EŠD:

1046

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah - Gomila

Lokacija :

Parc. št.: 68/2 k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

Na gozdnem grebenu med potokoma Ročico in Drvanjo leži časovno neopredeljena posamična gomila, s premerom 12,5 metra in višino 0,8 metra. V sredini na vrhu gomile so vidni sledovi kopanja, najdbe pa so izgubljene. S svojo dominantno lego nad potokom Bačkova predstavlja pomemben vizualni prostorski marker v rimskodobni kulturni krajini.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1047

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah - Rimska gomila

Lokacija :

Parc. št.: 436/14 k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu, med Benediktom  in Trstenikom, leži nad opuščenima kolovozoma sploščena rimska gomila s premerom 10,8 metra in ohranjeno višino 1,6 metra. Delno jo je poškodoval tudi kolovoz. Gomila kot del obsežnega rimskodobnega gomilnega grobišča, ki se razprostira vse od benediškega pokopališča v smeri proti severu, nad potokom Drvanja, predstavlja pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1012

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah - Rimsko gomilno grobišče

Lokacija :

Parc. št.: 429/1 k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

Na položnem gozdnatem grebenu, severno od vasi in nad pokopališčem v Benediktu ležijo najprej 3 večje gomile, nekaj višje je 5 manjših in na vrhu grebena še 8 gomil (skupaj 16 gomil). Vse imajo na vrhu sledove nekdanjega kopanja. Gomile ležijo med drevjem, so delno zaraščene in obdane z gozdnato podrastjo. Imajo ohranjene premere od 5,2 do 13,2 metra in višine od 0,4 do 2 metra. Verjetno so bile gomile tudi na današnjem pokopališču, kjer je bila najdena kamnita pepelnica. Gomile, ki so del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1060

Ime enote:

Drvanja - Gomila

Lokacija :

Parc. št.: 354/2 k.o. Drvanja.

Utemeljitev

razglasitve:

Ob kolovozu na vrhu gozdnatega grebena je ohranjena nepoškodovana in neopredeljena gomila, s premerom 17 metrov in ohranjeno višino 1,8 metra. Gomila, ki je del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1059

Ime enote:

Drvanja - Rimska gomila

Lokacija :

Parc. št.: 332 k.o. Drvanja.

Utemeljitev

razglasitve:

Na gozdnem grebenu, severno od Benedikta, leži manjša in delno poškodovana rimska gomila s premerom 7 metrov in ohranjeno višino 0,5 metra. Gomila, ki je del obsežnega kompleksa rimskodobnega gomilnega grobišča, katero se razprostira nad potokom Drvanja vse od benediškega pokopališča do Trstenika, predstavljajo pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

10657

Ime enote:

Drvanja – Rimskodobna naselbina Strmškova njiva

Lokacija :

Parc. št.: 193/1, 193/2, severni del 194, 195, 196/1, 196/2, severni del 196/3, 196/4, 196/5,  174/2, 176 k.o. Drvanja.

Utemeljitev

razglasitve:

Pod grobiščem, so bili na njivah ob potoku Drvanja odkriti sledovi temeljev rimske stavbe, odlomki rimske keramike, opeke in železne žlindre. Ob obdelavi večkrat izorjejo lomljeni apnenec, prodnike in polomljene kose tegul. Rimska kulturna plast z gradbenimi ostalinami je že delno uničena, kljub temu pa ohranjeni ostanki naselbine predstavljajo pomemben arheološki vir v prvotni legi, ki skupaj s pripadajočim gomilnim grobiščem tvorita poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1015

Ime enote:

Drvanja - Rimsko gomilno grobišče

Lokacija :

Parc. št.: 198/1 k.o. Drvanja.

Utemeljitev

razglasitve:

Na vrhu gozdnega grebena, severno od vasi, leži 8 rimskih gomil, ki so zaradi starih kolovozov delno poškodovane. Imajo ohranjene premere od 7 do 11,5 metra in ohranjene višine 0,2 do 0,7 metra. Grobišče skupaj s pripadajočo naselbino tvori poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepovedana je gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepovedano je izkopavanje panjev in skal;

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1018

Ime enote:

Ihova - Rimska stavba

Lokacija :

Parc. št.: 664, 665 in 666 vse k.o. Ihova.

