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi
krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni
in drevesni osamelci). |
|
9. člen |
|
(usmeritve
za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) |
|
(1) V
Občini Šalovci so poplavna območja ob Veliki Krki, ki teče skozi
Šalovce, in ob Mali Krki, ki teče skozi Domanjševce. Poplave so
evidentirane še na območju Peskovskega, Dolenskega, Adrijanskega,
Markovskega in Budinskega potoka. Podatki o poplavnih območjih so
podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno prikaže v občinskem
prostorskem načrtu, v prikazu stanja prostora. Na teh območjih so
dopustni le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem
voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe
zemljišč. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
|
|
(2) Večji
del območja občine je erozijsko območje, kjer veljajo zahtevnejši
zaščitni ukrepi, le v skrajnem južnem del občine veljajo običajni
protierozijski ukrepi. Zato bo občina pri načrtovanju prostorskih
ureditev upoštevala varstvene ukrepe oziroma se izognila načrtovanju
ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.
|
|
(3)
Območje Občine Šalovci se nahaja na območju z najnižjim projektnim
pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v
predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se
predvidi ojačena plošča nad pritličjem, kar je treba upoštevati pri
gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.
|
|
(4)
Požarna ogrožena območja se nahajajo na zahodni strani občine, kot je
opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtuje dejavnosti
oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za
življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Za vsako dejavnost se
na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar
se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh
naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za
interventno gašenje lokalnih požarov. |
|
(5)
Slovenija ima kljub razvejani hidrografski mreži celinskih voda območja,
ki so izrazito vododeficitarna. Vododeficitarna območja obsegajo tudi
Goričko in Občino Šalovci, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni
ravni. Prebivalcem teh območij se zagotovi sistem trajne in kvalitetne
vodooskrbe ter odvajanja odpadnih voda. Vododeficitarnost je omejitev
tudi za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine
vode, zato se morebitno umeščanje takih dejavnosti v vododeficitarna
območja predhodno vsestransko preuči z okoljskih, prostorskih,
tehnoloških in ekonomskih vidikov. V vododeficitarnih območjih se
prebivalcem prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo. Dejavnosti, ki
bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v
vododeficitarnih območjih. |
|
(6) V
Občini Šalovci ni območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan
občinski načrt za obrambo. |
|
(7) Občina
ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in
sicer na območju že urejenega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob
čistilni napravi v Šalovcih. Posebnih območij za množične pokope občina
ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo
dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za
pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno
zbirno mesto na območju opuščenega nelegalnega kopa v Šalovcih na Bregu,
od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost od lokalnega
središča Šalovci 38 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v
primeru nesreče so v šolah v Šalovcih, Domanjševcih in Markovcih. |
|
4.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
10. člen |
|
(usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1)
Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov
Občine Šalovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se
na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna
zemljišča in druga zemljišča. |
|
(2)
Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in
na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč
je le v lokalnem občinskem središču več območij s podrobnejšo namensko
rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti
(pretežno so to vaško-gasilski domovi, kapele, trgovine, gostilne) ter
rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V občinskem
središču se površine za individualno gradnjo opredelijo kot površine
podeželskega naselja, ki se prepletajo z območji za centralne
dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za
proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine
podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno
kmečka gospodarstva, se opredelijo kot površine razpršene poselitve.
Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.
|
|
(3) V
izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe
delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se
upošteva naslednje usmeritve: |
|
– naselja
se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske
dejavnosti s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi; |
|
– v
občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba
določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin, |
|
–
proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo na ali ob
občinsko središče, |
|
–
turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja.
|
|
(4)
Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to so
regionalne ceste ter občinskih ceste, ki so lokalne ceste in javne poti.
Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. V izvedbenem
delu prostorskega načrta se površine prometne infrastrukture opredelijo
kot območja prometnih površin. |
|
(5)
Kmetijska zemljišča pokrivajo v Občini Šalovci kar 55 % celotnega
območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje
intenzivno izrabo. Kmetijska zemljišča, povzeta iz prostorskih sestavin
planov Občine Šalovci, se v izvedbenem delu prostorskega načrta
opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska
zemljišča. |
|
(6) Gozdna
zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja,
nekatera zemljišča v zaraščanju, obrečni in protivetrni pasovi. Gozdovi
so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Šalovci, ki zavzemajo
40 % površine in se v izvedbenem delu opredelijo kot gozdna zemljišča.
|
|
(7)
Vodotoki in druge vodne površine se na območju Občine Šalovci v
izvedbenem delu občinskega načrta opredelijo kot območja celinskih voda.
|
|
(8)
Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe
okoljske, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. |
|
(9) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina
vključila določeno območje z osnovno namensko rabo prostora, kot območje
mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Dve
tretjini območja Občine Šalovci leži znotraj območja raziskovalnega
prostora za ogljikovodike (nafta in zemeljski plin). Rudarska pravica za
raziskovanje je podeljena družbi NAFTA – GEOTERM d.o.o. za dobo 3 let do
14. 1. 2013. |
|
4.4
Usmeritve za določitev prostorskih ureditvenih pogojev |
|
11. člen |
|
(usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za
njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno
ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja prostora se določijo glede
na značilnosti prostora. |
|
(2) Pri
določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti
prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih
stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na
stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna
pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene
površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v hribovitem delu
občine z namenom ohranitve kulturne krajine. |
|
(3) Pri
določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja
kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja, erozijska
območja. |
|
(4) Pri
parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo
parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
|
|
(5) V vseh
območjih, ki bodo obdelana s občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti,
se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr.
obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih
se v izvedbenem delu občinskega prostorskega zapiše tudi pogoj, da se
vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo
tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
|
|
(6)
Ohranja se ekstenzivna travišča in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake,
mejice ipd.) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in
odprtega prostora ter ostale zelene površine. Razpršena gradnja se
omeji. |
|
12. člen |
|
(koncept
prostorskega razvoja občinskega središča) |
|
(1)
Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo
obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega
centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj gospodarske
cone. Razvoj poselitve območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih
stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova
stanovanjska območja se predvidijo na severni strani naselja in v
zaselek Serovci, ki je komunalno opremljen, kamor se bo po zapolnitvi
nezazidanih stavbnih zemljišč usmerjala poselitev. Po zapolnitvi teh
površin se poselitev širi proti vzhodu in severu. Razvoj naselja Šalovci
je usmerjen v dvig kvalitete bivalnega in delovnega okolja, v sanacijo
degradiranih območij, predvsem pa v zagotovitev prostorske možnosti za
gradnjo stanovanj ter za gradnjo in ureditev centralnih, gospodarskih in
turističnih dejavnosti. |
|
(2) V
koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem
naslednje usmeritve: |
|
– sproti
se rekonstruira obstoječa glavna cesta, |
|
– uredijo
se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja, ki se povežejo z
obstoječimi, |
|
– ob
javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč, |
|
– uredijo
se kolesarske steze, |
|
– uredijo
se hodniki za pešce ob regionalni cesti, |
|
– uredijo
se nove ceste oziroma ulice na novih priključenih območjih, |
|
– spodbuja
se razvoj javnega potniškega prometa. |
|
(3)
Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:
|
|
– razviti
in ohraniti oblikovno podobo naselja, |
|
– ohraniti
in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi, |
|
–
vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja, |
|
– nove
stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo s
spremljajočimi dejavnostmi, |
|
–
proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših,
sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti.
|
|
(4)
Ohranja in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju.
Dolgoročno se razširi rekreacijska cona ob nogometnem igrišču. Ob
gospodarski coni se uredi vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se
pešpoti ob vodotokih in jarkih in se jih poveže. Obstoječe poti oziroma
ulice v naselju se povežejo z ostalimi, ki vodijo skozi kulturno
krajino, do ostale poselitve. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v
območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni
možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana
obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih in centralnih površin.
|
|
(5)
Celotno območje Občine Šalovci kakor tudi območje lokalnega središča se
nahaja v EPO in Naturi 2000, kakor tudi vsi vodotoki, zato je potrebno
poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju voda pred
odvajanju odpadnih voda. Ob Veliki Krki se nahaja čistilna naprava, ki
čisti odpadne vode naselja Šalovci in bo čistila odpadne vode
gospodarske cone. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva po
koriščenju alternativnih virov energije, ki najmanj onesnažujejo okolje.
|
|
(6)
Podpira se izraba lokalnih energetskih virov tako, da se spodbujajo
ukrepi za učinkovito rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov
energije. Spodbuja se učinkovita raba energentov tako pri kurjavi kot
pri javni razsvetljavi. Pri gradnji novih objektov, se upošteva sodobni
način gradnje s poudarkom na racionalnejši rabi energije, toplotna
sanacija stavb, varčevanju in izločitvi virov, ki prekomerno
onesnažujejo okolje. |
|
(7)
Naselje Šalovci je dobro opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo
oziroma je ta izgrajena. V fazi izgradnje je pomurski vodovod, na
katerega se bo priključil obstoječi, saj bo celotna Občina Šalovci
vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Pomurja. Do izgradnje
pomurskega vodovoda je potrebno obstoječe vire pitne vode varovati v
skladu s sprejetimi občinskimi področnimi akti. V vseh naseljih in
zaselkih se spodbuja čiščenje komunalnih odplak. Kanalizacija se bo
urejala na območju strnjene poselitve, na območju razpršene poselitve pa
so predvidene male čistilne naprave. Urejena je tudi vsa ostala
infrastruktura, ki se jo obnavlja in dograjuje, predvsem na mestih, kjer
se bodo širila poselitvena območja. |
|
(8)
Podrobnejša namenska raba prostora se določi glede na dejansko stanje in
glede na predvidene nove ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev
na centralni del, stanovanjski del in gospodarski del. |
|
III.
IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
1.0
Splošni skupni pogoji |
|
13. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih) |
|
(1) Pogoji
za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju
občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene
poselitve določajo: |
|
–
namembnost in vrsto posegov v prostor, |
|
– lego,
velikost in oblikovanje objektov, |
|
–
parcelacijo, |
|
–
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
|
– celostno
ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb, |
|
–
varovanje zdravja ljudi, |
|
– drugo.
|
|
(2) V vseh
enotah urejanja prostora na območjih stavbnih zemljišč in ostalih
zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno
območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, se kot poseg
štejejo: |
|
– izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo,
nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega
dela, |
|
–
sprememba namembnosti objekta, |
|
–
pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, |
|
–
vzdrževanje objektov in naprav, |
|
– dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. |
|
Posegi se
nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj
zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. |
|
(3) Pri
gradnji in določanju velikosti in obliko pomožnih objektov, nezahtevnih
in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo
pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja
nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov
se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Šalovci. |
|
(4) V vseh
EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka
tega člena za nezahtevne, enostavne in začasne objekte po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP
določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti) in
Prilogi 2 (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti) in v skladu z
določili tega odloka. Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno
enoto urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo se pri posegih v
prostor upoštevajo tudi skupni prostorsko-izvedbeni pogoji, če v
posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.
Za začasni objekt se smatra tisti objekt, ki je namenjen sezonski
ponudbi ali prireditvam in se postavlja samo za namen in čas prireditve
ali med sezono. |
|
(5) Kot
območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih
prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne
infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so
v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih
»Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP (kot obstoječe ali predvidene)«
ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne
infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali
evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali so razvidni
iz digitalne topografske karte ali pa so kategorizirane občinske ceste.
|
|
(6) Pri
določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja je
podlaga podrobnejše opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI –
Struktura. |
|
(7)
Pregled enot urejanja prostora v Občini Šalovci: |
|
|
|
Pregled enot urejanja prostora v Občini Šalovci
Oznaka enote /
podenote |
Ime enote / podenote |
Naselje |
Podrobnejša namenska
raba |
Režimi v enoti |
Način urejanja |
PIP v členu |
ČE 1 |
Stroški Vrh |
Čepinci |
SK- površine
podeželskega naselja
BT- površine za
turizem
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ČE 2 |
Zaselek Čepinci |
Čepinci |
SK- površine
podeželskega
naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ČE 3 |
Igrišče Čepinci |
Čepinci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
BC- športni center
K2- druga kmetijska
zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (območje)
→ erozija_zaht_ukr.
→ požarna ogroženost |
/ |
19. |
ČE 4 |
Gasilski dom Čepinci |
Čepinci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ČE 5 |
Smodin Breg |
Čepinci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
|
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ČE 6 |
Ferencin |
Čepinci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→erozija_zaht. ukr. |
/ |
14. |
ČE 7 |
Pokopališče Čepinci |
Čepinci |
ZK- pokopališče,
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti
|
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ požarna ogroženost
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
ČE 8 |
Proštija |
Čepinci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ požarna ogroženost
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ČE 9 |
Mejni prehod |
Čepinci |
BT- površine za
turizem |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_obič._ukr. |
/ |
18. |
ČE 10 |
Zadruga |
Čepinci |
IK- površine z
objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr.
