Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 in 108/2009), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in 14/10) in 17. člena Statuta Občine Piran–UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007) je Občinski svet Občine Piran na  27. redni seji dne 15. 6. 2010 sprejel

O D L O K

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA OBMOČJE OPUŠČENEGA RUDNIKA V SEČOVLJAH

 I.           PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

1.     člen

(naziv OPPN-ja in njegov izdelovalec)

(1)   S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje opuščenega rudnika v Sečovljah (v nadaljevanju: OPPN).

(2)   Občinski podrobni načrt za območje opuščenega rudnika v Sečovljah je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož, Liminjanska cesta št. 96,  Portorož, pod številko projekta 12/2008.

2.     člen

(sestavni deli OPPN)

(1)   Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje besedni in grafični del.

(2)   Besedni del vsebuje odlok.

(3)   Grafični del OPPN vsebuje:

1.   Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana,

2.   Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim   stanjem,

3.   Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,

4.   Ureditvena situacija,

4a. Geodetska zazidalna situacija,

5.   Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez,

6.      Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, kulturne dediščine in  ohranjanja narave,

7.      Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

8.   Načrt parcelacije.

(4)   Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz strateškega prostorskega plana,

2. Prikaz stanja v prostoru,

3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN,

4. Smernice in mnenja,

5. Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,

6. Povzetek za javnost,

7. Okoljsko poročilo,

8. Program opremljanja.

II.        OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3.     člen

(lega  območja in njegova meja)

(1)   Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki je velikosti pribl.. 13,44 ha, se nahaja na območju, ki je omejeno z glavno cesto II. reda G2-111 Koper – Sečovlje na vzhodni strani, Sečoveljskimi solinami na zahodni strani in kanalom Drnica na južni strani.

(2)  Območje obsega naslednje parcele oziroma dele zemljiških parcel v k.o. Sečovlje: 5435/1, 5489, 3584, 3583, 3582/2, 3581, 905/2, 905/1, 904, 908/10, 908/9, 908/11, 908/8, 908/4, 908/3, 908/2, 908/12, 906, 911, 910, 924, 3582/1, 3580/1, 909, 908/1, 908/5, 908/13, 908/7, 908/6, 907, 5436, 5449, 3580/2, 935, 936/2, 936/1, 933/3, 933/4, 933/1, 925, 926, 932, 927/2, 933/2, 5486/2, 931, 930, 934, 929, 927/1, 928, 941, 940, 939, 938, 937, 1374, 1379, 1380, 1383, 1384, 1386, 1387, 1388, 1389, 1390, 1391, 1392 in 5469/1.

(3)  Točna meja območja je grafično prikazana v grafičnem delu OPPN, priloga št. 2–  Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.

III.      FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI ZA DRUGE POSEGE V PROSTOR

4.     člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega dela OPPN, priloga št. 3– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

(2)  Posegi na območju OPPN bodo na sosednja območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne gospodarske infrastrukture (cest, kanalizacije, vodovoda ipd.).

5.     člen

(dopustni posegi ter koncept ureditve OPPN)

(1)        Na območju je načrtovana umestitev stavb mešanega programa centralnih dejavnosti.

(2)        Območje OPPN se programsko deli na štiri ureditvene enote:

-        vhod in območje mirujočega prometa vzdolž glavne ceste,

-        muzejski park z vstopno točko v KP Sečoveljske soline, ki se nahaja v skrajno južnem delu območja,

-        sladkovodno mokrišče v severnem delu območja,

-        območje zdraviliškega kompleksa, ki se nahaja med muzejskim parkom in sladkovodnim mokriščem.

(3)     Posamezne ureditvene enote so razvidne iz  grafičnega dela OPPN, priloga št. 4 –ureditvena situacija.

IV.       POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV

6.     člen

(splošno)

(1) Gradnja novih stavb je načrtovana predvsem na ureditvenem območju zdraviliškega kompleksa, medtem ko je na območju muzejskega parka in sladkovodnega mokrišča predvidena predvsem rekonstrukcija obstoječih objektov. Ob tem je znotraj vseh posameznih ureditvenih enot načrtovana tudi ureditev funkcionalnih površin (prometne, zelene in druge odprte površine) in vseh potrebnih objektov javne gospodarske infrastrukture.