Utemeljitev

razglasitve:

Na ravnini, med reko Ščavnico in pod gričem z zaselkom Gomile, so na njivah sledovi rimske arhitekture, ki so bili dokumentirani ob sondiranju 1962. leta. Sledovi temeljev so široki do 65 cm in ohranjeni v višino do 20 cm. Ljudsko izročilo govori o »potopljenem mestu«, »pogreznjeni cerkvi« ali »gradu«. Zelo dobro ohranjeni stavbni ostanki predstavljajo pomemben vir preučevanja rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1055

Ime enote:

Ločki Vrh - Gomila

Lokacija :

Parc. št.: 150/1, 150/2 k.o. Trotkova.

Utemeljitev

razglasitve:

Na gozdnatem južnem pobočju grebena leži nepoškodovana in časovno neopredeljena gomila, s premerom 18 metrov in višino 1,8 metra. Gomila predstavlja prostorski marker, katerega pozicija in vsebina pomembno prispevata k razumevanju preteklih kulturnih krajin.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1021

Ime enote:

Obrat – Arheološko najdišče pod Tremi kralji

Lokacija :

Parc. št.: 573/1 , 573/2, 574/1, 575, 576/1, 576/2  k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

V gozdu, severno od ceste Benedikt - Trotkova in na južnem pobočju hriba s cerkvijo sv. Treh kraljev, so vidne še 4 delno prekopane rimske gomile, s premeri 9 do 14 metrov in ohranjenimi višinami 0,7 do 1,8 metra. Najdbe so izgubljene. Zahodno od gomil so bili na njivah odkriti sledovi rimske arhitekture (temelji zidov, opeka), ki so bili le delno raziskani leta 1963. Grobišče skupaj s pripadajočo naselbino tvori poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

-- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1020

Ime enote:

Obrat - Rimske stavbe

Lokacija :

Parc. št.: 981/1, 981/2, 981/3, 981/4, 981/5, , 986, 988, 989, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004/1, 1004/2, 1006, 1007, 1008, 1009, 1139 del k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

Zahodno od ceste Osek - Benedikt, so bili na pobočnih njivah odkriti sledovi rimskih stavb z že delno izkopanimi temelji. Kljub relativno slabi ohranjenosti, predstavljajo arheološke ostaline v prvotni legi pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1019

Ime enote:

Obrat - Rimski gomili

Lokacija :

Parc. št.: 848, 849 k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

Na gozdnatem robu in na vrhu pobočja, sta ohranjeni delno poškodovani manjši rimski gomili s premeri 6 in 7 metrov ter ohranjenimi višinami 0,4 in 0,7 metra. V bližini so bile še manjše, vendar danes že izravnane gomile. Gomili skupaj z bližnjimi stavbnimi ostanki tvorita poselitveno jedro, pomembno za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1034

Ime enote:

Spodnja Ročica - Rimsko gomilno grobišče

Lokacija :

Parc. št.: 618/3 k.o. Spodnja Ročica.

Utemeljitev

razglasitve:

Na terasastem gozdnem pobočju, severno od vasi leži 14 rimskih, delno prekopanih gomil. Nepoškodovane so le tri. Imajo premere od 5,5 metra do 11,5 metra in ohranjene višine od 0,7 do 1,3 metra.  Kljub relativno slabi ohranjenosti, predstavljajo arheološke ostaline v prvotni legi pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

782

Ime enote:

Trotkova - Rimsko gomilno grobišče

Lokacija :

Parc. št.: 348, 383/1 k.o. Trotkova

Utemeljitev

razglasitve:

Na južnem gozdnem grebenu nad krajevno cesto Obrat - Negova, je največje gomilno grobišče v Slovenskih goricah, ki šteje 57 gomil. V večini so bile gomile v preteklosti delno prekopane, najdbe (grobna pepelnica, bronasti novci, steklene in glinaste posode) pa so izgubljene. Gomile z ohranjenimi višinami od 0,2 do 2 metrov imajo premere od 5 do 12,8 metra. Gomilno grobišče predstavlja pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1032

Ime enote:

Trstenik - Rimsko gomilno grobišče

Lokacija :

Parc. št.: 562/2 k.o. Trije kralji.