→ NV |
/ |
17. |
BU 1 |
Švecin Breg |
Budinci |
SK- površine
podeželskega
naselja
PC- površine cest |
→ KD
(Ešd: 17200)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
BU 2 |
Pokopališče – Švecin
Breg |
Budinci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
BU 3 |
Igrišče pri
gasilskem domu |
Budinci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti
BC- športni center
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
19. |
BU 4 |
Krajcarin Breg |
Budinci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
BU 5 |
Pokopališče –
Šularski Breg |
Budinci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
BU 6 |
Počivališče za
pohodnike |
Budinci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
19. |
DL 1 |
Veliki Dolenci-
Sever |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega naselja
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
PC- površine cest
BT – površine za
turizem
K2- druge kmetijske
površine |
→ KD
(Ešd: 6834, 2948)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 1/1 |
Veliki Dolenci-
Sever |
Dolenci |
K2- druge kmetijske
površine |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr.
|
/ |
22. |
DL 2 |
Veliki Dolenci-
Center |
Dolenci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti
PC- površine cest |
→ KD
(Ešd: 2948, 27549)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 3 |
Filipine Grabe |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega
naselja |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 4 |
Pokopališče – Veliki
Dolenci |
Dolenci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
DL 5 |
Benčecin Breg |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 6 |
Mali Dolenci |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 7 |
Pokopališče – Mali
Dolenci |
Dolenci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
DL 8 |
Gorenji Breg – Vreja |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
E- območja
energetske
infrastrukture |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DL 9 |
Igrišče Dolenci |
Dolenci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
BC- športni center |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.. |
/ |
19. |
DL 13 |
Veliki Dolenci- Jug |
Dolenci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
K2- druge kmetijske
površine |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
MA 1 |
Vreje |
Markovci |
SK- površine
podeželskega
naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (točka)
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
MA 2 |
Varašanci |
Markovci |
SK- površine
podeželskega
naselja
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
MA 3 |
Matacin Rob |
Markovci |
SK- površine
podeželskega
naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
14. |
MA 4 |
Zaselek Markovci |
Markovci |
SK- površine
podeželskega naselja
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti
BC- športni center
PO- ostale prometne
površine
PC- površine cest
BT- površine za
turistične
dejavnosti |
→ KD (Ešd: 3168)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (območje)
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
14. |
MA 5 |
PGD Markovci |
Markovci |
CD-druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ HMO |
/ |
14. |
MA 6 |
Barabašin Breg |
Markovci |
SK-površine
podeželskega
naselja
PC-površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
14. |
MA 7 |
Črnkin Breg |
Markovci |
SK-površine
podeželskega
naselja
PC-površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
MA 8 |
Pokopališče Markovci |
Markovci |
ZK-pokopališče
CD-druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
ŠA 1 |
Kutošev Breg |
Šalovci |
SK-površine
podeželskega
naselja
PC-površine cest
K2-druga kmetijska
zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ŠA 2 |
Pokopališče –
Kutošev Breg |
Šalovci |
ZK-pokopališče
CD-druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
ŠA 3 |
Mali Šalovci |
Šalovci |
BT- površine za
turistične
dejavnosti
SK-površine
podeželskega naselja
PC-površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ŠA 3/1 |
Mali Šalovci-
turizem 1 |
Šalovci |
BT- površine za
turistične
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ŠA 3/2 |
Mali Šalovci-
turizem 2 |
Šalovci |
BT- površine za
turistične
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr |
/ |
14. |
ŠA 4 |
Prelčevi |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega
naselja
BC- športni center
K2- druga kmetijska
zemljišča
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 5 |
Naselje Šalovci |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC-površine cest
PŽ- površine
železnic
PO- ostale prometne
površine
K1- najboljša
kmetijska zemljišča
K2- druga
kmetijska zemljišča
E- območje
energetske
infrastrukture |
→ KD
(Ešd: 18037, 18308),
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ HMO
→ PK |
/ |
15. |
ŠA 5/1 |
Naselje Šalovci |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
K1- najboljša
kmetijska zemljišča
K2- druga
kmetijska zemljišča
E- območje
energetske
infrastrukture |
→ KD
(Ešd: 17389, 18043),
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ požarna ogroženost
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 6 |
Šola |
Šalovci |
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti
BC- športni center |
→ KD
(Ešd. 24765)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
15. |
ŠA 7 |
Športni center |
Šalovci |
BC- športni center
K1- najboljša
kmetijska zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 8 |
Igrišče |
Šalovci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
BC- športni center |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ območje
katastrofalnih
poplav |
/ |
19. |
ŠA 9 |
Trnjevci |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 10 |
Serovci |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
K1- najboljša
kmetijska zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
15. |
ŠA 11 |
Deponija |
Šalovci |
IK- površine z
objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
17. |
ŠA 12 |
Vrnji Breg |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega
naselja
PC- površine cest
BT- površine
za turistične
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ požarna ogroženost |
/ |
14. |
ŠA 12/1 |
Vrnji Breg (observatorij) |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
ŠA 13 |
Šalovski Breg |
Šalovci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ požarna ogroženost |
/ |
14. |
ŠA 14 |
Pokopališče –
Šalovski Breg |
Šalovci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
ŠA 15-DPA |
Železniška proga |
Šalovci |
PŽ- površine
železnic |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ državni prostorski
načrt
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ erozija_zaht_ukr. |
DPA |
21. |
ŠA 16 |
Panvita |
Šalovci |
IK- površine z
objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
17. |
ŠA 17-OPPN |
Obrtna, gospodarska
cona |
Šalovci |
IG- gospodarska cona |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
OPPN |
21. |
ŠA 18 |
Bioplinarna |
Šalovci |
IK- površine z
objekti za kmetijsko
proizvodnjo |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
17. |
ŠA 20 |
Pokopališče
Šalovci |
Šalovci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
→ požarna ogroženost |
/ |
16. |
ŠA 21-OPPN* |
Center – Bencinska
črpalka |
Šalovci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
OPPN* |
21. |
ŠA 22 |
Center – Pri Rudiju |
Šalovci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 23 |
Center – Občina |
Šalovci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
15. |
ŠA 24-OPPN* |
Center |
Šalovci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
OPPN* |
21. |
ŠA 25 |
Šalovski breg -
sever |
Šalovci |
BT- površine
za turistične
dejavnosti
K2- druge kmetijske
površine |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr.
→ požarna ogroženost |
/ |
18.
22. |
DM 1 |
Naselje Domanjševci |
Domanjševci |
SK- površine
podeželskega naselja
PC- površine cest
E- območje
energetske
infrastrukture
BT- površine za
turistične
dejavnosti
K1- najboljša
kmetijska zemljišča |
→ KD
(Ešd: 6847, 18038,
17840)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
14. |
DM 2 |
Center |
Domanjševci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DM 3 |
Pokopališče –
Domanjševci |
Domanjševci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
DM 4 |
Pokopališče – Part |
Domanjševci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
DM 5 |
Pokopališče Sveti
Venceslav |
Domanjševci |
ZK- pokopališče
CD- druga območja
centralnih
dejavnosti |
→ KD (Ešd: 119)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
16. |
DM 6 |
Igrišče |
Domanjševci |
ZS- površine za
oddih, rekreacijo in
šport
BC- športni center |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ erozija_zaht_ukr.
→ HMO |
/ |
19. |
DM 7 |
Evangeličanska
cerkev |
Domanjševci |
CU- osrednja območja
centralnih
dejavnosti
BT- površine za
turizem
PC- površine cest
K2- druga območja
kmetijskih zemljišč |
→ KD
(Ešd: 4147, 18373)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
14. |
DM 7/1 |
Območje ob nekdanji
šoli |
Domanjševci |
K2- druga
območja kmetijskih
zemljišč |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr.
|
/ |
22. |
DM 8 |
Stari Vrh – Part |
Domanjševci |
SP- površine
počitniških hiš
PC- površine cest |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ RP
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
20. |
EU 1 |
Krajina – severni
del občine |
vsa naselja (brez
naselja Domanjševci) |
A- površine
razpršene
poselitve
BT- površine za
turizem,
E- območja
energetske
infrastrukture
G- gozdna zemljišča
K1- najboljša
kmetijska zemljišča
K2- druga kmetijska
zemljišča
O- območja okoljske
infrastrukture
PC- površine cest
VC- celinske vode |
→ KD
(Ešd: 2948, 3168,
6753,
6779, 11052, 17086,
18246, 18247, 27550,
28028, 27549)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (območje)
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ požarna ogroženost
→ erozija_zaht_ukr.
→ erozija_obič_ukr.
→ HMO |
/ |
22. |
EU 1/1 |
Nadomestni habitat |
območje nadomeščanja
habitatov |
K2- druga kmetijska
zemljišča
G- gozdna zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (območje),
→ erozija_zaht_ukr. |
|
22.
23. |
EU 1/2 |
Krajina – severni
del občine-2 |
vsa naselja (brez
naselja Domanjševci) |
A- površine
razpršene
poselitve
BT- površine za
turizem
|
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
22. |
EU 1/3 |
Šošterna graba |
Dolenci |
BT- površine za
turizem
|
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
18 |
EU 2 |
Krajina – južni del
občine |
Šalovci, Domanjševci |
A- površine
razpršene
poselitve
O- območja okoljske
infrastrukture
T- območja
komunikacijske
infrastrukture
PC- površine cest
K1- najboljša
kmetijska zemljišča
K2- druga kmetijska
zemljišča
G- gozdna zemljišča
VC- celinske vode |
→ KD
(Ešd: 119, 6765,
6844, 6845, 18237,
18373, 29506)
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ NV (območje)
→ RP
→ območje
katastrofalnih
poplav
→ požarna ogroženost
→ erozija_zaht_ukr.
→ erozija_obič_ukr.
→ HMO |
/ |
22. |
EU 3 |
Krajina-Stroški Vrh |
Čepinci |
K2- druga kmetijska
zemljišča |
→ EPO
→ NATURA
→ ZN
→ erozija_zaht_ukr. |
/ |
22. |
|
Legenda izrazov: NATURA – območje Natura 2000, EPO – ekološko pomembno območje, ZN – zavarovano območje narave, Krajinskega parka Goričko, NV – naravne vrednote, KD – kulturna dediščina, HMO – izvedene hidromelioracije, erozija_zaht_ukr. – erozijska območja – območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, erozija_obič_ukr. – erozijska območja – območja običajnih zaščitnih
ukrepov, RP –
raziskovalni prostor Murska
depresija. |
|
|
|
|
2.0
Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in
graditev objektov v posameznih enotah urejanja prostora |
|
14. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podeželskih naselij) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja
prostora z oznakami: ČE 1, ČE 2, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL
3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA
3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, so dopustni posegi iz 13. člena tega
odloka, za objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
– eno- in
dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš in vil) s pomožnimi objekti,
|
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske stavbe, |
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– trgovske
stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine, slednje le v ŠA
3, DM 1, MA 4, BU 1, BU 4, DL 1, DL 13 in druge stavbe za storitvene
dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi, skladiščnimi in
drugimi delavnicami, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima
lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti
3000 m2), |
|
– stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (vremenske postaje in
observatoriji) le v enoti urejanja prostora ŠA 12/1, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(2) Na
območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora MA 2, MA 4 in
MA 5, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom,
kulturni dom ipd.), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, so dopustni
posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
|
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske stavbe, |
|
– trgovske
in stavbe za storitvene dejavnosti, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
|
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(3) Na
območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora ČE 4, MA 4, DL
2, DM 2 in DM 7, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom,
vaški dom, trgovina …), z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so
dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
|
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
– eno- in
dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil), pod
pogojem, da je del objekta na tem območju namenjen za javno funkcijo s
pomožnimi objekti, |
|
–
večstanovanjske stavbe, |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske in nastanitvene stavbe, |
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– trgovske
stavbe v enotah urejanja prostora DL 2, DM 2, ČE 4 ter druge stavbe za
storitvene in obrtne dejavnosti, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo,
znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej
izobraževanje ipd.), |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
|
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(4) V delu
enote urejanja prostora MA 4, na območjih športnih površin, ki so
namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako podrobnejše namenske
rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
|
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe
za šport, |
|
– poslovne
in upravne stavbe namenjene dejavnostim na območju, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),
|
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(5) Na
območju stavbnih zemljišč, v enoti urejanja prostora ČE 1 ,
MA 4, DL 1, ŠA 12, ŠA 3/1, ŠA 3/2, DM 1 in DM 7, ki so
namenjene za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe
BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
–
enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služi turistični dejavnosti
ter bivanju lastnika ali upravitelja s pomožnimi objekti, |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske stavbe in turistične nastanitvene stavbe, |
|
– upravne,
poslovne, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični dejavnosti),
|
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost,
knjižnica, muzej,
izobraževanje ipd.), |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, kmetijske pod pogojem, da so namenjene
turistični dejavnosti na območju, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(6) V
enoti urejanja prostora DL 1, na območjih zelenih površin, ki so
namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS,
je poleg posegov iz 13. člena za šport, rekreacijo in drugih objektov in
naprav za prosti čas, možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in
odstranitev montažnih objektov, kot so: nadstreški ob igralnih
površinah, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori,
garderobni objekti in sanitarije. Oblika objektov se prilagodi namenu.
Na teh površinah so dopustni posegi iz 13. člena za objekte prometne
infrastrukture, prenosne in distribucijske cevovode, komunikacijska
omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbeno inženirske objekte.
|
|
(7) V
enotah urejanja prostora DL 8 in DM 1, na območjih energetske
infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, so dopustni posegi
iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi,
komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno
inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0
poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu. |
|
(8) Na
območjih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO,
ki so namenjeni za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin in
pripadajočih varovalnih pasovih ter na območjih vseh prometnih površin
iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega
odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne
infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš
površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in
omrežja ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
|
(9) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, v enoti urejanja prostora ŠA 1, so dopustni posegi, kot je določeno v 22. in 29. členu, za območja kmetijskih zemljišč. Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in
K2, v enoti urejanja prostora ŠA 1 in DM 1, so dopustni posegi, kot je
določeno v 22. in 29. členu, za območja kmetijskih zemljišč. |
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
|
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve
objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave.
Stanovanjske objekte, obrtno/servisne, objekte za spremljajoče in
dopolnilne dejavnosti ter javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se
upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih cest.
Objekte za kmetijsko proizvodnjo, pomožne objekte, se gradi v
notranjosti parcele. Kolikor so ti objekti samostojni se jih umesti v
predpisanih odmikih od parcelnih mej, ter na ulični strani, v liniji
zadnje fasade sosednjih stanovanjskih objektov. Obrtno/servisne objekte,
objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se lahko gradi tudi v
notranjosti parcele. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcele lahko
gradi le, če so ali se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov v drugi
vrsti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki ne poteka preko
dvorišča hiše v prvi vrsti. |
|
(2) Ob
ulici/cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta
določeni z linijami obstoječih objektov. Smer slemena mora biti
usklajena z obstoječimi objekti (če je smer enotna v naselju).
|
|
(3)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši
od 1,0 m ali ga ni, če tako narekuje sistem zazidave, teren in s tem
soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi
predpisi. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava,
rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem
soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani),
da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost
parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske
odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo
orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi
objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki
od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali
poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
|
(4) Na
območju s podrobnejšo namensko rabo z oznako CD, CU so odmiki objektov
lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne
ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva
na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe
in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali
objekta. |
|
c) Pogoji
glede velikosti |
|
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na predpisane odmike. |
|
(2) Višina
stanovanjskih objektov je do K+P+M ter do K+P+1 izjemoma največ do
K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih
gabaritov nad urejenim terenom). Na objektih višine do K+P+1, pod streho
ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor
pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le
strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade
in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se
upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do
0,50 m nad urejenim terenom. Višina družbenih in upravnih objektov je do
tri stanovanjske etaže nad terenom. Višina objektov se lahko poveča, če
se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Višina kmetijskih
objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v
širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje
mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano ter utemeljeno v
projektni dokumentaciji. Silosi so lahko visoki do 10 m. Stolpni silosi
ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi
bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter
se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri umeščanju
višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru
tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …). |
|
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih
objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje
objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni
morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in
drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali
nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko
kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive
tekočine in pline. |
|
č) Pogoji
glede oblikovanja |
|
(1)
Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko območja.
Objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so
praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa.
Oblika je lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov
(družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih
objektov se lahko prilagaja namenu, vendar morajo v osnovi biti prav
tako podolgovati. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi
funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki
k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
|
|
(2) Strehe
na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 º do 45
º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih
tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti
svetleče oziroma trajno bleščeče. Enokapne in ravne strehe oziroma
strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od
osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in
ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, zimski vrt, drvarnica,
lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih
objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na eno- in
večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od
10,0 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3
objekta ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi
nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Na
območju enote urejanja prostora ŠA 12/1 se vzporedno s cesto izvede
simetrična dvokapnica. Za dvokapnim delom objekta (v notranjosti
parcele) pa je možna kombinacija z ravno streho. |
|
(3) Fasade
se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu.
Signalne barve so prepovedane. |
|
(4)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri
zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina. Možno je delno nasutje terena
na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne
ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
|
(5)
Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali
na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme
presegati višine 1,20 m. Višina ograje za stanovanjskimi in
gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino, je lahko višine 1,80
m. Varovalna ograja ob športno-rekreacijskih objektih je lahko višine do
4,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran
promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje
kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje. |
|
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
|
(7) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in
gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno
zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija, domačija,
zidanica ali vinska klet
skladno
s Prilogo 1 in Prilogo 2 . |
|
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Parcele v uličnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto
ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna
gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na
javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih
cestah. |
|
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
posameznih enotah urejanja prostora so naslednje enote kulturne
dediščine: |
|
– BU 1: EŠD
17200 – Zvonik (Budinci), |
|
– DL 1: EŠD
2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci), |
|
EŠD
6834 – Domačija Dolenci 12 (Dolenci), |
|
– MA 4: EŠD
3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci), |
|
– DM 7: EŠD
4147 – Evangeličanska cerkev (Domanjševci), |
|
EŠD
18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi |
|
(Domanjševci), |
|
– DM 1: EŠD
6847 – Vaški zvonik (Domanjševci), |
|
EŠD
17840 – Domačija Balerovi (Domanjševci), |
|
EŠD
18038 – Jankočina hiša (Domanjševci), |
|
– DL 2 EŠD
2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci), |
|
EŠD
27549 – Križ – (Dolenci). |
|
(2) Za
našteto kulturo dediščino iz prvega ostavka f) točke tega člena se
varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska
zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno
pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica
objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno
območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno
soglasje. |
|
(3) Pred
pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo
na parcelah 2174 in 2175, k.o. Budinci, je potrebno pristojno enoto
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za
kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli
pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
|
|
(4) V
enotah urejanja prostora MA 1 in MA 4 se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000,
EPO in KP Goričko ter na območju naravnih vrednot usmeritve izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE
Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
V enoti urejanja prostora MA 4, na parc. št. 1268, k.o. Markovci, se
ohranijo večja avtohtona drevesa. Morebitna posekana drevesa se
nadomesti z nadomestno saditvijo krajevno značilnih visokodebelnih
sadnih dreves. |
|
(5) Pred
začetkom izvajanja potencialnih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih
na cerkvi Sv. Nikolaj v Dolencih, v enoti DL 2, je potrebno zaprositi
območno službo za varovanje narave za naravovarstvene smernice in jih
pri izvedbi dosledno upoštevati. Izvajanje del je potrebno prilagoditi
življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine
objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm.
Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je
osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši
(ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj
se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V
bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovna
vegetacija. |
|
(6) V
enotah urejanja prostora DM 1 in MA 5, ki se nahajata (delno ali v
celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Z navedenimi
posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten
poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena
tega odloka. |
|
(7) Na
stavbnih zemljiščih v enotah urejanja prostora iz tega člena, ki se
nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave
niso možne. |
|
(8) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja
prostora MA 3, MA 4, MA 5, MA 6 in DM 1 se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove
ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
|
(9) Na
delu enot urejanja prostora ČE 1, ČE 2, ČE 4, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU
4, DL 1, DL 2, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA
5, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, DM 2, DM 7, ki
se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se
upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(10) Na
delu enot urejanja prostora ČE 8, ŠA 12 in ŠA 13, ki se nahajajo na
požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(11) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
(12)
V enoti urejanja prostora ŠA 3, se na parcelah št. 1292 in 1293, obe
k.o. Šalovci, evidentirani visokodebelni senožetni sadovnjak ohranja in
po potrebi obnavlja. Odstranjena ali odmrla drevesa se nadomesti z
zasaditvijo krajevno značilnih visokodebelnih sadnih dreves. |
|
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte,
prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo
omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje, kot je
določeno v splošnih pogojih. |
|
(2) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
h )
Pogoji glede urejanja območij za glamping, s podrobno namensko rabo BT,
v enotah urejanja prostora DL 1, ŠA 12, ŠA 3/1 in ŠA 3/2 |
|
(1) Glamping območja predstavljajo več manjših nastanitvenih objektov s
spremljajočimi upravno/servisnimi objekti. Načrtujejo naj se na podlagi
izdelanih načrtov arhitekture in krajinske arhitekture, iz katerih bo
razvidna celovita sonaravna ureditev območja, ki bo sledila lokalnim
prostorskim značilnostim. Oblikovanje glamping objektov naj bo enovito z
enostavno podolgovato zasnovo, s prevladujočo rabo naravnih lokalnih
gradbenih materialov, velikosti največ 30 m2 v pritlični izvedbi.
Osnovne upravno/servisne stavbe naj bodo umeščene ob cesti, po
oblikovanju in velikosti naj se upoštevajo pogoji glede velikosti in
oblikovanja stanovanjskih stavb v podrobni namenski rabi SK. V kolikor
obstaja, se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih
cest. Uporaba vpadljivih barv je prepovedana. Umestitev objektov naj se
prilagaja naravnim reliefnim značilnostim, z ohranjanjem vedut in
kvalitetnih pogledov ter umeščenosti v pomembno območje prepoznavnosti
KP Goričko. |
|
15. člen |
|
(centralni
del naselja Šalovci) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja
prostora z oznakami ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 9 in ŠA 10 so dopustni posegi
iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
– eno- in
dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil) s
pomožnimi objekti, |
|
–
večstanovanjske stavbe ob centralnem delu, |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske stavbe, |
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– trgovske
(le v ŠA 5 in ŠA 5/1) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno
z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, razen vinskih kleti, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(2) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako podrobnejše
namenske rabe CU, v enoti urejanja prostora ŠA 22 in ŠA 23 so dopustni
posegi iz 13. člena tega odloka za objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
– eno- in
dvostanovanjske stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih
hiš), pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo s
pomožnimi objekti, |
|
–
večstanovanjske stavbe, |
|
– stavbe
za posebne namene, |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske in nastanitvene stavbe, |
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– trgovske
in druge stavbe za storitvene in servisne dejavnosti (vključno z
bencinskim servisom), |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih stavb), |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(3) V
enoti urejanja prostora ŠA 6 (šolski kompleks) je na območjih stavbnih
zemljišč, namenjenim centralnim dejavnostim s spremljajočimi
dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba
posegov iz 13. člena tega odloka, za objekte: |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena s spremljajočimi objekti, |
|
– garažne
stavbe, |
|
– druge
stavbne, ki niso uvrščene drugje, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(4) V
enotah urejanja prostora ŠA 7, ŠA 6 in ŠA 4, na območju športnih
površin, ki so namenjena za igrišča in športne objekte ob osnovni šoli
in na območju občinskega športnega centra v Šalovcih, z oznako
podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega
odloka za objekte: |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe
za šport, muzeji, |
|
– na
območju ŠA 4 športne dvorane, gostinske in trgovske stavbe (le butiki,
prodajne galerije) in druge spremljajoče stavbe namenjene turizmu in
rekreaciji, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(5) Na
območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe
E, v enoti urejanja prostora ŠA 5/1 so dopustni posegi iz 13. člena
odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja,
elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter
dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka.
Oblika objektov se prilagodi namenu. |
|
(6) Na
območjih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so
namenjene za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin, z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz
petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega
odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne
infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš
površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in
omrežja ter druga gospodarska javna infrastruktura. Posegi so dopustni,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
|
(7) Na
območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in
K2, v enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 7 in ŠA 10 so
dopustni posegi in pod pogoji kot je za kmetijska zemljišča določeno v
22. členu in 29. členu tega odloka. |
|
b) Pogoji
glede lege objektov |
|
(1)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je
manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši
od 1,0 m ali če tako narekuje sistem zazidave, teren in če niso v
nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Novi objekti
morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Pri obstoječih
objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v
obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo
biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da
omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu
dvorišču. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi
možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena
linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s
tem soglaša upravljavec ceste. |
|
(2) Na
območju z oznako podrobnejše namenske rabe CD, CU so odmiki objektov
lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne
ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva
na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje
stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega
zemljišča/objekta. |
|
(3) Pri
umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in
regulacijske linije v naselju. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca
postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti
obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali cesti.
Odstopanja so možna v podenoti urejanja prostora ŠA 5/1, kjer izrazite
regulacijske linije ni zaznati in se objekti umeščajo po obstoječem
poselitvenem vzorcu. |
|
(4) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in
gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno
zemljišče veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija
, skladno s Prilogo 1 in Prilogo 2.
|
|
c) Pogoji
glede velikosti |
|
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. |
|
(2) Višina
stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma največ do
K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, zapolnitev vrzeli, kjer so
sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). |
|
(3) Na
objektih, ki so višine do K+P+1 ali K+P+2 pod streho ni kolenčnega zidu,
strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko
izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih
K+P+M oziroma objektih z mansardo (M) so poleg strešnih oken lahko tudi
frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih
se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko
do 0,50 m nad urejenim terenom. |
|
(4) Višina
objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti,
stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj
območja centralnih dejavnosti in je lahko do K+P+2 ali do K+P+1+M nad
urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg
predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit
prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja prostora. Višina
stavb za šport se prilagodi namenu. |
|
(5) Višina
kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno
izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v
prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in
prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 10,0 m.
Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na vhodu v
naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v
ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. |
|
(6)
Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov
je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije,
tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali
domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po
funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …). |
|
(7) Višina
objektov namenjenih turizmu in rekreaciji v enoti urejanja prostora ŠA 4
so lahko višine do K+P+M. Na območju enote urejanja prostora ŠA 6 in ŠA
7 pa se višina objektov prilagaja namenu in ne smejo izstopati iz
silhuete naselja. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi
funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kot kakovostno
in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. |
|
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
|
č) Pogoji
glede oblikovanja |
|
(1) Vsi
objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja.
Stanovanjski objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka
tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega
tlorisa, lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov
(družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih
objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako
podolžen, ki je lahko lomljen ali sestavljen. Izjeme so deli stavb in
objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi
ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z
arhitekturno tipiko prostora. |
|
(2) Smeri
slemena so pravokotno ali vzporedno na cesto oziroma s smerjo, ki
posnema obstoječi poselitveni vzorec. |
|
(3) Strehe
na stanovanjskih objektih so simetrične dvokapnice v naklonu od 30–45
stopinj, na javnih objektih lahko tudi štirikapnice nižjih naklonov, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi
ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne.
Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na
prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih
(enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih, kot so terasa,
zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in
širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ti objekti morajo
biti oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom. Ravne strehe so
možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih
objektih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta
dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od
slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno
bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh. |
|
(4) Fasade
so v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v lesu.
Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z
arhitekturno tipiko prostora. Signalne barve fasad so prepovedane.
|
|
(5)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora
biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
|
|
(6) Na
območju javnih površin se zagotovi zasaditev z avtohtono drevnino.
|
|
(7)
Posamezna stanovanjska parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti
postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m. Višina ograje za
stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino je
lahko višine 1,8 m. Višina ograje okrog centralnih dejavnosti se
prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni
oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje,
ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje. |
|
(8) Na
območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje višine do
4,0 m, ograje ob parcelni meji pa do 2,0 m. Dovoljene so transparentne
kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo.
Masivne, zidane in plastične ograje niso dovoljene. |
|
(9)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
(1) Širina
parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka
samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste.
Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi
o javnih cestah. |
|
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enotah urejanja prostora ŠA 5, ŠA 5/1 in ŠA 6 je več enot kulturne
dediščine: |
|
– ŠA 5: EŠD
18308 – Kerecov vodnjak (Šalovci) |
|
EŠD
18037 – Domačija Rotceni (Šalovci), |
|
– ŠA 5/1: EŠD
18043 – Hiša Šalovci 112 (Šalovci), |
|
EŠD
17389 – Vaški zvonik (Šalovci), |
|
– ŠA 6: EŠD
24765 – Šola (Šalovci). |
|
(2) Na
območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz
prvega odstavka f) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova
objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine
(členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli),
funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na
okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto
kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(3) V
enoti urejanja prostora ŠA 5/1 (EŠD 17389 – Vaški zvonik (Šalovci), je
pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za
gradnjo na parceli 8425. k.o. Šalovci, potrebno pristojno enoto Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene
pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote
kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni. |
|
(4) V vseh
enotah se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO, KP Goričko, ki so navedeni v
Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci
(ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
|
|
(5) V
primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja, naj se na območju
črnih točk povozov dvoživk v enotah urejanja prostora ŠA 9, ŠA 5 in ŠA 4
vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače
zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so
razvidne iz analize izhodiščnega stanja. |
|
(6) Na
območju vseh enot urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na
območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
|
|
(7) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja
prostora ŠA 5, ŠA 6 in ŠA 10 se pri posegih v prostor preveri izvedene
drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve
oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
|
(8) V
enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 6, ŠA 7, ŠA 9, ŠA 10, ŠA
22 in ŠA 23, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi
zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz skupnih prostorsko izvedbenih
pogojev glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(9) Na
delu enote urejanja prostora ŠA 5/1, ki se nahaja na požarno ogroženem
območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(10) Na
delu enote urejanja prostora ŠA 5, ki se nahaja v poplavnem območju, je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z
navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti
vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne
pogoje iz 34. člena tega odloka. |
|
(11) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
16. člen |
|
(območja
pokopališč) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Na
območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle, z oznako podrobnejše namenske rabe ZK, v enotah urejanja prostora
ČE 7, BU 2, BU 5, DL 4, DL 7, ŠA 2, MA 8, ŠA 14, ŠA 20, DM 3, DM 4 in DM
5 je na zemljiščih poleg pokopa možna postavitev spomenikov, spominskih
obeležij, urbano opremo, ograj, ureditev, dostopnih poti, potk,
parkirišč ter infrastrukturnih objektov in ostalih gradbeno-inženirskih
objektov, ki služijo dejavnosti na območju oziroma služijo kot mesto za
priključitev. |
|
(2) Na
zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja,
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev mrliške vežice in
spremljajočih objektov, gradbeno inženirskih objektov in pomožnih
objektov, ki so določeni v Prilogi 1 tega odloka. |
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1)
Mrliško vežico se locira na mesto obstoječih oziroma na površini s
podrobnejšo namensko rabo CD. Najmanjši odmik objektov od sosednje
parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik
sosednjega zemljišča. Objekt se po potrebi podaljša na območje
opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo ZK. |
|
(2)
Objekti so pritlični. Velikost se prilagodi namenu. Pri oblikovanju
objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja in elementi
tradicionalne arhitekture. |
|
(3)
Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
|
(4)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
|
(5) Pri
gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih
odmikih, če s tem soglaša sosed pod pogojem, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. |
|
c)
Ureditev parcele |
|
(1)
Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev
skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene
površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene,
območja parkirišč in območja s podrobnejšo namensko rabo CD pa s
travnimi kockami, tlakovci, travnimi rešetkami ali z asfaltom. Pri
zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Ograja je
lahko žična in mora biti obsajena z avtohtono striženo živico. Ograja
mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s
sosedom, zasaditev se izvede znotraj parcele. Glavna vrata na
pokopališče so kovana. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
|
|
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enoti urejanja prostora DM 5 je enota kulturne dediščine EŠD 119 –
Pokopališka cerkev sv. Martina (Domanjševci), ki se ji varuje tlorisna
in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost
zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva,
detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg
v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(2) V vseh
enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP
Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se
hranijo na sedežu občine. |
|
(3) Na
območju stavbnih zemljišč v enotah urejanja prostora, ki se nahajajo na
območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
|
|
(4) Na
delu enot urejanja prostora ČE 7, BU 2, BU 5, DL 4, DL 7, MA 8, ŠA 2, ŠA
14, ŠA 20, DM 3 in DM 5, ki se nahajajo na erozijskih območjih z
zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(5) Na
delu enot urejanja prostora ČE 7 in ŠA 20, ki se nahajajo na požarno
ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(6) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
17. člen |
|
(kmetijska
proizvodna območja) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja prostora ŠA 11, ŠA 16, ŠA 18 in ČE 10 (kmetijska
zadruga) so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih
dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako
podrobnejše namenske rabe IK, dopustni posegi iz 13. člena tega odloka,
za objekte: |
|
●
nestanovanjski objekti: |
|
– druge
nestanovanjske stavbe, na območju ŠA 11 možna le ureditev deponije za
kmetijske/gozdarske pridelke, na območju ŠA 18 možna postavitev
bioplinarne s spremljajočimi objekti k obstoječemu kmečkemu gospodarstvu
in v ČE 10 možna še ureditev trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti
s spremljajočimi objekti, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
|
b) Pogoji
glede lege objektov, velikosti in oblikovanja |
|
(1)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma
manj, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih
objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v
obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Od javne občinske ceste ali
poti je odmik 4,0 m. |
|
(2) Fasade
so neizstopajočih barv, v pastelnih, sivih odtenkih, obdelava je glede
na namembnost objektov poljubna. Oblika objektov se prilagodi namenu.
|
|
(3) Višina
proizvodnih in spremljajočih objektov je do P+1, ki se lahko se
prilagajajo višini že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora ali
če tehnološki proces zahteva drugače. Ne glede na možna odstopanja
objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru
oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Odstopanje od
predpisanih višin mora biti utemeljeno in prikazano v projektni
dokumentaciji (prikaz silhuete naselja z novim objektom). |
|
(4) Na
obrobju enot urejanja prostora se izvede izdatna zasaditev tako, da
objekti ne bodo izpostavljeni pogledom. Plinohrami (strehe fermentorja)
na lagunah v ŠA 18 morajo biti v temnejših zelenih (olivno zelene …) ali
sivih odtenkih, tako da niso izstopajoče v odprtem prostoru.
|
|
(5)
Območja so lahko ograjena v višini 2,0 m. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s sosedom. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti
postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po
javni cesti. |
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
|
(7) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in
gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno
zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetijska
proizvodnja
, skladno s Prilogo 1 in Prilogo 2. |
|
c) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
(1) Pri
posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod.
Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske
odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem. |
|
(2)
Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba
vode v tehnološke namene, se lahko izvede le po predhodni proučitvi
zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
|
(3) Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
č) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V vseh
enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP
Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se
hranijo na sedežu občine. |
|
(2) Na
stavbnih zemljiščih, v enotah urejanja prostora ŠA 11, ČE 10, ki se
nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave
niso možne. |
|
(3) Na
delu enote urejanja prostora ŠA 16, ki se nahaja v poplavnem območju, je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z
navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za
vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti
vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne
pogoje iz 34. člena tega odloka. |
|
(4) Na
delu enot urejanja prostora ČE 10, ŠA 11, ŠA 16 in ŠA 18, ki se nahajajo
na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo
ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(5) Po
opustitvi deponije in odstranitvi objektov znotraj enote urejanja
prostora ŠA 11, se območje sanira in spremeni v kmetijska zemljišča.
|
|
(6) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
d) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
18. člen |
|
(turistična območja) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V enoti urejanja prostora ČE 9, ki je namenjena za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
V enotah urejanja prostora ČE 9, EU 1/2, EU 1/3 in ŠA 25 ki so namenjene
za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so
dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
–
enostanovanjska stavbe, s spremljajočimi objekti, pod pogojem, če so v
sklopu turistične dejavnosti, |
|
●
nestanovanjske stavbe (namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma
njeno obratovanje): |
|
–
gostinske stavbe, |
|
–
turistične nastanitvene stavbe s spremljajočimi objekti, ki so namenjeni
dejavnosti na območju, |
|
– upravne,
poslovne, trgovske, družbene stavbe, |
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
|
● gradbeni
inženirske objekte: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Oblika
objektov je podolžna, strehe v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina
sive, rjave ali opečne barve. Strehe so lahko krite s slamo. Smer
slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Kritine ne smejo biti
svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam
objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Fasade se
opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Signalne barve so prepovedane.
Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na
prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih
(enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa,
vetrolov, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na
večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne
strehe so možne tudi na objektih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem da je
min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki
mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni deli streh so lahko
ozelenjeni. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav, namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh in so namenjeni lastni oskrbi objekta.
|
|
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma
manj, če se s tem strinja sosed vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih
objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v
obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti
tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m. |
|
(3)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora
biti ozelenjen. Pri zasaditvi okolice turističnih objektov se uporablja
avtohtono sadno drevje (visokodebelno) in druga avtohtona drevnina.
Utrjene površine morajo biti gramozirane, tlakovane ali kako drugače
utrjene (razen asfalta), uporabijo se lahko travne rešetke. Asfaltirajo
se lahko rekreacijske površine, (igrišča …) in dostopne poti.
|
|
(4)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev
velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
|
c) Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
d) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
e) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enoti urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko
ter usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt
Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu
občine. |
|
(2) Na delu enote urejanja prostora ČE 9, ki se nahaja na erozijskih območjih z običajnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
Na delih enot urejanja prostora ČE 9 in ŠA 25, ki se nahajata na
erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi, se
upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
(4)
V enoti urejanja prostora ŠA 25 naj se ekstenzivni travnik in njegove
ekološke razmere ohranjajo brez nasipavanja zemljine in utrjevanja
odprtih površin. Zasadijo naj se nadomestna visokodebelna sadna drevesa. |
|
f) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
19. člen |
|
(rekreacijske površine – igrišča) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enotah urejanja prostora ČE 3, BU 3, DL 9, ŠA 8 in DM 6 na območjih
športnih površin, ki so namenjene za rekreacijska območja in športne
objekte, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz
13. člena tega odloka, za objekte: |
|
●
nestanovanjske stavbe (s spremljajočimi objekti namenjenim dejavnosti na
območju oziroma njeno delovanje): |
|
– stavbe
za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni
dejavnosti na območju, |
|
–
gostinske stavbe, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(2) V vseh
enotah urejanja prostora ČE 3, BU 3, BU 6, DL 9, ŠA 8 in DM 6, na
območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS, so dopustni posegi iz 13. člena tega
odloka za objekte: |
|
●
nestanovanjske stavbe: iz prvega odstavka tega člena pod pogojem da gre
za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC,
|
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstrešnice, oder za sodnika
ipd.), |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(3) V
enoti urejanja prostora BU 3 je na območjih stavbnih zemljišč,
namenjenim centralnim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako
podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega posege iz 13. člena tega odloka, za objekte: |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe – razen kmetijske stavbe, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(4) Na
območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki
so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in vseh
prometnih površin iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je dopustna
gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
|
(5) Na območju enote urejanja prostora ČE 3, na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, so poleg primarne rabe in posegov iz 22. in 29. člena tega odloka, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, dopustni posegi, kot so drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni rekreaciji in športu na prostem, s spremljajočimi objekti.
|
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) Nove
objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov
podolgovatega tlorisa in v obliki črke L in U, streha v naklonu 30-45
stopinj. Objekt je lahko višine največ P+1 ali P+M. Širši objekti (nad
10 m) ter nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko manjše naklone
streh. Kritina naj bo rjave, sive, opečne barve. Tribuna in podobni
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
|
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m oziroma
manj, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Pri obstoječih
objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v
obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti
tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Od javne občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m. |
|
(3)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti
ozelenjena. Ob objektu se uredi utrjeno parkirišče, na parkirišču mora
biti na 4 PM zasajeno eno drevo. |
|
(4) Uredi
se lahko razsvetljava območja ali igrišča. |
|
(5)
Varovalna ograja ob športnih površinah je lahko višine do 4,0 m, ograja
ob parcelni meji pa do 1,8 m. |
|
(6)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikaj. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
|
(7)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa
in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina
reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti
2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
|
c) Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
Velikost
in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
|
č) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
d) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
(1) V vseh
enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko
ter na območju enote urejanja prostora ČE 3 usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE
Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine. |
|
(2) Na
stavbnih zemljiščih, na območju enot urejanja prostora, ki se nahajajo
na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso
možne. |
|
(3) V
enotah urejanja prostora ŠA 8 in DM 6, ki so deloma na poplavnih
območjih, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov
ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna
varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno
pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še
splošne pogoje iz 34. člena tega odloka. |
|
(4) Na
delu enot urejanja prostora ČE 3, BU 3, BU 6, DL 9, ŠA 8 in DM 6, ki se
nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se
upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(5) Na
delu enot urejanja prostora ČE 3, ki se nahajajo na požarno ogroženih
območjih, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka. |
|
(6) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v enoti urejanja prostora DM 6
se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter
se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji
možni meri varuje. |
|
(7) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
e) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
20. člen |
|
(območja
počitniških hišic) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
enoti urejanja prostora DM 8 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
površine počitniških hišic, namenjene bivanju in gospodarski
vinogradniški dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SP,
dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
–
počitniške hišice, ki nimajo funkcije stalnega bivališča, |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
gostinske
stavbe (vinotoči, kmečki turizem) (z bruto tlorisno površino ene etaže
največ 100 m2), |
|
– kleti,
vinske kleti, zidanice, ki nimajo funkcije stalnega bivališča, z bruto
tlorisno površino ene etaže največ 60 m2 in s površino vinograda 3000 m2
(v lasti ali izkazanem najemu), |
|
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, kot so pomožne stavbe; drvarnica, lopa,
ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti ob vinotočih in kmečkih turizmih.
|
|
(2) Na
območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
ki so namenjene za promet, in pripadajočih varovalnih pasovih in vseh
prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev podzemnih in
nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge
gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1)
Objekte se locira v gradbeno linijo, ki je od ceste odmaknjena 6,0 m.
Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele ali v
gradbeno linijo osnovnega objekta. Nadstreški, vetrolovi se lahko
umeščajo pred objektom. |
|
(2)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je
manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m. Odmiki od meja
in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin
mora znašati najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno,
investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru
pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
|
|
(3) Širina
ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri vinotočih in
kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P z izkoriščenim
podstrešjem, pri vinotočih do K+P+M. Kletna etaža je v celoti vkopana.
Izkoriščeno podstrešje je brez kolenčnega zidu, pri mansarda, ki ne sme
biti višji od 1,2 m. Uporabijo se lahko strešna okna, pultna okna in
frčade niso dovoljene, razen na mansardah, ki morajo imeti stranski
zidec, z naklonom strehe 45 stopinj z ali brez čopa. |
|
(4)
Tlorisna oblika objektov je pravokotna v razmerju stranic od 1:1,5 do
1:2 in je lahko lomljena. Strehe so simetrične dvokapnice v naklonu 45
stopinj in z opečno kritino. Strehe so lahko krite tudi s slamo.