(2)  Novogradnje in urbanistični pogoji za celotno območje so prikazani v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4 - Ureditvena situacija ter priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija.

(3)  Višinske kote ter etažnost posameznih objektov so podani v Tabeli višinskih kot in etažnosti objektov (v nadaljevanju: Tabela), ki je priloga in sestavni del tega odloka.

(4)  Objekti so višinsko omejeni s kotami vencev in streh objektov, ki so v Tabeli podane kot maksimalne absolutne kote (v metrih nadmorske višine). Če ima objekt več vencev ali streh se smatra, da so v Tabeli podane kote tistega venca ali strehe z najvišjo absolutno koto. Etažnost, kot je za vsak posamezni objekt opredeljena v Tabeli, se smatra kot maksimalno dovoljeno etažnost.   

(5)  Horizontalni gabariti novih objektov so omejeni z »gradbeno mejo«, ki predstavlja linijo, ki jo predvidena stavba ali objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost. »Gradbena meja« je za vsak posamezni objekt označena v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija.

(6) Na območju predmetnega OPPN ni dovoljena sprememba namembnosti v stanovanja, poslovne apartmaje in druge oblike trajnega bivanja.

7.     člen

(območje muzejskega parka)

(1)  Stavbe na območju muzejskega parka (obstoječe stavbe in novogradnje) so namenjene dejavnostim splošnega družbenega pomena oziroma muzejem, galerijam, šolam, konferenčnim in učnim centrom itd. Kot dopolnilna dejavnost se lahko izvajajo tudi gostinske dejavnosti, vendar samo tiste dejavnosti, ki ne pomenijo nastanitve gostov (kavarna, bar, restavracija). Objekt z oznako št. 10 predstavlja kapelo.

(2)  V grafičnem delu OPPN, priloga št. 4 – Ureditvena situacija in 4a. – Geodetska zazidalna situacija, je na območju muzejskega parka označenih 10 objektov, in sicer s številkami od 1 do 10.

(3) Objekti z oznakami št. 1, 2, 6 in 10 so tisti obstoječi objekti, ki jih je dovoljeno zgolj rekonstruirati znotraj obstoječih vertikalnih in horizontalnih gabaritov, kakor so natančno opredeljeni v Tabeli. Navedeni objekti imajo poševno streho, katere oblika in dimenzije se v primeru rekonstrukcije ne spremenijo.

(4)  Objekti z oznakami št. 3, 4, 5, 7 in 8 so tisti obstoječi objekti, ki jih je dovoljeno rekonstruirati, dozidati in nadzidati, kakor tudi porušiti in nadomestiti z novim objektom. Maksimalni vertikalni gabariti in etažnost objektov so razvidni iz Tabele, horizontalni gabariti pa so omejeni z »gradbeno mejo«, ki je za vsak posamezen objekt določena v grafičnem delu OPPN. Strehe pri teh objektih so lahko poševne ali ravne. Če je predvidena ravna streha, je njena kota (višinska kota ravne strehe) enaka koti venca za posamezni objekt, kot je navedena v Tabeli.

(5)  Pod objekti z oznako 5, 7 in 8 je dovoljena gradnja skupne kletne etaže, katere horizontalni gabariti so omejeni z »gradbeno mejo«.

(6)  Objekt z oznako št. 9 je predviden kot novi pritlični objekt za namene kontrole vstopa v krajinski park Sečoveljske soline.

(7)  Vsi tisti objekti na območju muzejskega parka, ki niso označeni s številkami od 1 do 10, se odstranijo.

8.     člen

(območje sladkovodnega mokrišča)

(1)  Na ureditvenem območju sladkovodnega mokrišča se nahajata dva objekta, označena s številkami 11 in 12, ki se rekonstruirata oziroma jih je dovoljeno tudi porušiti in nadomestiti z novima objektoma. Maksimalni vertikalni gabariti in etažnost objektov so razvidni iz Tabele, horizontalni gabariti objektov pa so omejeni z »gradbeno mejo«, ki je za posamezni objekt določena v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija. Oba objekta se uredita kot učni informacijski točki.

(2)  Vsi drugi objekti, ki se nahajajo v ureditvenem območju in niso označeni s številkami 11 in 12, se porušijo.