Utemeljitev

razglasitve:

Na grebenu in ob robu kolovoza, severno od Benedikta, je v gozdu še 7 nepoškodovanih gomil. Imajo ohranjene  višine od  0,6 do 1,7 metra in premere od 8,7 do 13 metrov. Gomilno grobišče predstavlja pomemben vir informacij za razumevanje rimskodobne kulturne krajine.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- za vse navedene morebitne posege v zemljišče, na katerem se nahajajo arheološke ostaline in v njegove dele ter za posege v neposredni okolici, je potrebno v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine predhodno pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1065

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah – Depojska najdba negovskih čelad na Ženjaku

Lokacija :

Parc. št.: 802 k.o. Benedikt

Utemeljitev

razglasitve:

Leta 1811 so pri krčenju gozda na pobočju pod vrha grebena odkopali 26 bronastih čelad, ki so danes večinoma shranjene v KM Dunaj (inv. 1659-1670), Joanneumu v Gradcu (inv. 6129-6134, 6470) in NM Lj (inv. 6291), pet pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova so dobile in do danes ohranile ime "negovske čelade". Časovno pripadajo obdobju od 3. stol. pr. n. š. dalje. Njihova posebnost je tudi v tem, da imata dve vrezane napise, od katerih je bil eden spoznan za najstarejši germanski zapis. Oba napisa, o katerih ni enotnih mnenj, kažeta, da so bile čelade uporabljene še v poznejšem času. Arheološke raziskave med 2. svetovno vojno so potrdile stališče, da ne gre za selišče, temveč za založno najdbo.

Opis varstvenega

režima:

Varstveni režim določa:

- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;

- zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;

- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;

- prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;

- prepoved izkopavanja panjev in skal;

- prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena;

- čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za gnojenje in zatiranje škodljivcev

- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;

- v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;

- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja;

- izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali strokovnih podlag možno po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

EŠD:

1068

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Benedikta

Lokacija:

Parc. št.: *71, 460/5, 474/1, 475 k.o. Benedikt.

Utemeljitev

razglasitve:

Cerkev sv. Benedikta stoji sredi strnjenega vaškega naselja. Enotno stavbno maso pokriva dvokapnica. Nad zahodno fasado, ki ga zaključujeta  dva vogalna opornika, se dviga masiven zvonik. Celotno stavbo, ki deluje okorno, razbijajo le gotsko zašiljena okna in gotski prezbiterij na vzhodu s petosminskim zaključkom. Zahodna fasada je nečlenjena. Ima trojen vhod in okenske odprtine ter gotsko biforo tik pod zvonikom.

Cerkev se prvič omenja leta 1329, a je v osnovi še starejša. Njeni najstarejši deli so gotska okna in prezbiterij. Obok ladje je okrašen z grbi in ima letnice prezidav 1758, 1835, 1866. Zvonik je bil obnovljen leta 1821.  Cerkveni prostor se je razvijal postopoma iz enoladijskega v dvoladijski prostor. Križni obok v prezbiteriju in kvadratne obočne pole so verjetno plod zavestne zakasnitve 16. stoletja, ki je tako značilna za slovenjegoriški prostor.

Cerkev sv. Benedikta predstavlja kvaliteten primer raščene cerkvene arhitekture.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

13861

Ime enote:

Benedikt v Slovenskih goricah - Župnišče

Ulica:

Šolska ulica

Hišna številka:

1

Lokacija:

Parc. št.: *73,*74,*75, 471/3, 473/1, 473/2, 473/3, 473/4, 474/2, 474/3, južni del 1145/7, osrednji del 1145/11 k.o. Benedikt.

