Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 28.
redni seji dne 18. 6. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš
– levi breg (Radanovič) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(pravna podlaga) |
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del
območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Radanovič), v
nadaljevanju: OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št.
39/2013 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski
načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda
Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11). |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN vsebuje naslednje sestavine: |
I. TEKSTUALNI DEL |
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
III. PRILOGE |
IV. GRAFIČNE PRILOGE. |
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(območje OPPN) |
(1) Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta je v obstoječem
vikend naselju in meji na južni in vzhodni strani z obstoječo pozidavo.
Na severni in zahodni strani meji na kmetijske površine. |
(2) Velikost območja OPPN za parcelo št. 470/205, k.o. Letuš, znaša
864,00 m². |
(3) Na parc. št. 470/205, k.o. Letuš, že stoji stanovanjski objekt s
pomožnimi objekti. Za rekonstrukcijo, prizidavo prvotnega vikenda v
stanovanjski objekt ter za postavitev pomožnih objektov ni bilo
pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za namen legalizacije tega
stanovanjskega objekta s pomožnimi objekti je potrebno v OPPN opredeliti
možnosti gradnje stanovanjskega objekta, možnosti postavitve nezahtevnih
in enostavnih objektov ter pogojev priključevanja na infrastrukturo, ki
je v večji meri že izvedena. |
(4) Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za območje, ki sega
na zemljišče parc. št. 470/205, k.o. Letuš. |
(5) Čez območje občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka
obstoječa javna pot JP99132 (Letuš 119a), iz katere je izveden cestni
priključek. Izvedba priključka na javni vodovod je obstoječ na parceli
št. 470/205, k.o. Letuš. Izvedba elektropriključka je na parceli št.
470/205, k.o.Letuš. Priključek na telekom omrežje in CATV omrežje je na
parceli št. 470/205, k.o. Letuš. Odvod fekalnih vod iz čistilne naprave
in meteornih vod bo izveden na par. št. 470/205, k.o. Letuš. |
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V
PROSTOR |
4. člen |
(vrste dopustnih dejavnosti) |
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti: |
– stanovanjska dejavnost |
– storitvena dejavnost. |
5. člen |
(vrste dopustnih gradenj) |
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih
del: |
– gradnja novega objekta, legalizacija obstoječih objektov |
– redna investicijska in vzdrževalna dela |
– spremembe namembnosti in sprememba rabe |
– rekonstrukcija objektov |
– rušitve in nadomestne gradnje |
– dozidave in nadzidave. |
6. člen |
(vrste dopustnih objektov) |
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na
namen: |
– stanovanjski objekti |
– gradbeno-inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska
infrastruktura) |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih
predpisov |
– zelene površine. |
7. člen |
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri
oblikovanju objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna
kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor
sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
|
(2) Stanovanjski objekti: |
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji. |
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji. Tloris
osnovnega že zgrajenega objekta je podolgovate oblike v tlorisnih
dimenzijah najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče 10,30 m x
14,95 m. Na osnovni volumen objekta je možno dodajati in odvzemati
manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka
največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih
objektov. |
– vertikalni gabarit: objekt ima izvedeno delno vkopano klet, pritličje
in mansardo. |
– konstrukcija: klasična – zidana in montažna; |
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji; |
– kolenčni zid: do 1,20 m; |
– streha: v osnovi je simetrična dvokapnica v L s trapeznima frčadama.
Naklon strešine je 43º z minimalnimi napušči, kritina opečnata, naravna
rdeče barve. Možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno
s prevladujočimi elementi naselja; |
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih,
pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je
možna kombinacija več barv; |
– oblikovanje odprtin: svobodno; |
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade; |
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinske
stanovanjske hiše je izveden iz dovozne ceste JP99132 (Letuš 119a).
Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo.
Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. |
8. člen |
(pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Znotraj gradbene parcele je možna gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k
osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z
osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske
konstrukcije. |
(2) Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo
2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje
lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom
pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. |
(3) Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so
lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne
posegajo na sosednje zemljišče, razen v primerih, ko je sosednje
zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja
varnosti v cestnem prometu. |
9. člen |
(infrastrukturni objekti) |
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na
prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in
urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte
zvez in telekomunikacij. Oblikovanje infrastrukturnih objektov je
svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače: |
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se
asfaltirajo ali tlakujejo. |
10. člen |
(gradbena parcela) |
(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma
gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev
parcel. V grafičnem delu OPPN je objekt lociran na sedanje lastniško
stanje, parc. št. 470/205, k.o. Letuš. |
(2) Dovoljen odmik zidu stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih
mej je 2,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega
zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so
izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je lahko pozidana
do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte,
nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva bruto
etažna površina pritličja. |
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA |
11. člen |
(prometno omrežje) |
Območje OPPN za območje PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg
(Radanovič) se prometno preko privatne ceste navezuje na občinsko cesto,
ki je kategorizirana kot javna pot JP99132 (Letuš 119a) za katero je
potrebno predvideti, da se bo razširila na minimalno 5 m (4 m ceste v
asfaltni izvedbi in 0,5 m bankine levo in desno, v izvedbi s travnimi
ploščami). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno
mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi
dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali
storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega
telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene
minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo
zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja
drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana
preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške
parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se
prepreči vzratno vključevanje na cesto. |
12. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba predvidenega
objekta možna preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm in
že obstoječega priključka in vodomernega jaška, ki poteka na parceli št.
470/205, k.o. Letuš. |
(2) Za nove objekte na obravnavanem območju bo potrebno izgraditi
sekundarno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev
na področju nove pozidave. |
(3) V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti
jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena
gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih
trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je
potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi
površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni
odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 3,00 m. Predviden objekt
se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju. |
13. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Fekalna kanalizacija: |
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju
predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se
zaključuje s čistilno napravo. Na obravnavanem območju je predvidena
izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na
obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo čistilno
napravo, dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno z uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 98/07). Po izgradnji kanalizacijskega
sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo
možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine. |
(2) Meteorna kanalizacija: |
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju
OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Meteorne vode se preko
revizijskih jaškov in peskolovov zbirajo v zadrževalnem bazenu. Za
preliv meteornih vod se predvidi ponikovalnica. |
14. člen |
(električno omrežje) |
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. se objekt, kateri je predmet OPPN
že napaja iz distribucijskega omrežja z električno energijo na odjemnem
mestu št. 112104005016 (št. merilnega mesta 19072) z zakupljeno
priključno močjo 6 kW, kar ustreza omejevalcu toka 1 x 25 A, katero se
napaja iz TP Letuš vikendi–NN izvod Mljač. Odjemno mesto je na parceli
investitorja par. št. 470/205, k.o. Letuš. |
15. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
V območju legalizacije stanovanjskega objekta so že obstoječi priključki
na TK in CATV omrežje, ki se z legalizacijo ne spreminjajo. Priključki
so na investitorjevi parceli št. 470/205, k.o. Letuš. |
16. člen |
(plinovodno omrežje) |
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja.
Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na
parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega
goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov
energije. |
17. člen |
(odpadki) |
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za
odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo
zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec
javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto,
če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi
koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z
odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE
TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
18. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. |
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje,
skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred
hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno
dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi
katerih se izvede protihrupna zaščita. |
19. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih
vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo
o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list
RS, št. 34/07, 81/07). |
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno,
zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati
maksimalne dovoljene emisije, določene v navedeni uredbi. |
20. člen |
(varstvo voda in urejanje voda) |
(1) Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MOP,
Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja
Savinje. Obravnavano območje je ob visokih vodah vodotokov Savinja in
Paka poplavno ogroženo. Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane karte
poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem
območju DPN Savinja: Ločica – Letuš, izdelovalca IZVO d.o.o. Ljubljana,
št. A99-FR/10, februar 2010, iz katerih je razvidno, da je predvidena
legalizacija enodružinske stanovanjske hiše spada v razred preostale
poplavne nevarnosti. |
(2) Območje, kjer je predvidena legalizacija objekta, je del objekta
izven območja dosega poplave tudi Q(500). Na predlagani parceli se naj
vsaj do celovite poplavne zaščite Vikend naselja Letuš ne gradijo drugi
objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali
preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim
prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah. |
(3) Za območje Vikend naselja Letuš je izdelan tudi idejni projekt
ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti
urbaniziranih območij. |
(4) Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne
bo imela negativnega vpliva na vodni režim prav tako v tej fazi in ob
upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje in Pake ni smiselno
izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov. |
(5) Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in
okolice predvidene legalizacije ne bo poslabšala, območje legalizacije
objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z uredbo
mogoča. |
(6) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora
biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list
RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in
30/10). Na obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno
kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo.
Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje
kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne
vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve
skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični
izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07,
16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo
priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna
naprava pa se ukine. |
(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS,
št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), in
sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje
BLAN d.o.o., Mozirje izkazuje da je višek meteornih vod iz zadrževalnika
možno zaradi geološke sestave tal ponikniti. |
(8) Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju
vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni
predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
|
(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
izda Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje. |
21. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih
območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura
2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.
96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje
ni treba izvesti. |
22. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja kulturne
dediščine. |
(2) Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave
na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno
na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine
naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice
objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih
umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
|
(3) Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje OPPN
še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb,
arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi
arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim
nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega
opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 59. člen). |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
23. člen |
(požarna varnost) |
(1) Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega
materiala. |
(2) V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do
objektov. Potrebno je zagotoviti dovolj delovnih površin za
intervencijska vozila. |
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in
študiji požarne varnosti. |
24. člen |
(potresna varnost) |
(1) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno
odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega
podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi
Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in
prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s
pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani,
projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega
poročilo. |
(3) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode
nekontrolirano po terenu. |
25. člen |
(zaščitni ukrepi) |
(1) Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni
list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali
drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
|
(2) Pri izdelavi OPPN so bile upoštevane karte poplavne nevarnosti in
karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica
– Letuš, izdelovalca IZVO d.o.o. Ljubljana, št. A99-FR/10, februar 2010,
iz katerih je razvidno, da je predvidena legalizacija enodružinske
stanovanjske hiše spada v razred preostale poplavne nevarnosti.
|
(3) Območje, kjer je predvidena legalizacija objekta je del objekta
izven območja dosega poplave tudi Q(500). Na predlagani parceli se naj
vsaj do celovite poplavne zaščite Vikend naselja Letuš ne gradijo drugi
objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali
preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim
prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah. |
(4) Za območje Vikend naselja Letuš je izdelan tudi idejni projekt
ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti
urbaniziranih območij. |
(5) Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne
bo imela negativnega vpliva na vodni režim, prav tako v tej fazi in ob
upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje in Pake ni smiselno
izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov. |
(6) Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in
okolice predvidene legalizacije ne bo poslabšala, območje legalizacije
objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z uredbo
mogoča. |
(7) Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega
načrta ne leži v vodovarstvenemu območju. Na območju OPPN prav tako ni
erozivnosti in plazovitosti terena. |
26. člen |
(način ravnanja s plodno zemljo) |
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je
deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic. |
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
27. člen |
(etapnost) |
(1) Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem
obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da
se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. |
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
28. člen |
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec
dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času
gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah
zagotoviti varen promet. |
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor: |
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
|
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni
material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji
prilagoditi sosednjemu zemljišču; |
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti
upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture,
ki so tangirani pri predmetni gradnji. |
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
29. člen |
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev) |
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu
gradbene parcele z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah,
pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik od sosednjih gradbenih parcel
in javnih cest, upošteva požarna varnost objektov ter da je zagotovljena
varnost cestnega prometa. |
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega
tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem,
da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele. |
– za kote kleti in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, vendar
kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z
maksimalnim naklonom do 3 %. |
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na
gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti
in varnost prometa, pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi
je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo
utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne
dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in
ekonomičnejša invensticijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN. |
IX. KONČNE DOLOČBE |
30. člen |
(dostopnost) |
OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini
Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor. |
31. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
32. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 35050-2/2013 |
Braslovče, dne 18. junija 2014 |
|
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r. |
|