9. člen

      (območje zdraviliškega kompleksa)

(1)  Načrtovana je rušitev vseh obstoječih objektov v tem ureditvenem območju ter gradnja zdraviliškega kompleksa.

(2)  V zdraviliškem kompleksu je predvidena ureditev hotela in term. Kot dopolnilna dejavnost se lahko znotraj kompleksa izvajajo tudi druge gostinske dejavnosti (restavracija, kavarna).

-        (3)   Zdraviliški kompleks je sestavljen iz sklopa z oznako A in etažnosti P + 2, ki se nahaja na severnem in vzhodnem delu zdraviliškega kompleksa ter je zalomljene »L« oblike, ter iz sklopa z oznako B z etažnostjo P + 2 na  jugozahodnem delu območja in je pravokotne oblike. Pod njima se nahajata dve kletni etaži z oznako K in K1. Kletna etaža K1 se nahaja pod delom kletne etaže z oznako K. Osrednji del območja med sklopoma A in B je urejen kot zunanja površina hotela z gostinsko teraso in krajinsko ureditvijo.

-        (4)   Strehe zdraviliškega kompleksa so ravne in se ozelenijo. Vedutno izpostavljene fasade se izvedejo v tradicionalnem oblikovanju in v gradivu iz temnejših pastelnih tonov, zasteklitev naj ne presega 1 fasadne površine.

-        (5)   Maksimalni vertikalni gabariti in etažnost zdraviliškega kompleksa so razvidni iz Tabele, horizontalni gabariti pa so omejeni z »gradbeno mejo«, kot je določena v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija. Ker so posamezne etaže zdraviliškega kompleksa medsebojno zamaknjene, so gradbene meje prikazane za vsako etažo posebej, in sicer za kletno etažo z oznako K, za pritličje ter za prvo in drugo nadstropje. Oblika in velikost kletne etaže K1 ni omejena.

10. člen

(ureditev odprtih površin)

(1)  Ureditev odprtega prostora obsega naslednje sklope:

-        ureditev odprtih površin v muzejskem parku,

-        ureditev površin v sladkovodnem mokrišču

-        ureditev odprtih površin zdraviliškega kompleksa,

-        ureditev obvodnih površin,

-        zasaditev prometnih površin.

(2)   V muzejskem parku se odprte površine uredijo kot amfiteater na prostem, prostor za piknik ipd. Skrajno zahodno se uredi vhod v krajinski park Sečoveljskih solin z info točko. Ob kanalu se dovolijo vsi posegi, potrebni za ureditev  pristanišča za plovila KPSS.

(3)   V zdraviliškem kompleksu se na terasi pred kletno etažo uredi tudi odprti del zdravilišča (savne na prostem, zunanji bazeni).

(4)   Na območju sladkovodnega mokrišča se uredi sprehajalna pot z razglednimi točkami oziroma opazovalnicami na zahodnem robu. Uredijo se vodne in zaraščene površine, utrdi se nasip rudniške jalovine, ki se zatravi. Obstoječi plato ob vodi se odstrani, tako da se poveča vodna površina. Južni rob se gosto zasadi in postavi se ograja kot fizična prepreka med tem varovanim območjem in zdraviliškim kompleksom. Prehod oziroma vhod v sladkovodno mokrišče se uredi v obliki pešpoti preko kontrolne točke v muzejskem parku, ob zdraviliškem kompleksu po robu krajinskega parka do sladkovodnega mokrišča. Dovoz in dostava do objektov v sladkovodnem mokrišču sta možna po obstoječi makadamski cesti.

(5)  Ureditev obvodnih površin se nanaša na ureditev brežin kanala Drnice, ki se izvede sonaravno, tako, da se ne uničijo habitati.

(6)  Zasaditev prometnih površin: parkirišče se zasadi z velikim drevjem in grmovnicami. Območje med glavno cesto in priključnimi cestami se zatravi.

11. člen

      (načrt parcelacije)

(1)        Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN (načrt št. 8), temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.

(2)        Gradbene parcele se lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.

V.         PROMET

12. člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1)  Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta  št. 5 - Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

(2)     Na območju OPPN je načrtovana izgradnja naslednjih prometnih površin:

-        rekonstrukcija glavne ceste G2-111 Koper – Sečovlje,

-        notranje dovozne ceste,

-        ceste za navezavo na glavno cesto dela naselja Sečovlje na vzhodu,

-        parkirne površine,

-        manipulativne površine,

-        kolesarske poti,

-        sprehajalne poti in druge površine za peš promet.