Utemeljitev

razglasitve:

Župnišče pri cerkvi je kvaliteten primer gradnje 17. stoletja, ki verjetno v osnovi skriva srednjeveško osnovo. Nedvomno je stavbna zgodovine župnišča povezana s cerkvijo sv. Benedikta, ki se prvič omenja že leta 1329, a je v osnovi še starejša.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

11054

Ime enote:

Spodnja Bačkova – Hiša Spodnja Bačkova 5

Lokacija:

južni del parc. št. 885 k.o. Drvanja

Utemeljitev

razglasitve:

Lesena, z ilovico ometana in z apnom pobeljena hiša, krita s strmo dvokapno čopasto slamnato streho s širokimi napušči stoji ob cesti v razloženem naselju. Oba čelna zatrepa »svisli« sta izvedena iz lesenih  desk. Razporeditev prostorov v hiši je tradicionalna: v srednji osi sta veža in kuhinja - ohranjena je črna kuhinja, levo od glavnega vhoda je bivalni prostor »hiša« z lončeno krušno pečjo, desno pa manjša soba. Stavba, značilna kmečka hiša izvira iz 19. stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

24993

Ime enote:

Spodnja Bačkova – Hiša Spodnja Bačkova 21

Lokacija:

Parc. št. 809/2 k.o. Drvanja

Utemeljitev

razglasitve:

Lesena pritlična podkletena stavba, z zidano, obokano kletjo, je krita s strmo dvokapno salonitno streho. Hiša stoji ob cesti, postavljena je pravokotno nanjo. Vhod v klet je na zatrepni , cestni strani stavbe, vhod v stanovanjski del pa na podolžni strani hiše. Bivalni del hiše je grajen v kladni konstrukciji iz tesanih brun, ometan z ilovico in pobeljen z apnom. Zadnji, gospodarski del stavbe je izveden iz lesenega opaža.

Stavba, značilna kmečka hiša izvira iz druge polovice 19.stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

28239

Ime enote:

Sveti Trije kralji v Slovenskih goricah – Domačija Sveti Trije

kralji v Slovenskih goricah 9

Lokacija:

Parc. št. * 16, jugozahodni del 58/4  k.o.  Trije kralji

Utemeljitev

razglasitve:

Domačija, ki jo  sestavljata hiša in gospodarsko poslopje je locirana pod župno cerkvijo. Obe stavbi sta zidani, kriti s strmima dvokapnima opečnima strehama. Hiša je pet osna. Vhod v hišo je v srednji osi skozi kamnit portal, opremljen z bidermajersko oblikovanimi dvokrilnimi vrati. Tloris notranjščine je tradicionalen: v srednji osi sta veža in kuhinja, levo in desno sobe in shramba.  Gospodarsko poslopje ima značilni široki odprti hodnik po dolžini stavbe.

Stavbi, nekoč srednje velike kmetije sta bili postavljeni v drugi polovici 19.stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

718

Ime enote:

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Treh Kraljev

Lokacija:

Parc. št.: *1 k.o. Trije kralji

Utemeljitev

razglasitve:

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev se nahaja na vrhu zaobljenega griča, ki se dviga nad naseljem sv. Trije kralji. Zgrajena je bila v letih 1521 - 1588 in je pomembna zaradi kvalitetne arhitekturne obdelave, bogatih kamnoseško obdelanih portalov in cerkvene opreme.

Najpomembnejši del opreme je gotski krilni oltar Kristusovega rojstva iz okoli 1558 v glavni ladji in oltar Marijinega vnebovzetja iz 1611 in 1636 v stranski južni ladji. V cerkvi so še oltarna skupina s sliko Sv. Treh kraljev iz 1620 in oltarni sliki ob prvem stebru glavne ladje, skupina Kalvarija iz okoli 1550 in kamnita prižnica iz okoli 1575.

Cerkev sestavljajo enotna poznogotska stavba s stopnjevanimi oporniki, baročna zakristija na jugu in masiven zvonik z ozkim stopniščem. Na vzhodu je korni kvadrat z dodanim oltarnim zaključkom.

Zahodno fasado členi portal, manjša okenca in venčni zidec gots­kega profila, ki v zamikih obteka celotno zunanjščino, obdano z bogatim vencem dvakrat stopnjevanih opornikov.

Notranjščino glavne ladje pokriva grebenasti mrežasti obok s sklepniki, prezbiterij pa mrežasti obok.