Enokapne, manjši nakloni in ravne strehe so možne na prizidkih, ki so
manjši od osnovnega objekta ter na pomožnih objektih (enostavnih,
nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, drvarnica,
lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani
podobno kot osnovni objekt. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. Okenske odprtine na čelni
fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Fasade se opleska v svetlih
in zemeljskih barvah, talni zidec je temen. Signalne barve so
prepovedane. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so
dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko
prostora. |
|
(5)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi se
uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje.
Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob,
upošteva se odmik ene drevesne višine. |
|
(6) Ograja
je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko avtohtona živa meja (iglavci so
prepovedani) ali lesena. Ograji se lahko kombinirata. |
|
(7) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in
gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno
zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja zidanica ali vinska
klet
, skladno s Prilogo 1 in Prilogo 2 . |
|
d) Pogoji
in merila za parcelacijo |
|
Velikost
in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija zazidave. Vsaka
samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
|
e) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
Za vse
enote urejanja prostora veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0 poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
f) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za OPN Občine Šalovci (ZRSVN, OE
Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine. |
|
(2) Na
delu enote DM 8, ki se nahaja na erozijskih območjih z zahtevnimi
zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
g) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
3.0
Območja obstoječih in predvidenih prostorskih načrtov |
|
21. člen |
|
(prostorski načrti) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) V
območju enote urejanja prostora ŠA 15 – DPA so na območju železnice, ki
je območje prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe PŽ,
dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem prostorskem
načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09). |
|
(2) V enotah urejanja prostora ŠA 17, ŠA 21 in ŠA 24 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
V enotah urejanja prostora ŠA 21 in ŠA 24 je predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN*). Do uveljavitve le-teh
niso dopustni nobeni posegi razen, če ni s tem odlokom določeno drugače.
Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju
nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov in
urbane opreme. Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se
po posameznih enotah urejanja prostora upoštevajo pogoji glede
namembnosti območja in so v nadaljevanju navedeni za vsako enoto
posebej. |
|
(3) Na območju, ki je namenjeno za gospodarsko cono, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, v enoti urejanja prostora ŠA 17 so zemljišča namenjena za gospodarske dejavnosti (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti).
|
|
(4
3) Na
območju enote urejanja prostora ŠA 21 in ŠA 24, z oznako podrobnejše
namenske rabe CU, so zemljišča namenjena pretežno trgovskim, oskrbnim,
storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim,
izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju
ter v kompleksu bencinske črpalke z avtomehaničnim objektom (ŠA 21), ki
se lahko nahajajo v ozadju (južno od črpalke). Bivanje je možno v
kombinaciji s centralnimi dejavnostmi oziroma tudi kot večstanovanjski
objekti z ali brez centralnih dejavnosti ali kot stanovanjske stavbe za
posebne družbene skupine. Na območju, ki meji na stanovanjski del
naselja oziroma enoto urejanja ŠA 5, se predvidi zeleni pas z drevesno
zasaditvijo. |
|
(5
4) Pred
sprejemom OPPN so v enoti ŠA 21 na obstoječih gradbenih parcelah
dopustni naslednji posegi: |
|
– V enoti
urejanja prostora ŠA 21 na območju izgrajenih objektov (bencinske
črpalke) so pred izvedbo OPPN-ja možne dograditve, rekonstrukcije,
odstranitve obstoječih objektov in naprav ter postavitve nezahtevnih in
enostavnih objektov, kot je za namensko rabo z oznako CU določeno v
Prilogi 1 in 2. |
|
(6
5) Na
območju PC v enoti urejanja prostora ŠA 21 je do izdelave OPPN- ja možno
izvajati posege in pod pogoji iz 13. člena tega odloka za
gradbeno-inženirske objekte in ostale obstoječe objekte in naprave.
|
|
(6) Pri izdelavi OPPN-jev je treba izdelati hidrološko hidravlični
elaborat s kartami poplavne nevarnosti in kartami razredov poplavne
nevarnosti, ter morebitnimi potrebnimi ukrepi oz. opredelitvijo možnosti
gradnje, kar je osnova za načrtovanje na teh potencialno poplavnih
območjih. |
|
(7) V
OPPN-jih se določijo podrobni pogoji in merila za izgradnjo nezahtevnih
in enostavnih objektov. |
|
(8) Podrobni prostorski načrti se lahko izdelajo tudi za druga območja, če
se izkaže potreba. |
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
|
(1) V enoti urejanja prostora ŠA 17 se nove objekte locira na območju, namenjenem gospodarski dejavnosti, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti na območju, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme z gabariti (višinski) in barvo izstopati. Barve fasade in strehe morajo biti opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. V enoti urejanja prostora ŠA 17 mora biti posebej ozelenjena stran ob regionalni cesti. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi načrt krajinske arhitekture. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču. Do izdelave OPPN se na območju lahko uredi oziroma preseli tehtnica, silosi ipd. iz območja urejanja vaškega jedra. Do izdelave OPPN se lahko uredi tudi trafo postaja, cestni priključek ter komunalni priključki za delovanje preseljenih objektov in naprav.
|
|
(2
1) Faktor
zazidanosti na območju enot urejanja prostora ŠA 21 in ŠA 24 znaša 0,6.
Višina objektov je do P+1 ali do P+M. V ŠA 24 so možna odstopanja v
višinskem gabaritu tako, da so objekti lahko iste višine kot objekti
namenjeni centralnim dejavnostim v ŠA 23. Predvideni objekti morajo biti
v posamezni enoti urejanja prostora enotnih višinskih gabaritov
(odstopanja so do ene etaže). Kritina v enoti ŠA 24 mora biti opečna in
streha dvokapna. Barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno
svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme z gabariti
(višinsko) in barvo izstopati. Barve fasade in strehe morajo biti
opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
4.0
Prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine |
|
22. člen |
|
(območja
urejanja na območju krajine) |
|
a) Pogoji
glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
|
(1) Enote
urejanja prostora EU 1, EU 2 in EU 3 so območja krajine, namenjena
kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na
najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K1,
druga kmetijska zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, na
gozdna zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe G, na vodna
zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na površine cest, z
oznako podrobnejše namenske rabe PC, na stavbna zemljišča v razpršeni
poselitvi, z oznako podrobnejše namenske rabe A in na površine za
turizem, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, na območja okoljske
infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe O, na površine
energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E in na
območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske
rabe T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja telekomunikacij. |
|
(2) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki
so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez
spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije,
vzdrževanja in odstranitve): |
|
● K1: –
agrarnih operacij na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
|
|
– pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki (skladno s predpisom, ki ureja
vrsto objektov), poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo
divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči
(le v kmetijske namene), |
|
– omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno
vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi
objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje, |
|
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
–
začasni objekti,
začasni objekti v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2, |
|
–
rekonstrukcije lokalnih cest, rekonstrukcije obstoječih prometnih
površin in dostopnih poti, |
|
● K2: –
agrarne operacije na območjih, ki so opredeljeni v strateškem delu,
|
|
– pomožni kmetijski objekti (le v kmetijske namene) (pod pogoji, ki so navedeni v Prilogi 1 in Prilogi 2), pomožni
objekti (le v kmetijske namene) v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2, |
|
– omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno
vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi
objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje, |
|
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
|
– začasni objekti,
začasni
objekti v skladu s Prilogo 1 in Prilogo 2, |
|
–
rekonstrukcije lokalnih cest, rekonstrukcije obstoječih prometnih
površin in dostopnih poti, |
|
● ostali
posegi: |
|
-
poljske poti so namenjene vožnji s kmetijsko mehanizacijo, je pa na njih
dopustno kolesarjenje, sprehajanje ipd. Ureditev poljskih poti v
kolesarske ni dopustno. |
|
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter objekti in naprave iz Priloge 1 in 2.
ter objekti in naprave iz Priloge 1 in 2. |
|
(3) Pri
rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč. Razvidne so iz kartografskih
prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture)
ali iz kartografskih prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali
predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v
zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske
karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine,
poti). |
|
(4) V
enoti urejanja prostora EU 1, na območju opredeljenem v strateškem delu,
je dopustno izvajanje agrarnih operacij za izboljšanje zemljišč za
kmetijsko rabo. Na teh območjih se morajo izdelati OPPN, na podlagi
katerih bodo izdelani komasacijski načrti, na katere se pridobi
naravovarstveno soglasje. Točna meja agrarnih operacij se določi v OPPN.
|
|
(5) V
enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2, kjer so na kmetijskih zemljiščih
izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo,
se poleg dopustnih posegov iz drugega odstavka tega člena vzdržuje in
obnavlja drenažni sistem ter osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na
območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri
izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove
ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje. |
|
(5a) V enotah urejanja
DL1/1, ŠA 25 in DM 7/1, so na kmetijskih zemljiščih dopustne začasne
ureditve šotorišč, pod pogojem, da se zagotavlja nemotena kmetijska raba
zemljišč.
(5b) Na EUP DM 7/1 naj
se kmetijska raba prilagaja ohranjenim habitatnim tipom, z ustrezno
košnjo travniških površin, brez gnojenja ter brez nasipavanja ali
preoblikovanja tal. Izvajanje šotorjenja naj se uskladi in izvaja na
podlagi skupnega terenskega ogleda upravljavca (lastnika/ najemnika)
zemljišč, ZRSVN in KP Goričko.
(5c) Na EUP EU 1/2 naj se na zemljiščih št. 704/1, 704/2 in 705, k.o.
Čepinci, kmetijska raba prilagaja ohranjenim habitatnim tipom, z
ustrezno košnjo travniških površin, brez gnojenja ter brez nasipavanja
ali preoblikovanja tal. Obravnavano območje se lahko dodatno zasadi z
visokodebelnim sadnim drevjem. |
|
(6)
Gradbeno-inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase
potekajo ali so predvidene po kmetijskih zemljiščih, se umešča tako, da
se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti
izven sklenjenih kmetijskih površin, po robovih parcelnih mej, ob
cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo in v času izven rasne sezone ter
se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Linijske
gradbeno-inženirske objekte se izvede v zemeljski izvedbi pod enakimi
pogoji iz prejšnjega stavka. Ostale obstoječe objekte in naprave
izvedene na kmetijskih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in
poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in
neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se
vzpostavi v prvotno stanje. |
|
(7)
Obdelava kmetijske zemlje se izvaja na tak način, da ne ogroža sosednje
parcele ali nepremičnine na njej in obratno. Kakršen koli poseg na
sosednje zemljišče je možen le v soglasju z lastnikom sosednjega
zemljišča. |
|
(8) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so
namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi
iz 13. člena tega odloka ter za vrste objektov v velikosti in pogojih,
kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
|
|
● gradbeni
inženirski objekti, razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz
skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203 ter objekti in naprave iz
Priloge 1 in 2. Objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave, se lahko
postavljajo na robu gozdnega zemljišča. Možni so tudi ostali posegi:
Rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, objekti in naprave
za potrebe pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodnogospodarske
ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine, kot so paintball,
adrenalinski park, ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdov.
Za vsak poseg v gozd se poleg pridobitve soglasja ZGS pridobi tudi
soglasje in pogoje ZRSVN. |
|
(9) Na
območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC,
ki so namenjeni za promet in pripadajočih varovalnih pasovih ter na vseh
prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka, je
dopustna gradnja, rekonstrukcija, tekoča vzdrževalna dela in odstranitev
prometnih površin, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin
ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske
javne infrastrukture, spomenikov, obvestilne neprometne signalizacije,
ipd. v skladu z resornimi predpisi. Posegi so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
|
(10) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe
VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni naslednji posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve): |
|
– objektov
javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih
priključkov na javno infrastrukturo, |
|
– objektov
grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
|
|
– ukrepi,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda, |
|
– ukrepi,
ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
–
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
–
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
–
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
vzdrževanje, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
|
|
– se s tem
ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
|
– se s tem
ne poslabšuje stanja voda, |
|
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
|
– se s tem
ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|
– to ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
|
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
|
Na vodnih
in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali
stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred
škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je tudi pranje vozil, gnojenje in uporaba
sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje
odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter
odlaganje odpadkov. |
|
(11) Na
območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske
javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja
čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobnejše namenske rabe O, so
dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje (posegi)
komunalnih čistilnih naprav, vodohranov, prečrpališč in drugih objektov
za oskrbo ali čiščenje vode, vključno z vsemi tehničnimi objekti in
napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta
naprave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov: objekti
prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni
inženirski objekti in naprave, ki so potrebni za priključitev in
delovanje okoljske infrastrukture. Na območju komunalne čistilne
naprave, so dopustni posegi, vključno z vsemi tehničnimi objekti in
napravami, s katerimi se poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Oblika
in velikost objektov se prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji
iz 6.0 poglavja tega člena. Na območju okoljske infrastrukture (O) je
dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih
površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se
uporabijo listavci. Območja se lahko ogradijo. Na območju okoljske
infrastrukture pri čistilni napravi v Šalovcih (parcela št. 7816/2, k.o.