13. člen

(organizacija prometa)

(1)   Območje OPPN se na glavno cesto naveže preko novega krožišča na glavni cesti  G2-111/239 v km 5,550, ki se izvede severovzhodno od zdraviliškega kompleksa. Krožno križišče se uredi kot štirikrako križišče z zunanjim premerom 40 m, z enopasovnim voziščem širine 5,50 m, s povoznim tlakovanim pasom širine 2,0 m in sredinskim otokom premera 25 m. Severni in južni priključni krak sta odseka glavne ceste, ki se za potrebe priključevanja v krožišče v dolžini pribl. 200 m rekonstruira. Z zahodne strani se priključuje notranja dovozna cesta, ki od krožišča poteka vzporedno z glavno cesto in na območju pozidave funkcionira že kot del parkirišča. Cesta se uredi kot dvosmerna z voziščem širine 2 x 3,5 m z dodatno razširitvijo v krivini pred krožiščem Na vzhodni strani se uredi navezava bodoče obvoznice za Sečovlje širine 2 x 3,0 m z dodatno razširitvijo v krivinah. S te ceste je predviden odcep lokalne ceste LC312020 za Sečovlje z voziščem širine 2 x 3,0 m z dodatno razširitvijo v krivinah. Cesta se uredi do bodoče zazidave na vhodu v Sečovlje. Ob glavni cesti se izven vozišča uredi par avtobusnih postajališč.

(2)   Parkirna mesta se uredijo na parkirni površini v pasu med pozidavo in glavno cesto, kapacitete približno 115 PM. Parkirna površina bo namenjena obiskovalcem term, muzejskega parka, gostom hotela in obiskovalcem krajinskega parka Sečoveljske soline. Na njej je načrtovana tudi ureditev treh parkirnih mest za avtobuse. Za potrebe zdraviliškega kompleksa se izgradi podzemna garaža s približno 160 garažnimi mesti.

(3)  Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene z javne ceste ter nato kot krožne poti okoli stavb. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir. Le s tako ureditvijo se zagotovi požarna varnost na območju in varno potekanje tudi drugega prometa.

(4)  Načrtovana je ureditev sprehajalne poti po območju sladkovodnega mokrišča. Pločniki se uredijo vzdolž obeh dovoznih cest na odseku, ki poteka ob pozidavi. Vzdolž glavne ceste se uredi dvosmerna kolesarska steza in pločnik – promenada. Pred stavbami in vstopi na posamezna območja (sladkovodno mokrišče, muzejski park) je treba urediti odstavna mesta za kolesa. Njihovo število se določi skladno z vrsto in obsegom dejavnosti, ki potekajo v stavbah in na prostem.

VI.       KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

14. člen

(kanalizacija)

(1)        Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Za odvajanje komunalnih odpadnih voda je treba zgraditi interni kanalizacijski sistem in ga priključiti na obstoječi kanal ob trasi glavne ceste. Fekalna kanalizacija se izvede s kanali fi 200 v skupni dolžini 490 m, na krajšem odseku (25 m) fi 100. Odpadne vode se vodijo po fekalni kanalizaciji težnostno do črpališča in s tlačnim vodom do obstoječega kanala SV od območja hotelskega kompleksa. Preveriti je potrebno vpliv povečanega dotoka na pretočne razmere v fekalnem kolektorju. Na priključno kanalizacijo se bodo lahko izvedli priklopi odpadne fekalne vode, ki ustrezajo pravilnikom o kvaliteti odpadne vode, ki se priključuje na javno kanalizacijo.

(2)        Izgraditi je treba meteorno kanalizacijo s kanali od fi 250 do fi 400. Padavinske vode s strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo, medtem ko se odpadna meteorna voda s parkirišč in manipulativnih površin vodi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije odvajajo v kanal Drnica, ki je končni recipient padavinskih odpadnih vod.

(3)        Zagotoviti je treba varnost pred preplavitvijo (s kopne ali z morske strani). Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Izpusti meteornih kanalov morajo biti opremljeni z varovalkami pred visokimi vodami Drnice, sami izpusti pa zavarovani pred erozijo.