Cerkev sv. Treh kraljev je najpomembnejši predstavnik t.i. «slovenjegoriške gotike« in tipičen primer poznogotskega oblikovanja prostora, ki z nekaterimi oblikovnimi in prostorskimi elementi že nakazujejo renesanso.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

Opis vplivnega

območja

spomenika:

Parc. št.: *138/2, 500/1, 511, 512/1, 512/5, 512/6, 512/18, 512/19, 512/22, 512/23, 512/24, 512/25, 512/26, 512/27, 512/28, 527, 529, 530/1, 530/3, 530/4, 530/5, 531/3, 531/4, 532/1, 532/2, 532/3, 532/4, 541, 542/1, 542/2, 542/3, 543, 544, 546, 547, 549, 550/1, 550/2, 550/5, 552/2, 552/3, 552/4, 552/5, 552/6, 552/7, 554/1, 554/2, 555/1, 555/2, 556, 557/1, 557/2, 558/1, 558/2, 559/1, 559/2, 560/1, 560/2, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 564/2, 564/4, 565/1, 566/3, 567, 568, 569, 570/1, 571/1, 571/2, 581/1, 581/2, 581/4, 581/5, 581/6, 581/7, 583, severni del 1141/1, 1142/1, 1142/2 del, 1142/6, 1151/13, 1151/14, 1151/15, 1151/16, 1151/18, 1151/24, 1153/1 del, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1376/2, osrednji del 1387/3 k.o. Benedikt.

Parc. št.: *2, *4, *6,  *8, *9, *10, *11, *13, *14, *16, *17/1, *18, 1, 2, 3, 4, 5/1, 5/2, 6, 7/1,  7/3, 7/4, 8/1, 8/2, 9, 10/1, 10/3,  11/2, 11/3, 12, 13/1, 13/2, 14/1, 14/2, 15/1, 15/2, 16/2, 16/3, 16/4, 17/1, 17/2, 19/1, 20/3, 20/5, 20/6, 21/1, 21/2, 22, 24/1, 24/2, 25/3, 25/5, 25/6, 26/1, 27/1, 28/3, 28/4, 28/5, 28/6, 29/1, 29/2, 30, 31/1, 31/2, 32, 33, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 36/1, 36/2, 36/3, 38/1, 39/2, 40, 41/1, 41/2, 43/1, 43/2, 45/1, 45/2, 45/3, 45/4, 46, 47/1, 47/2, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 58/6, 58/7, 58/8, 60, 61/1,  62/1, 62/3, 62/5, 64/2, južni del 702, 703, 704 k.o. Trije kralji.

Parc. št.: 552, 553/1, 553/2, 554/1, 554/2, 555/1, severozahodni del 555/2, 558/1, 559/1, 559/2,  622, 623, 624/1 k.o. Trotkova.

V vplivnem območju ni dovoljena gradnja in adaptacija objektov, ki bi  s svojimi višinskimi in tlorisnimi gabariti preglasili cerkveno stavbo, ki je dominanta kraja.

EŠD:

9573

Ime enote:

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Mežnarija

Ulica:

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Hišna številka:

1

Lokacija:

Parc. št.: *2 k.o. Trije kralji.

Utemeljitev

razglasitve:

Gradbeno zgodovino mežnarije povezujemo z gradbeno zgodovino p.c. sv. Treh kraljev in ž.c. sv. Benedikta. Prvi podatek o p.c. sv. Treh kraljev zasledimo leta 1521, ko je salzbur5ški nadškof in kardinal Matevž Lang dovolil takratnemu benediškemu župniku Juriju Prosenjaku in posestniku zemlje na kateri stoji cerkev, lastniku Freihofa v Radgoni, Krištofu pl. Myndorfu, gradnjo cerkve, župniku pa dovolil da mašuje, ko cerkev še ni bila dograjena.

Gradnja mežnarije se ujema z gradnjo cerkve, ki je bila zgrajena med leti 1521 in 1588 in se slogovno v celoti ujema s p.c. sv. Treh kraljev, ki je najpomembnejši predstavnik t.i. slovenjegoriške gotike. Mežnarija je od p.c. sv. Treh kraljev locirana približno 20 m v smeri proti jugu. Nadstropna stavba v obliki črke L je v glavnem podolžnem traktu gotska, v širšem krajšem delu pa baročna. V svojem ožjem in daljšem gotskem delu je podkletena, v širšem in krajšem kasneje prizidanem kraju pa enoetažna. Zaradi močnega padca terena proti jugu deluje v svojem gotskem podkletenem delu kot enonadstropna stavba , medtem ko se v hišo vstopa na zgornjem ravnem delu, nedaleč od zahodnega portala cerkve. Oba trakta pokriva strma enokapnica. Okenske odprtine na daljšem gotskem traktu so kamnoseško obdelane, skoraj kvadratne oblike in se med seboj rahlo razlikujejo po dimenzijah, načinu obdelave kamnoseških detajlov in poslikavi, ki pa je ohranjena samo fragmentarno. V klet stopamo z južne glavne fasade.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