Šalovci) se lahko izvaja ločeno zbiranje odpadkov, uredi deponija za
gradbeni material, ruševine. |
|
(12) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so območja energetske infrastrukture, z
oznako podrobnejše namenske rabe E, na katerih je urejena energetska
infrastruktura, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, ki so
potrebni za priključitev in delovanje energetske infrastrukture, kot so
objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni
inženirski objekti. Oblika in velikost objektov se prilagodi namenu ter
v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega člena. |
|
(13) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture,
z oznako podrobnejše namenske rabe T, so dopustni posegi iz 13. člena
odloka za gradbeno-inženirske objekte, ki so potrebni za priključitev in
delovanje komunikacijske infrastrukture. Oblika in velikost objektov se
prilagodi namenu ter v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega
člena. |
|
(14) Na
območjih z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so namenjena za
turistične dejavnosti, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za
objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
–
enostanovanjske stavbe, pod pogojem, da so namenjeni turističnim
dejavnostim na območju ter bivanju lastnika ali upravitelja,
|
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
–
gostinske stavbe in turistične nastanitvene stavbe, |
|
– upravne,
poslovne, trgovske, družbene, kmetijske stavbe (namenjene izključno
turistični ponudbi) s pomožnimi objekti, |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(15) Na
območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše
namenske rabe A, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za
objekte: |
|
●
stanovanjske stavbe: |
|
– eno- in
dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše, počitniške hišice, podobne enostanovanjske stavbe in
dvojčki) s pomožnimi objekti; |
|
●
nestanovanjske stavbe: |
|
– trgovske
le za prodajo izdelkov, ki izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti
ali druge storitvene dejavnosti, gostinske stavbe za dopolnilne
kmetijske dejavnosti ter druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno
z avtomehaničnimi, obrtnimi, skladiščnimi in drugimi delavnicami,
|
|
– poslovne
in upravne stavbe, |
|
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, |
|
– druge
nestanovanjske stavbe – brez stanovanj (vinske kleti in zidanice ob
pogoju, da ima investitor v lasti ali v izkazanem najemu vinograd v
površini 3000 m2), |
|
● gradbeni
inženirski objekti: |
|
– objekti
prometne infrastrukture, |
|
– prenosni
in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi, |
|
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov). |
|
(16) Za
objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki
so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot
stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru),
je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali
nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne
pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje
novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih
dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot funkcionalna
zemljišča oziroma gradbena parcela. Novih samostojnih objektov na teh
območjih ni možno graditi. Možna je postavitev pomožnih objektov v
okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta iz Priloge 1 in 2,
in sicer za vrsto posegov, ki veljajo za podrobnejšo namensko rabo;
razpršena poselitev z oznako A. Nova razpršena gradnja ni dovoljena,
razen za potrebe kmetijske dejavnosti. Za izvedbo zgoraj naštetih
dopustnih gradenj, tudi pomožnih objektov, se smiselno uporabljajo
prostorsko izvedbeni pogoji, glede na namen objekta, določen z upravnim
dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, določen v uradnih evidencah,
in sicer se smiselno uporabijo prostorsko izvedbeni pogoji, ki so
navedeni za območje podrobnejše namenske rabe razpršene poselitve z
oznako A v tem členu. |
|
b) Pogoji
glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območjih razpršene
poselitve |
|
(1) Nove
objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega
zemljišča, z oznako podrobnejše namenske rabe A. Pri tem se upošteva
tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in
javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale
poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi ob cesti, pri tem
se upošteva ulična gradbena linija (če je izrazita) ali največ v 10,0 m
odmiku od kategoriziranih državnih ali občinskih cest. Objekte za
kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele.
Objekte za spremljajoče dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti
parcele. Kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev
kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le-te
lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10,0 m odmiku od
obstoječe obcestne gradbene linije, kolikor gradbene linije ni zaznati
pa v 20,0 m odmiku od javne ceste. |
|
(2) Višina
stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih, ki so
višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati
na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih
objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih
oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v
nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Kota tal pritličja je
pri vseh objektih lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina
kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi namenu,
vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma
predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti vkomponirano v
silhueto naselja in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni silosi
so lahko visoki do 10 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih,
vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov
je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije,
tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe zaselka ali domačije
razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot
po oblikovanju (kapele …). |
|
(3) Oblika
objektov je podolžna, lomljena v L ali U, strehe so simetrične
dvokapnice, v naklonu od 30 do 45 stopinj, kritina opečne barve, temno
rjave barve ter v primeru obstoječih sivih kritin tudi v sivi in temno
sivi barvi. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v
prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih objektih so strehe
lahko krite s slamo. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
objekta. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče.
Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z
arhitekturno tipiko prostora. Letve lesenih oblog morajo biti
pravokotne. Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Signalne
barve so prepovedane. Enokapne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni
so možne na pomožnih objektih (enostavnih in nezahtevnih ter ostalih
pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi, ipd.). Na
večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so
strehe lahko položnejše. Smer slemena stavb na gričevnatem delu zaselka
naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar
je prevladujoč vzorec smeri slemena prečno na plastnice. V kolikor
geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi
vkopani v pobočje z zeleno streho in spojeni z okoliškim reliefom. Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav,
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture,
komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče
naprave se prilagodi namenu. Pri oblikovanju in velikosti se upošteva
urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja.
Objekti so oblikovno poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni.
|
|
(4)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki
objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega
prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje
stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča,
vendar ni manjši od 1,0 m. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava,
dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem
soglaša sosed. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in
vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih
vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.
Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno
odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo
oziroma zgrajene objekte. |
|
(5)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja
avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. |
|
(6) V
odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je
potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča,
vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.).
Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob
vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali
upravljavcev vodnogospodarskih objektov pridobiti vodno soglasje. Možna
je postavitev ograj tudi okrog stanovanjskih objektov, vendar ne sme
presegati višine 1,2 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi
objekti, ki mejijo na odprto krajino je lahko višine 1,8 m. Varovalna
ograja ob športnih površinah je lahko višine do 4,0 m. Ograja se postavi
znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih prometnih površinah
morajo biti postavljene tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti iz avtohtone listnate
vegetacije. |
|
(7)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja
ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob
obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s
tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s
požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Rezervoar za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen
najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. |
|
(8) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in
gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno
zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska klet/zidanica ter v primeru
ureditve kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so
predpisani za razpršeno poselitev z oznako podrobnejše namenske rabe A
v skladu s Prilogo in in Prilogo 2.
|
|
c) Pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
|
(1)
Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih
zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v
skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven
sklenjenih kmetijskih površin ter da se po izvedeni gradnji zemljišče
vzpostavi v prvotno stanje. |
|
(2)
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in
izven naravovarstveno občutljivih območjih, pri gradnji se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo
gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se sanira. |
|
(3) Pri
gradnji objektov in pri večjih posegih na parceli se uredi ločen odvod
padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali
odvajajo v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem.
|
|
(4)
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen
upravljavec. |
|
(5) Poleg
navedenih pogojev veljajo splošni in skupni pogoji iz 6.0. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
|
č) Pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb |
|
(1) V
enotah urejanja prostora EU 1 in EU 2 je več enot kulturne dediščine. |
|
– EU 1: EŠD
2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci) |
|
EŠD
3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci) |
|
EŠD
6753 – Eneolitska naselbina (Čepinci) |
|
EŠD
6779 – Gomila pašnik (Čepinci) |
|
EŠD
11052 – Lenaršičev mlin (Markovci) |
|
EŠD
17086 – Gomilno grobišče Sočina graba (Dolenci) |
|
EŠD
18246 – Domačija Vajdenovi (Dolenci) |
|
EŠD
18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci) |
|
EŠD
27550 – Nemeški križ (Dolenci) |
|
EŠD
28028 – Križ (Čepinci) |
|
EŠD
27549 – Križ (Dolenci) |
|
– EU 2: EŠD 119
– Pokopališka cerkev sv. Martina |
|
(Domanjševci) |
|
EŠD
6765 – Gomilno grobišče (Domanjševci) |
|
EŠD
6844 – Žlebičev mlin (Domanjševci) |
|
EŠD
6845 – Čahukov mlin (Domanjševci) |
|
EŠD
18237 – Solarjev mlin (Šalovci) |
|
EŠD
18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi |
|
(Domanjševci) |
|
EŠD
29506 – Arheološko območje Ob Peskovskem potoku |
|
(Šalovci). |
|
(2) Na
območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz
prvega odstavka č) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova
objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine
(členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli),
funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na
okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto
kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. |
|
(3) V
enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD
28028 – Križ (Čepinci), je potrebno pred pripravo dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parceli 1848 k.o.
Čepinci, pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj
se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso
dopustni. |
|
(4) V
enoti urejanja prostora EU 1, kjer se nahaja kulturna dediščina pod EŠD
18247 – Domačija Balajžnovi (Čepinci), pozidava na sme posegati v
avtohtono sadno drevje, s katerim je obdana okolica enote kulturne
dediščine. |
|
(5) V vseh
enotah urejanja prostora se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
tudi usmeritve, izhodišča in pogoje zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti in pogoje za varstvo naravnih vrednot v enotah
urejanja prostora EU 1, EU 1/1 in EU 2, ki so navedeni v
Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Šalovci
(ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine in
usmeritve iz Odloka o krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št.
101/03) ter njegove podzakonske predpise. Vsi posegi morajo biti
usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.
|
|
(6)
Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Ohranjanja se obseg ekstenzivnih travišč v velikosti, kot je bilo
evidentirano leta 2003 (PA koda 38 in 37, Bio-inventarizacija
krajinskega parka Goričko, 2003). Kar pomeni, da se ohranja sedanje
travniške površine (šifra dejanske rabe 1300 in 1222, Vir: dejanska raba
MKO – zajem 2012). Obstoječe ekstenzivne travnike se ne spreminja v
intenzivne, površine, katere so se v obdobju med 2003 in 2012 zaradi
intenzifikacije kmetijstva naravovarstveno razvrednotile (šifra dejanske
rabe: 1100, 1190, 1211, 1221, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012) se
nadomesti na obstoječih zaraščajočih površinah (šifra dejanske rabe
1410, Vir: dejanska raba MKO – zajem 2012). S tem se zagotovi ohranjanje
in ponovno vzpostavitev travniških površin na približno 108 ha. Spodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in
ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke. V vseh površinah v
odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v
prostor zunaj območij naselij iz 44. člena ZPNačrt. |
|
(7) V
enoti urejanja prostora EU 1 (parcele oziroma deli parcel 3606/2 in
3625, obe k.o. Dolenci, ter 6640/2 in 6628/2, obe k.o. Šalovci) se ob
rekonstrukciji oziroma nadgradnji prometne infrastrukture zagotovi
ohranjanje rastišč dišečega volčina. V rastišča dišečega volčina se tudi
v območja nestavbnih zemljišč ne umešča nobenih objektov. Pri izvajanju
ukrepov za ohranjanje rastišč naj se upošteva usmeritve iz poročila B.
Bakan (2009): Dišeči volčin na Goričkem – Inventarizacija rastišč
dišečega volčina v občinah Šalovci in Hodoš (zaključno poročilo).
|
|
(8) V
primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja naj se na območju
črnih točk povozov dvoživk v enoti urejanja prostora EU 1 vzpostavijo
podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano
smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so razvidne iz analize
izhodiščnega stanja. |
|
(9)
Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov, s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov
(EPO, Natura 2000). Ohranja se gozdne površine, živice, solitere v
kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in
omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(10)
Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih
procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. |
|
(11) Na
delih območja enote urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahaja delno
ali v celoti na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in
naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi
predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in
pogoje na poplavnih območjih. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali
povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Za vsak tovrsten poseg na
poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
|
|
(12) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja
prostora EU 1 in EU 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne
sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma
se jih v največji možni meri varuje. |
|
(13) V
enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 je možna izvedba agromelioracij (na
območju, ki je prikazan v strateškem delu OPN Šalovci na kartografski
prilogi 214_02 Usmeritve za razvoj krajine). Točna meja agromelioracij
se določi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu na podlagi idejne
zasnove ter pridobi naravovarstveno soglasje. |
|
(14) V
enoti urejanja prostora EU 1 in EU 2 na območju raziskovalnega prostora
Murske depresije, se omogoči raziskave nafte, geotermalne vode in
zemeljskega plina, razen na območju stavbnih zemljišč oziroma v skladu s
tem odlokom. |
|
(15) Na
delu enot urejanja prostora EU 1, EU 1/1, EU 2, EU 3, ki se nahajajo na
erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi ter na delu enot
urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na erozijskih območjih z
običajnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(16) Na
delu enot urejanja prostora EU 1 in EU 2, ki se nahajajo na požarno
ogroženih območjih se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
|
|
(17) Poleg
navedenih pogojev veljajo še ostali skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
|
(18) V enoti EU 1, na parcelni št. 8509/2, k.o. Šalovci in 979/1, k.o.
Budinci, naj se ohranja in po potrebi obnavlja visokodebelni senožetni
sadovnjak. Odstranjena ali odmrla drevesa se nadomesti z zasaditvijo
krajevno značilnih visokodebelnih sadnih dreves. |
|
d) Pogoji
glede varovanja zdravja ljudi |
|
(1) Na
podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov
o ocenjevanju hrupa v okolju se upošteva mejne vrednosti predpisane za
posamezna območja. |
|
(2) Za
vsak poseg v vodovarstvenih pasovih ali črpališče pitne vode morajo
investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega
organa in zdravstvenega inšpektorata. |
|
(3) Poleg
navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 8.0. poglavja tega odloka,
ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi. |
|
5.0 Skupni
in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nadomeščanja habitatov |
|
23. člen |
|
(nadomestni habitati) |
|
(1) Zaradi
načrtovanih posegov se v nekaterih enotah urejanja prostora uničijo
kvalifikacijski habitati, ki se jih nadomesti in ohrani v enoti urejanja
prostora EU 1/1. To je območje kmetijskih zemljišč (K2) in gozdnih
zemljišč (G), kjer se ohranjajo in nadomestijo kvalifikacijski habitatni
tipi, uničeni z gradnjo objektov v enotah urejanja prostora s stavbnimi
zemljišči. Nadomestnih habitatov ni sprejemljivo umeščati na najboljša
kmetijska zemljišča in ne na zemljišča, ki so po dejanski rabi njivske
površine. Zemljišča, ki se jih nadomešča v enoti urejanja prostora EU
1/1, so razvidna iz priloge Občinskega prostorskega načrta Občine
Šalovci, Prikaza stanja prostora, poglavje 3.2 Ohranjanje biotske in
krajinske pestrosti – habitatni tipi ter iz Okoljskega poročila OPN
Občine Šalovci, november 2012. Območja nadomeščanja in njihova velikost
je za posamezni poseg prikazan v tekstualnem delu Prikaza stanja
prostora v preglednici 5. Nepozidana stavbna zemljišča in nova območja
stavbnih zemljišč s prednostnimi habitatni tipi, ki jih je potrebno
nadomeščati, so prikazani v grafičnem delu Prikaza stanja prostora na
kartah 4.1 Prikaz varovanja habitatov, digitalni podatek z imenom
»unicen_HT.shp« in se nahajajo v mapi: 03_priloge \32_sta_pro
\07_prikaz_varovanja_habitatov\03_vektor_SHP). |
|
(2) Na
površinah s prednostnimi habitatnimi tipi v enoti urejanja prostora EU
1/1 ni dopustna gradnja nobenih objektov. Nadomestne habitate se
vzpostavi pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja (izdaja gradbenega
dovoljenja brez vzpostavitve nadomestnih habitatov ni možna).