(4)        Potek posameznih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5 – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

(5)        Upoštevati je treba določila naslednjih aktov:

         – Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/02-ZGO-1, 2/04ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1),

         – Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda (Uradne objave Primorskih novic, št. 7/96, 43/97, 41/00, 35/07).

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1)        Vzdolž glavne ceste poteka vodovod JE DN 400 in JE DN 500. Kot izhodišče je treba upoštevati Idejni projekt št. 19/05 (rekonstrukcija grebenske ceste in komunalnih naprav v cesti ter primarnih cevovodov DN 150, 200 in 250 ter vodohrana 200 m³ v UN Sečovlje – Košta. Šele po izgradnji omenjenih primarnih cevovodov in vodohrana bo omogočeno priključevanje območja OPPN na vodovodno omrežje.

(2)        Na območju OPPN je treba zgraditi razdelilno vodovodno omrežje NL DN 150 mm, ki se ga naveže na predvideno primarno omrežje prejšnje alineje.

(3)        Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

(4)        Potek posameznih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5 - Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

(5)        Upoštevati je treba določila naslednjih aktov:

-  Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06),

-  Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradne objave Primorskih novic, št. 33/02),

-  Tehnični pravilnik Rižanskega vodovoda.

16. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)   Za napajanje območja z električno energijo bo treba zgraditi transformatorsko postajo za napetost 20/0,4 kV in ustrezne moči. Za njeno napajanje bo treba zgraditi  novo 20 kV kabelsko vzankanje v kabelski izvedbi 4 x SF 160 mm. Do TP mora biti zagotovljen neoviran dostop za merodajna vzdrževalna vozila (tovornjak z dvigalom teže 20 t), tudi če je znotraj stavbe. 20 kV in nizkonapetostni vodi morajo biti    izvedeni v kabelski kanalizaciji. Transformatorska postaja bo ob dovozni cesti, severovzhodno od območja zdraviliškega kompleksa.

(2)    Za osvetlitev območja bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo.

(3)    Potek posameznih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5 - Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

(4)   V projektni dokumentaciji je potrebno upoštevati:

-  Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02),

-  Uredbo o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št.62/03).

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) V smislu dolgoročne ureditve telekomunikacijskih zvez obravnavanega območja bo potrebno dograditi TK omrežje s sistemom telefonske kabelske kanalizacije. Dograditev obstoječe kabelske kanalizacije se izvede iz obstoječega kabelskega jaška pri podhodu ceste Portorož – MMP Sečovlje. Obstoječe TK vode na območju glavne ceste je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti. Notranje TK omrežje se bo priključevalo na obstoječi TK vod. Predvidi se možnost izvedbe in uvlačenja tudi CaTV (kabelske televizije) in informacijskih vodov.

(2)  Potek posameznih vodov je razviden iz grafičnega načrta št. 5 - Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

18. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1)   Zaradi varovanja okolja in higiensko–estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim odlokom (Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/07) in s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98). Pri vseh stavbah je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana. Za ločeno zbiranje odpadkov so predvideni ekološki otoki.

(2)   Med gradnjo bodo nastajali odpadki, predvsem nenevarni gradbeni odpadki. Ravnati je treba v skladu z zakonodajo na področju odpadkov:

-        Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08),

-        Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04-ZVO-1),

-        Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08),

-        Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08),

-        Med gradnjo je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddane odpadke je potrebno spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. Nevarne odpadke (npr. onesnažene krpe z motornim oljem, izrabljen akumulator itd.) je potrebno skladiščiti v zaprtih posodah in predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

-        Posebno pozornost je potrebno posvetiti onesnaženi zemlji v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je potrebno onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki.

19. člen

(ogrevanje)

(1)  Na območju občine Piran je planirana oskrba objektov iz javnega plinovodnega omrežja. Do izvedbe plinifikacije je načrtovano ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom (lokalno s postavitvijo plinohranov) oziroma na ekološko primerna goriva (ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin ipd.). Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

(2)  V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v hotelu zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Študijo je potrebno izdelati pred izdelavo PGD, za izvedbo pa je odgovoren investitor novogradnje.

VII.     REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH VIROV

20. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)  V ureditvenem območju OPPN so naslednja območja in objekti kulturne dediščine:

(2) Območja in objekti kulturne dediščine so prikazani v grafični karti št 6-Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov, kulturne dediščine in ohranjanja narave.