28238

Ime enote:

Štajngrova – Hiša Štajngrova 83  

Lokacija:

Parc. št. 405/6 k.o.  Trije kralji

Utemeljitev

razglasitve:

Zidana, pritlična, delno podkletena hiša,  krita s strmo opečno dvokapno streho je oblikovana na L. Stoji v okviru domačije v razloženem naselju pod cesto. Razporeditev prostorov v stavbi je tradicionalna: stanovanjskemu delu sledi gospodarski prostor s prešo pod isto streho. Vinska klet je obokana. Hiša izvira iz druge polovice 19.stoletja, kar pričata letnici, ena na čelu zatrepne fasade (188.), druga na kamnitem kletnem portalu iste fasade. Hiša je bila leta 1930 obnovljena (letnica nad glavnim vhodom). Na dvorišču stoji vodnjak na kolo.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

23857

Ime enote:

Štajngrova – Hiša Štajngrova 88

Lokacija:

Zahodni del parc. št. t. *77 k.o. Trije kralji

Utemeljitev

razglasitve:

Na slemenu razloženega naselja stoji ob cesti poslopje nekoč vinogradniškega posestva. Prvotno je tu stal Fuksov grad. Enonadstropna hiša in pritlično gospodarsko poslopje, oba krita s strmima dvokapnima opečnima strehama stojita v nizu. V gospodarskem poslopju je ohranjena stara lesena preša. Hiša, ki je že delno prenovljena je podkletena z mogočno obokano vinsko kletjo. Vhodna lopa kleti ima kamnit polkrožno zaključen portal s temenskim sklepnikom na katerem je vklesana letnica 1756 in črke I. E.V.C. Na kletnem oboku je ohranjen napis.

Kompleks je ohranjena celota nekdanjega posestva iz 19 stoletja , kjer dominira hiša, v osnovi iz 18. stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

7898

Ime enote:

Spodnja Bačkova - Kužno znamenje

Ulica:

Spodnja Bačkova

Hišna številka:

33

Lokacija:

severni del parc. št.: 146/2 k.o. Drvanja.

Utemeljitev

razglasitve:

Znamenje iz 17. stoletja stoji v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 33. Na štirikotnem stebrastem podstavku s porezanimi robovi na ajdovo zrno je nad preklado z renesančno profilacijo polkrožno zaključen nastavek, ki ga krona masiven križ. Znamenje nosi letnico 1613. Na štirih straneh stebra so izpisana imena štirih žrtev kuge. Kužno znamenje predstavlja kvaliteten primer kužnega znamenja iz začetka 17. stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin, ki so ovrednotene kot del spomenika;

- prepoved vseh posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam;

- prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;

- v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- trajni ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.

EŠD:

24691

Ime enote:

Drvanja – Perkova kovačija

Ulica:

Drvanja

Hišna številka:

24

Lokacija:

severni del parc. št. 900 k.o. Drvanja

Utemeljitev

razglasitve:

Kovačija stoji ob cesti v razloženem naselju v okviru domačije. Objekt je grajen iz kamna, ometan in pobeljen ter ima večji za kovačije značilni leseni nadstrešek. Celoto pokriva strma opečna dvokapnica. Ohranjena je tudi notranjščina z ognjiščem in raznovrstnim kovaškim orodjem. Kovačija je tipičen objekt kovaške obrti, zgrajen verjetno v začetku 20. stoletja.

Opis varstvenega

režima:

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;

- posebno varovanje zunanjščine poslopja, njenih stavbnih prvin, gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in opreme.

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;

- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:

- ohranitvi dosedanje namembnosti, ter ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;

- predstavitvi  kulturnih vrednot spomenika in situ, tisku in drugih medijih;

- učno-demonstracijskem delu;

- znanstveno raziskovalnem delu.