|
|
(3) V
opredeljeni enoti urejanja prostora EU 1/1 s primarno namensko rabo K2
in G, kjer se določi območje nadomeščanja habitatov se nadomešča:
|
|
– 34.32
oziroma 6210(*) – Srednjeevropska suha in polsuha travišča s
prevladujočo vrsto Bromus erectus (* pomembna rastišča kukavičevk),
|
|
– 38.2
oziroma 6510 – mezotrofni do evtrofni gojeni travniki. |
|
(4) V
območju enote urejanja prostora EU 1/1 se do ureditve nadomestnega
habitata raba ne intenzivira, po ureditvi nadomestnega habitata se
zagotavlja raba, ki omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitata. To
pomeni, da se na habitatih ustrezna raba zagotovi skozi ukrepe kmetijsko
okoljske politike (npr. MET/STE ali EKS). Zemljišča, na katerih se
nahajajo nadomestni habitati, se lahko odkupi in funkcionalne nadomestne
habitate preda v upravljanje krajinskemu parku/občini ali pa se z
lastniki zemljišč sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišča v skladu z
naravovarstvenimi pogoji. Območje ob Dolenjskem potoku in njegovem
pritoku ni primerno za nadomeščanje habitatnega tipa Srednjeevropska
suha in polsuha travišča s prevladujočo vrsto Bromus erectusm, drugod po
območju pa so rastiščne razmere za omenjeni habitat primerne. Mezotrofne
do evtrofne gojene travnike je možno nadomeščati povsod v opredeljenem
območju. Nadomestne habitate se lahko na podlagi novo pridobljenih
dejstev in v skladu z naravovarstvenimi pogoji znotraj enote urejanja
prostora optimizira. |
|
6.0 Skupni
in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
24. člen |
|
(območja
opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme) |
|
(1)
Novogradnja, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene
le na komunalno opremljenih zemljiščih (zagotovljen dovoz in priključek
na javno cesto, priključek za kanalizacijo, vodovod in elektriko), kjer
je komunalna infrastruktura zgrajena ali predvidena, vključno z objekti
in omrežji druge gospodarske javne infrastrukture, ki so vključene v
občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za
tekoče ali naslednje leto. Ta se izvaja v skladu s prikazi v občinskem
prostorskem načrtu (v strateškem ali izvedbenem delu grafičnega ali
tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo.
|
|
(2)
Komunalna, energetska omrežja in omrežja zvez se v enotah urejanja
prostora na območjih naselij in drugih stavbnih zemljiščih prednostno
izvede podzemno, v območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno
gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to
dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. |
|
(3) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječe stabilnosti
brežin vodotokov. |
|
(4) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna
infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja
proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev
drevja in grmičevja (na robove večjih kompleksov). Linijske
infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v
prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod
ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali
ogrožati delovanja vodov in obratno. |
|
25. člen |
|
(pogoji
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) |
|
Sestavni
del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se štejejo tudi
Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na
prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka
predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni
infrastrukturni objekt navedeni v odloku. |
|
a)
Vodovodno omrežje |
|
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. |
|
(2) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi
na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve
urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev
objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v
tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin
vode iz javnega vodnega vira. |
|
(3) Vse
objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi
tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih
komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic v skladu z
zakonodajo. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih
naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod
pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma
predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše
pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode
ureja občinski odlok. |
|
(4) Do
vodohranov, čistilnih naprav, prečrpališč in podobne okoljske
infrastrukture je treba zagotoviti dostopne poti in izgradnjo druge
infrastrukture, objektov in naprav, ki zagotavlja delovanje, izboljšanje
distribucije in kvaliteto pitne vode. |
|
b)
Kanalizacijsko omrežje in odvoz odpadkov |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin in se izvaja
v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na
območjih, kjer je že izveden mešani sistem. |
|
(2)
Odvajanje odpadne vode se lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo
individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava
ali nepretočna greznica) v skladu z zakonodajo in je v soglasju z
izvajalcem javne službe. |
|
(3) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
|
(4) V
gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na
katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh
in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali
kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma
v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru
erozije lahko povzročile škodo na objektih. |
|
(5)
Odvajanje in zbiranje gnojnice ter drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) oziroma
v skladu z zakonodajo. |
|
(6)
Zbiranje, odvoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje
ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe.
Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna
mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna
vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
|
|
(7) Vsi
interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
c)
Elektroenergetsko omrežje |
|
(1)
Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in
priključke se v odprtem prostoru lahko izvede zračno, v naseljih pa
zemeljsko, zračno le pod pogojem, da gre za prilagoditev/povezavo
nadzemnega omrežja z podzemnim omrežjem. Za vsako natančnejšo obdelavo
se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije
elektroenergetskih objektov. |
|
(2) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
|
|
(3) Pri
vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih
vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma
2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220
kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih
z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1
m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20
kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali
transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene
rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
|
(4) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase.
Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in
odpadkov iz kmetijstva. V vseh enotah urejanja prostora je možna (na
objektih) postavitev zbiralnikov sončne energije in sončne svetlobe.
|
|
(5) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov in izvedene z
upoštevanjem zadnjega stanja tehnike. |
|
(6)
Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako,
da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje
ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami. |
|
(7) Za
vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna
razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju,
obvezno pa v novih prostorskih enotah. |
|
(8) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot
alternativni viri se štejejo: |
|
–
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
|
|
–
soproizvodnja, |
|
–
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
|
|
– toplotne
črpalke in |
|
– drugi
viri alternativen energije, določeni v Energetskem zakonu. |
|
d)
Elektronsko komunikacijsko omrežje |
|
(1) Vsi
objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo
teh objektov. |
|
(2)
Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav,
morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Upošteva naj se
združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave in njihove varnostne pasove. |
|
(3) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V primeru
premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih
con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo
komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca TK
omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja
upravljavca TK naprav. |
|
(4)
Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah
urejanja. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih
komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve
objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Na
objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v
vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob
soglasju z kulturnovarstveno službo). V odprti krajini se preveri
vizualno izpostavljenost. |
|
(5)
Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je
dopustna v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo IG, IK,
O, E, PO, PC, K1, K2, G. Znotraj stavbnih zemljišč z namensko rabo SK,
CD, CU, BT, BC in A je možna postavitev baznih postaj, razen antenskih
stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah. V vseh enotah urejanja prostora
je postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob
soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
|
(6)
Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske
stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter
otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne
pasove. |
|
(7)
Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako, da bo
vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje
na antenskih stebrih je potrebna prostorska preveritev in utemeljitev
tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski
objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo
in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno
celoto. |
|
(8)
Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba
ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti,
da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa
odmakniti od roba strehe. |
|
(9)
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na
zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v
varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in
objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče
zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati
lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem
primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega
za gozdove. |
|
(10) V
primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena bazna postaja, predviden
za rušenje, je na ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti
ustrezno začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno
postajo odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka.
|
|
f)
Prometne površine in parkirni normativi |
|
(1)
Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša
upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo in določili tega odloka.
Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti
s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne
ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati
preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. Navedeni pogoji
veljajo tudi za vse prometne površine, ki so v tem odloku opredeljene
kot prometne površine. |
|
(2)
Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v
smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša: |
|
– pri
glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih
kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev
objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih
v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni
prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih
vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih
komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob
največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti
enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
|
|
(3)
Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega
sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m,
pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni
svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o
gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o
občinskih cestah. |
|
(4) Za
vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt
oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše
število PM glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer: |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | |
|
| |na enoto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Stanovanjski
objekti, |1–2 PM na stanovanje | |
|
|počitniške
hiše | | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Večstanovanjski
objekti |1,5–2 PM na stanovanje | |
|
| |(dodatno 10 % za obiskovalce)| |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Dom za
ostarele |1 PM na 5–8 postelj (dodatno | |
|
| |75 % za obiskovalce), minimum| |
|
| |3 PM | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Osnovne
šole |1PM/ na učilnico + 1 PM na | |
|
| |oddelek za kratkotrajno | |
|
| |parkiranje staršev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Vrtci |2 PM na oddelek + 1 PM na | |
|
| |oddelek za kratkotrajno | |
|
| |parkiranje staršev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni|1 PM na 30 m2–40 m2 neto | |
|
|prostori |površin ali 1 PM/50 m2 | |
|
| |etažnih površin (dodatno 20 %| |
|
| |za obiskovalce) | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Prodajni
prostori |1 PM na 30 m2 – 40 m2 | |
|
| |koristne prodajne površine | |
|
| |ali | |
|
| |1 PM na 60 m2 etažnih površin| |
|
| |od tega najmanj 75 % PM za | |
|
| |obiskovalce in ne manj kot 2 | |
|
|
|PM za obiskovalce na zgradbo | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Butiki,
specializirane |1 PM na 50 m2 koristne | |
|
|trgovine |prodajne površine od tega | |
|
|
|najmanj 75 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Večnamenske
dvorane |1 PM na 5 sedežev od tega | |
|
| |najmanj 90 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Kinematografi,
šolske |1 PM na 5–10 sedežev od tega | |
|
|dvorane |najmanj 90 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Cerkve |1 PM na 20–30 sedežev od tega| |
|
| |najmanj 90 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Športne
dvorane |1 PM na 50 m2 površine | |
|
| |dvorane | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Javna zunanja
kopališča |1 PM na 200–300 m2 površine | |
|
| |območja | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Javna pokrita
kopališča |1 PM na 5–10 obiskovalcev | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Obrt, servisi
in proizvodni |1PM na 50–70 m2 neto površin | |
|
|objekti |ali 1 PM na 3 zaposlene od | |
|
| |tega najmanj 20 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Bencinski
servis z osebjem |1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj| |
|
| |kot 3 PM za obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Avtopralnice |3–5 PM na 1 pralno mesto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Avtomobilski
servisi |6 PM na 1 popravljalno mesto | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostinski
objekti |1 PM na 10 sedežev od tega | |
|
| |najmanj 75 % PM za | |
|
| |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Gostišča s
prenočišči |1 PM na 4 ležišča + 1 PM na | |
|
| |10 sedežev + 1 PM za avtobus | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Turistične –
nastanitvene |1 PM na 2–6 postelj in | |
|
|stavbe |1 PM na 8–12 sedežev v | |
|
| |restavraciji od tega najmanj | |
|
| |75 % PM za obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Športnega
igrišča in naprave |1 PM na 250 m2 površin | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Za obiskovalce
športnih |1 PM na 10–15 prostorov za | |
|
|prireditev
oziroma gledalci |obiskovalce | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Igrišča za
tenis |4 PM na igrišče | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Kegljišče,
bowling |4 PM na stezo | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
|Pokopališča |1 PM na 600 m2 površine, ne | |
|
| |manj kot 10 PM | |
|
+---------------------------------+-----------------------------+ |
|
(5)
Zagotovljeno mora biti najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh
parkirnih mest pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za namen
parkiranja vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev
parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno drevo
mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8).
Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, rekreacijskem
in stanovanjskem delu izrecno prepovedana. Okolice
trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene
na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta. |
|
(6) Kadar
ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v
območju gradnje (trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih
in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti), mora investitor ustrezno
število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od
nameravane gradnje, in sicer: |
|
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
|
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za
nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
|
|
– na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči
za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. |
|
(7) Vhodi
v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope, prehode in parkiranje invalidnim osebam v skladu s predpisi o
zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. |
|
g)
Plinovodno omrežje |
|
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(2)
Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest
in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. |
|
(3)
Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin.
Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta
mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela
pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti
odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu
s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu. |
|
7.0 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
|
26. člen |
|
(celostno
ohranjanje KD) |
|
(1) V
Občini Šalovci je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/91-58, 9/92 (popravek), 11/92-69,
5/98-260) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju
Občine Šalovci. |
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova
obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
|
– gradnja
novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
|
–
rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
|
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo
se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
|
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
|
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
–
sestavine in pritikline, |
|
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
|
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
–
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
–
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
|
– ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
–
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
–
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
|
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
|
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
|
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
–
avtentičnost lokacije, |
|
–
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
–
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
|
(11) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določen. |
|
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci, je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
|
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
|
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
|
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
|
|
(17)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
27. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na
območju Občine Šalovci je več območij varstva narave, in sicer:
zavarovano območje krajinski park Goričko, območja naravnih vrednot,
posebna varstvena območja (območja Natura 2000 Goričko
(ID SI3000221) in Goričko (ID SI5000009)), ekološko pomembna
območja (EPO) in območja prednostnih habitatnih tipov. Celotna Občina
Šalovci je v zavarovanem krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št.
101/03). Vsa območja varstva narave, razen območij prednostnih
habitatnih tipov, so razvidna iz javnih evidenc. |
|
(2)
Objektov naj se ne osvetljuje. Javna razsvetljava naj bo minimalna.
|
|
(3) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij
2009), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo
na sedežu Občine Šalovci. |
|
(4) Za vse posege in
gradnjo objektov je treba na podlagi naravovarstvene zakonodaje
pridobiti ustrezno mnenje in soglasje pristojne službe za ohranjanje
narave.
(5) V primeru poseka
visokodebelnega sadovnjaka je treba izvesti nadomestno zasaditev le tega
v neposredni bližini.