(3) V območju urejanja ne smejo biti postavljeni samostojno stoječi ali na stavbe postavljeni telekomunikacijski stolpi in antene in ni dopusta namestitev oglasnih reklamnih objektov.

(4)  V primeru arheoloških najdb pri zemeljskih delih  morata investitor in izvajalec ravnati v skladu s predpisi o kulturni dediščini.

(5)  Za vse posege v območju urejanja z OPPN  mora investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Za gradnjo zdraviliškega kompleksa (objekta A in B z zunanjo ureditvijo), rekonstrukcijo ceste, gradnjo parkirišč in ureditev sladkovodnega mokrišču mora investitor pridobiti samo kulturnovarstveno soglasje.

21. člen

(varstvo narave)

(1) Območje OPPN z izjemo območja opuščenega rudnika je na naslednjih območjih varstva narave:

-        območje Natura 2000 Sečoveljske soline (id.št.: SI5000018),

-        zavarovano območje krajinski park Sečoveljske soline (Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Uradni list RS, št. 29/01),

-        naravna vrednota Sečoveljske soline,

-        naravna vrednota Sečovlje – Ob rudniku,

-        ekološko pomembno območje Sečoveljske soline s Sečo.

(2) Območje, kjer je predviden muzejski in zdraviliški kompleks, je v obstoječem stanju degradirano in naravovarstveno nepomembno. Med gradnjo bo na območju gradbišča prišlo do uničenja rastlinskih in živalskih vrst in delov njihovih habitatov. Severni del območja posega (trstičje v KPSS) je zaradi sladke vode pomemben kot prebivališče, prenočišče, prezimovališče in preletna točka za ptice. Vpliv bo neposreden, ocenjujemo tudi, da se bo zaradi vpliva zmanjšala populacija ključnih vrst, predvsem tistih, ki na območju gnezdijo, predvsem mali ponirek, rakar, srpična trstnica in tudi želve močvirske sklednice, ki se tu prav tako razmnožuje.

(3) Treba je izvajati naslednje ukrepe:

- Gradbena dela neposredno v trstičju (na območju SPA in KPSS) je dopustno izvajati v času od 15. septembra do 1. novembra.

- Intenzivna gradbena dela izven območja Nature (na območju zdraviliškega in muzejskega kompleksa) naj se ne izvajajo od 1. aprila do 30. junija.

- Obnavljanje starih odprtih vodnih površin v trstičju in izdelovanje novih se ne sme izvesti v zimskem času, in sicer med novembrom in februarjem, in se mora izvesti v dveh fazah. V prvem letu naj se obnovi eno polovico vodnih površin, v drugem letu drugo polovico.

- Pri plovbi po kanalu Drnice naj se upošteva omejitve, ki so navedene v 66. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04-ZVO1, 57/08), s čimer bo preprečeno onesnaževanje voda. Hitrost vožnje s plovili po Drnici naj se omeji tako, da se ne povzroča valov, ki bi lahko poškodovali brežine.

- V levo brežino kanala Drnice (prisotnost brškink) naj se ne posega.

- Na območja Natura 2000, zavarovana območja in območja naravnih vrednot, naj se ne odlaga gradbenega ali drugega materiala, razen za potrebe urejanja sladkovodnega mokrišča. Kup jalovine naj se odstrani, površina pa sanira z avtohtono vegetacijo.

- Lokacije za parkiranje strojev in deponij naj se izberejo izven območja z naravovarstvenim statusom, kar je potrebno opredeliti tudi v elaboratu organizacije gradbišča. Območja gradbišča naj se ogradi (loči z bariero) od sladkovodnega mokrišča in solin. Za izvedbo je zadolžen izvajalec gradbenih del, in sicer v času gradnje.

- 14 dni pred začetkom izvajanja pripravljalnih in gradbenih del je treba o tem obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Piran in upravljavca krajinskega parka.

- Dostop delovnega stroja do delovišča sredi trstišča mora biti po najkrajši možni poti. Za izvedbo sta zadolžena investitor in izvajalec gradbenih del, in sicer v času gradnje. Ukrep je izvedljiv. Nadzor izvaja upravljavec KPSS.

- Dostop do razgledišča zavarovati tako, da mimoidoči obiskovalci ne bodo motili ptic. Pri načrtovanju opazovalnice naj sodeluje ornitolog.

- Na ključnih mestih je potrebno postaviti informativne table, ki bodo obiskovalce opozarjale, da se držijo le označenih poti.

- Prireditve na prostem (na območju muzejskega in zdraviliškega kompleksa) naj se izvajajo brez ozvočenja, v večernem in nočnem času naj se hrupnejše prireditve ne izvajajo.

- V primeru odkritja geološko zanimivih najdb je potrebno to sporočiti upravljavcu in Zavodu RS za varstvo narave, da se izvede strokovna ocena najdb, dokumentiranje in morebitna hramba vzorcev ter dokumentacije za potrebe interpretacije geoloških naravnih vrednot.

- Na območju naravne vrednote Sečovlje – Ob rudniku je potrebno preučiti možnost izkoriščanja obstoječe mreže sladkovodnih kanalov, na severnem delu območja, za napajanje mokrišča.

(4)   Redni nadzor v času gradnje in med obratovanjem izvaja upravljavec KPSS. Dodaten monitoring v času obratovanja na varovanih območjih ni predviden, saj se že izvaja v okviru monitoringa stanja v Krajinskem parku Sečoveljske soline. V času gradnje strokovni nadzor zagotovi investitor in inšpektor za okolje (po potrebi). Strokovni nadzor izvaja dvakrat na mesec biolog z izkušnjami na tem področju. V času intenzivne gradnje na območju sladkovodnega mokrišča se predvidi dnevni nadzor biologa, ki začasno odmika slabše mobilne opažene živali (predvsem posamezne želve) z območja dosega delovnih strojev.  Poročila o monitoringu se pošlje na ZRSVN. Občasni nadzor nad stanjem naravnih vrednot in biotsko raznovrstnostjo opravlja ZRSVN, OE Piran.

22. člen

(varstvo voda)

(1)        Po južnem robu območja poteka struga Drnice. Izvesti je treba naslednje ukrepe:

-        Pomol na Drnici urediti sonaravno (lesen pomol, čim manj betonskih elementov). Pri utrjevanju brežin je potrebno preprečiti zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke.

-        Za potrebe turističnih ogledov je potrebno predvideti barko z majhnim ugrezom in na električen pogon.

-        V okviru zdraviliškega kompleksa je potrebno zagotoviti čiščenje odpadne bazenske vode.

-        V času gradnje in med obratovanjem kompleksa je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi gradnje, transporta in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. V fazi izvajanja gradnje bi bilo primerno imeti pripravljeno stalno zaščitno zaveso, s katero bi po potrebi lahko takoj zajezili Drnico in preprečili onesnaženja njenega ustja in razlitje v morje.

-        Posegi naj se izvajajo izključno na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, na primer hidroizolacijski materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin (na primer organskih halogeniranih spojin).

-        Lokacije začasnih in trajnih deponij izkopanega materiala morajo biti znane v naprej, deponiranje pa se mora izvajati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08).

-        Če bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine primerno utrjene.

-        Ob strugi Drnice mora biti omogočen prost prehod, posegi pa ne smejo ovirati možnost izvajanja vzdrževalnih del na vodotoku.

(2)   V času gradnje nadzor izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev (dvakrat mesečno) in inšpektor za okolje (po potrebi). Po izgradnji je potrebno v skladu z zakonodajo kontrolirati učinkovitost čiščenja padavinske onesnažene vode v lovilcu olj in delovanje čistilne naprave.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)        Med izvajanjem ureditev na območju OPPN Rudnik Sečovlje se bo obremenitev s hrupom povečala na omejenih območjih, kjer bodo potekala intenzivna gradbena dela, povečanje obremenitve s hrupom pa bo časovno omejeno.