(6) Za posege, ki obsegajo večje površinsko sekanje drevja in grmovja
ter večanje kmetijskih površin na račun gozda in zaraščajočih površin
(npr. odprava zaraščanja, goloseki gozda, izvedba ukrepov v okviru
razpisov ali subvencij), je potrebno pridobiti in upoštevati predhodno
strokovno mnenje pristojne službe za ohranjanje narave. Ob izvedbi
posegov na območju gozda, zaraščenih kmetijskih površinah, območjih
drevja in grmovja, se morajo upoštevati varstveni cilji varovanega
območja ter varstveni režim zavarovanega območja. V predhodnem
strokovnem mnenju se presodi vpliv izvedbe posegov na naravo in po
potrebi podajo usmeritve za izvedbo posegov. V primeru, da se izvedba
posegov oceni kot nesprejemljiva, se posegi ne izvedejo. |
|
28. člen |
|
(varstvo
okolja in naravnih dobrin) |
|
(1) Za vse
posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja, se v
skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje
in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
|
(2) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz občinskih predpisov. |
|
(3) Pri
gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi nestanovanjskih, se
v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v največji možni
meri, vključijo najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne
vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne
vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih,
varčne pipe in splakovalniki …). |
|
(4)
Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so japonski
dresnik, rudbekija, ambrozija, robinja, žlezasta nedotika in kanadska
rozga. S tem namenom naj se v vseh enotah urejanja prostora po ureditvi
(tudi gradbeno-inženirskih objektov, komunalnega in energetskega
omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh enotah
urejanja prostora naj se pri sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah
uporablja lokalno avtohtone vrste vegetacije. |
|
29. člen |
|
(varstvo
kmetijskih zemljišč) |
|
(1)
Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da: |
|
– ne bodo
dodatno obremenjevala okolja, |
|
– ne bodo
ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in
dostopa do njih, |
|
– ne bodo
uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture,
kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice
ipd., |
|
–
uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
|
|
(2) V
enotah urejanja prostora, kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne
infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste
tako, da se ne poškoduje drenažnih sistemov. |
|
(3)
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe.
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo
občinskega prostorskega načrta ali na način, kot dopušča zakonodaja. |
|
30. člen |
|
(varstvo
gozdov) |
|
(1) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
(2)
Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj
načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih
kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in
rekreativna dejavnost. |
|
(3) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
|
(4) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
|
(5)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov, je možna
le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove. |
|
(6) Na
kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar
pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. |
|
(7)
Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na
ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se
na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi
kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
|
|
(8)
Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
Ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov
marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do
gozda. |
|
(9)
Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med
posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS
lastniku strokovna navodila za poseg. |
|
(10) Pri
novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega
roba najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi
vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa
oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte. |
|
(11) Za
divja odlagališča odpadkov v gozdu, kolikor ni možno ugotoviti
povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik
zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja. |
|
(12)
Gozdove v Občini Šalovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in
funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje
Zavoda za gozdove. |
|
(13)
Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno
drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v
čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva
narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja. Pri gradnji ograj
ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin
in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi
organizacijami. |
|
(14) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje,
se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje
ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje,
pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
socialno funkcijo skladno z rabo gozda. |
|
(15)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega
akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev
gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21.
člen. Zakona o gozdovih). |
|
(16)
Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so
v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka še le po
pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (21. člen Zakona o
gozdovih). |
|
(17) Za
postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno
dovoljenje. |
|
(18)
Sečnje drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta. |
|
(19) Suha
drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih
dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne
vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako
ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
|
(20)
Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov.
Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavljamo naravno pestrost. |
|
(21)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno, vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna
zarast. |
|
(22) Za
vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za
gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske
razmere divjadi, pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
|
31. člen |
|
(raziskovalni prostor za nafto in plin) |
|
Celotno
območje občine je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin.
Na celotnem območju občine se omogoči raziskave, razen na območju
poselitve oziroma stavbnih zemljišč in na območju naravnih vrednot, če
ni v posameznih členih določeno drugače. |
|
32. člen |
|
(varstvo
vodotokov) |
|
(1)
Zunanja meja priobalnega zemljišča pri potokih 1. reda sega 15,0 m od
meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih, ki so opredeljeni kot
vodotoki 2. reda pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi
dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na
vodah 1. reda zunaj območij naselij pa je meja priobalnega zemljišča
40,0 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(2) V
Občini Šalovci sta vodotoka 1. reda Velika in Mala Krka, in sicer na
podlagi priloge ZV-ja (35. točka), ki določa, da so vodotoki 1. reda
tudi tiste celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo. Na
podlagi petega odstavka 14. člena ZV velja, da sega zunanja meja
priobalnih zemljišč ob tem vodotoku 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Vsi
ostali vodotoki so vodotoki 2. reda. |
|
(3) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
|
(4) Izven
poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih ureditev za
vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za
izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se
območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje.
|
|
(5)
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge
odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali
druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
|
(6) Za
varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini
načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
|
(7) V primeru izvedbe
posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in
njihovih habitatov. Določani morajo biti cilji, omejitve in potrebni
omilitveni ukrepi.
(8) Posegi na območju
površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na
območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in
njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s
strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.
(9) Vsa gradbena dela
naj se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.
(10) Odpadkov in
gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna zemljišča in priobalna
zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene
začasne deponije na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
(11) V primeru
odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov, je treba odstranjeno
vegetacijo v isti rastni sezoni nadomestiti z novo, in sicer z
avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavanim
območju že prisotne (npr. podtaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora
biti zagotovljena zveznost vegetacije, zgolj zatravitev na območju ne
zadostuje.
(12) V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za
preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na
območju struge vodotokov. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste
japonski dresnik je treba že v času gradnje pričeti z odstranjevanjem te
vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje
japonskega dresnika. |
|
33. člen |
|
(varstvo
vodnih virov) |
|
(1) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Do izgradnje pomurskega vodovoda je potrebno
obstoječe vire pitne vode varovati v skladu s sprejetimi občinskimi
področnimi akti. |
|
(2) V vseh
enotah urejanja prostora se pri vseh posegih upošteva določilo
občinskega predpisa Odloka o oskrbi s pitno vodo, vodarini in o
priključni taksi (Uradni list RS, št. 106/02). |
|
34. člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri
graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise,
ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami,
erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
|
(2) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost
se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.
|
|
(3) Pri
urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske,
gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti
ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje
ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
|
(4) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
|
(5) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnem
območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg
se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne
ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih
območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna
ogroženost sosednjih območij. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora
predhodno pridobiti vodno soglasje. |
|
(6) Na
poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov,
erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč
naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost
in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem
njegove materialne dobrine. |
|
(7) V
občini so erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in posamični
posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju zahtevnejših
zaščitnih ukrepov. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi
izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki
zagotavljajo stabilnost objektov. |
|
(8) Na
gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne
načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že
sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji
preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več
je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se
določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi
se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
|
|
(9) Vsak
poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodi režim
ali stanje voda, med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena,
območja kopalnih vod, varstvena območja površinskih voda) in ogrožena
območja (poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi
vodnega soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede
na zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo. |
|
(10) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V
objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za
zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano ploščo nad pritličjem.
|
|
(11)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne
ogroženosti. |
|
35. člen |
|
(obrambne
potrebe) |
|
Na območju
Občine Šalovci ni območij, objektov ali naprav za potrebe obrambe, zato
posebni pogoji za obrambo niso določeni. |
|
8.0 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
|
36. člen |
|
(osončenost in svetlobno onesnaženje) |
|
(1)
Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte,
v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna
osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih
materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z
orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v
stanovanjski enoti. |
|
(2) Omeji
se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v Šalovci in ostalih
naseljih. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %,
razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega
spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega
toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne
svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki
jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je
javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne
razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016). |
|
(3) Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine
vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,
največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z
manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje teh
zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na
letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali
razsvetljave javnih površin. |
|
(4) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
| Okoljsko
območje | Osvetljenost | Osvetljenost | |
|
| |od sončnega zahoda| od 24. ure do | |
|
| | do 24. ure | sončnega vzhoda | |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
| | 2 lx | 0 lx | |
|
|območje, ki je
s | | 1 lx (samo za | |
|
|predpisom | | osvetljenost | |
|
|določeno kot
naravna | |zaradi razsvetljave | |
|
|vrednota | | javne | |
|
| | | površine) | |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
|naselje, ki ni
mesto | 5 lx | 1 lx | |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
|mesto | 10 lx | 2 lx | |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
|območja visoke
nočne | | | |
|
|dejavnosti v
mestih z | 25 lx | 5 lx | |
|
|več | | | |
|
|kot 20 000
prebivalci* | | | |
|
+-----------------------+------------------+--------------------+ |
|
* Območje
visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od
sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega
preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost
…). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2, se ne
obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
|
37. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
(2)
Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka
je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim
(IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori.
Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske
ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve
emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
|
|
(3) Pri
vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi
viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah. |
|
38. člen |
|
(varstvo
pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem) |
|
a) Varstvo
pred hrupom |
|
(1)
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora.
|
|
(2) Na
mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s
predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred
hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest
in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, območja
gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za
potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(3) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, za stanovanjske površine: za stanovanjske površine (SS),
stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš
(SP) in površine za turizem (BT) določa II. stopnja varstva pred hrupom.
Območja II. stopnje varstva pred hrupom občina določi ločeno in pošlje v
potrditev na ministrstvo, pristojno za okolje. Vlogi se priloži
dokumentacijo iz katere je razvidno, da so na predlaganih območjih
izpolnjene zahteve II. stopnje varstva pred hrupom. |
|
(4) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), območju centralnih
dejavnosti (C), območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z)
in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred
hrupom. |
|
(5) Na
območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
|
(6) Za
območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E),
območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske
infrastrukture (T) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(7) Na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
(8) Za
območja voda se za vse površine razen za površin vodne infrastrukture in
površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred
hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
|
(9) Na
meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in
IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred
hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi
naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi
drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso
presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
|
|
(10) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV.
območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva
pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred
hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi
prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne
bodo presežene. |
|
b) Varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem |
|
(1) V
Občini Šalovci je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko
frekvenčne vire EMS. Visokonapetostnih daljnovodov ni. Glede na
občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za
učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, se
upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
|
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
|
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS, ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
|
(2)
Potrebni minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi
objekti navedeni v I. območju varstva pred sevanjem od osi
elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje in znaša: |
|
– za
nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m; |
|
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m. |
|
39. člen |
|
(tehnični
in drugi pogoji gradnje objektov) |
|
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.).
Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
|
(2)
Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov
morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi
potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za
intervencijska vozila. |
|
(3) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v
konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade, ipd. objekta. Pri
obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohranijo obstoječi
nakloni streh in obstoječe kritine, če so zagotovljene minimalne
tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve
glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in
bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku. |
|
(4) Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija
objektov v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom, kar velja tudi za
objekte, ko gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt.
|
|
(5)
Objekti, ne glede na zahtevnost, kot so garaže, objekti storitvenih
dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se
lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da
upoštevajo obstoječo gradbeno linijo, kolikor gradbena linija ni
izrazita je gradnja možna pod pogojem, da objekt zagotavlja prometno
varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi,
dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd. se gradijo v okolici
objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.
|
|
(6) Vrtne
ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s
poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko
strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni
stolpi in podobni gradbeno inženirski se oblikovno, višinsko prilagodijo
namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe so
poljubnih oblik, naklonov in kritino. |
|
(7) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. |
|
(8)
Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali
neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine in
obratno. |
|
(9) Na
vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in
redna vzdrževalna dela. |
|
40. člen |
|
(neoviran
dostop funkcionalno oviranim osebam) |
|
Vhodi v
javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
|
9.0
Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev
prostora |
|
41. člen |
|
(pogoji
nosilcev urejanja prostora) |
|
Območje
občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine
pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi
svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi
ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni promet
štejejo: |
|
– objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m, |
|
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m, |
|
– za ovire
pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
|
10.
Spremljanje stanja okolja |
|
42. člen |
|
(spremljanje stanja okolja) |
|
Poleg
zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država
oziroma njene pooblaščene službe, občina in zavezanci spremljajo stanje
okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju
občinskega prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
|
|
–
povprečni letni dnevni promet, |
|
– število
individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh, |
|
– emisije
snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja na območju občine, |
|
– površina
nepozidanih stavbnih zemljišč, |
|
– količina
načrpane pitne vode, |
|
– število
enot kulturne dediščine, |
|
–
ogroženost enot kulturne dediščine, |
|
– delež
prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način,
|
|
– površina
pozidanih zemljišč v poplavnem območju glede na dejansko rabo tal,
|
|
– površina
stavbnih zemljišč v priobalnem pasu vodotoka, |
|
–
prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst. |
|
IV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
43. člen |
|
(dokončanje postopkov) |
|
Upravne
postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege
v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana za območje Občine Šalovci in na podlagi
prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Šalovci, ki so navedeni v 45.
členu tega odloka, se konča na podlagi navedenih aktov. |
|
44. člen |
|
(vpogled v
prostorski načrt) |
|
(1)
Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru
neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti
tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni del.
|
|
(2)
Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Šalovci, področni
upravni enoti in Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu
za prostor. |
|
45. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
|
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu
1990 in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990,
dopolnjenega v letu 1997 za območje Občine Hodoš - Šalovci (Uradni list
RS, št. 25/97), |
|
– Odlok o
sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini
Murska Sobota (Uradne objave, št. 10/90) (za območje Občine Šalovci) in
|
|
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje
Goričkega v Občini Murska Sobota za območje Občine Hodoš - Šalovci
(Uradne objave, št. 7/11). |
|
45. a člen |
|
(veljavnost prostorskih aktov) |
|
Z dnem uveljavitve tega
odloka ostaja v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akt:
- Občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Šalovci (ŠA17)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2018). |
|
46. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
47. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št.
350-1/2014 |
|
Šalovci,
dne 15. maja 2014 |
|
|
|
|
|
Župan
Občine Šalovci
Iztok Fartek l.r. |
Odlok o prvih
spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2022) vsebuje naslednjo
prehodno in končno določbo:
15. člen
(dokončanje postopkov
za izdajo gradbenih dovoljenj)
Postopki za izdajo
gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka,
se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine Šalovci,
veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
16. člen
(dostopnost občinskega
prostorskega akta in nadzor)
(1) Prostorski načrt je
shranjen in na vpogled na Občini Šalovci in na spletni strani Občine
Šalovci, Upravni enoti Murska Sobota in pristojnem ministrstvu za okolje
in prostor.
(2) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
17. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|
|
Priloga 1: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
Priloga 1: preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi
objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora |
|
|
|
Priloga 2: Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
Priloga
2:
Preglednica
z dovoljenimi
enostavnimi
objekti
po posameznih
vrstah
podrobnejše
namenske
rabe
prostora
|