(2)        V skladu z Zakonom o varstvu okolja in iz njega izhajajočih predpisov je potrebno za omilitev vplivov na obremenitev okolja s hrupom na območju urejanja in v njegovi okolici med obratovanjem OPPN Rudnik Sečovlje upoštevati naslednje ukrepe:

            - že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi naprav, parkirišč in drugih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti, na območju muzeja in zdraviliško hotelskega kompleksa je potrebno v arhitekturnem projektu poskrbeti za zmanjšanje emisij prezračevalnih in hladilnih naprav z ustrezno lego in usmeritvijo ter uporabo ustreznih tehnologij in dušilcev hrupa, zaradi neposredne bližine glavne ceste je potrebno predvideti ustrezno zvočno izoliranost vseh fasadnih elementov na hotelskih in muzejskih objektih,

            - v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati relevantno prometno študijo, ki bo zajemala tudi preusmeritev prometa na nove prometnice, na podlagi te študije pa izdelati strokovno oceno obremenitve s hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(3)    Med gradnjo je treba izvesti naslednje ukrepe:

-        uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

-        upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del na vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6. in 18. uro in na delavnike izven turistične sezone.

(4)   Spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov na območju OPPN obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z varovanimi prostori in na meji zavarovanega območja narave. V okviru prvega ocenjevanja hrupa je v času poskusnega obratovanja potrebno določiti emisije hrupa zaradi ureditve glavne ceste in odprtih parkirišč ter zvočne moči naprav na območju hotelskega kompleksa in posledično obremenitev bližnjega stanovanjskega, turističnega in naravnega okolja s hrupom zaradi teh dejavnosti. Spremljanje vpliva dejavnosti na območju urejanja na obremenitev s hrupom v okolici obsega izvedbo obratovalnega monitoringa hrupa.

24. člen

(varstvo zraka)

(1)   Omilitveni ukrepi bodo na območju potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo potrebni. Ukrepi se nanašajo na zmanjšanje emisij prašnih delcev na območju ureditve in na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal.

(2)   Prekrivati je treba začasne deponije gradbenih in odpadnih materialov ter vlažiti prometne in manipulativne površine, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci ob suhem in vetrovnem vremenu. Prometne površine na območju OPPN in javne prometne površine je treba redno čistiti. Območja večjih posegov je treba sproti rekultivirati. Transportne poti morajo biti čim krajše.

(3)   Uporabljati je treba le tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva, ki pa morajo biti tudi redno vzdrževana.

(4)    Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal morajo biti izvedeni vsi ukrepi za energetsko učinkovitost:

-        energetsko učinkoviti objekti,

-        vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo novega zdraviliško hotelskega in muzejskega kompleksa,

-        v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v hotelu zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije. Študijo je potrebno izdelati pred izdelavo PGD, za izvedbo pa je odgovoren investitor novogradnje.

(5)  V času obratovanja mora upravljavec izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak. Zavezanec za izvajanje ukrepov varstva zraka je upravljavec naprave, ki je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi v odvodnikih odpadnih plinov ne bodo presežene mejne emisijske koncentracije in emitirane količine snovi, v okolici pa mejne koncentracije snovi v zraku.

25. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1)  Osvetlitev objektov naj se načrtuje v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) in Uredba KPSS (Uradni list RS, št. 29/01), pri čemer je potrebno še posebej upoštevati predpisane zahteve in pogoje glede osvetljevanja poslovnih stavb in kulturnih spomenikov, ki so navedene v 5., 8. in 11. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2)  Fasad vseh objektov v smeri proti KPSS in proti Drnici naj se ne osvetljuje. Osvetljenih reklamnih panojev naj se ne postavlja na streho ali na fasade objektov.  Pri načrtovanju razsvetljave objektov, cest, parkirnih in drugih površin je potrebno upoštevati določbe Uredbe o mejnih vrednostnih svetlobnega onesnaževanja.

(3)  Kanala Drnice naj se ne osvetljuje. Osvetljevanje površin ob kanalu naj se načrtuje in izvede v minimalnem obsegu in tako, da vodni in obvodni habitati ne bodo osvetljeni. Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila). 

(4) V projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno med drugim vključiti tudi osnovne podatke o namenu in zmogljivosti vira svetlobe ter strokovno oceno o vplivih vira svetlobe na okolje, če celotna električna moč svetilk razsvetljave presega 10 kW ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnih spomenikov, fasad ali objektov za oglaševanje. Iz strokovne ocene o vplivih vira svetlobe na okolje mora biti razvidno, da ta vir svetlobe v zvezi s svetlobnim sevanjem izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Strokovno oceno vplivov vira svetlobe iz prejšnjega odstavka je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

(5)  Nadzor izvaja upravljavec KPSS. Inšpekcijski nadzor opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Upravljavec območja naj Občini Piran posreduje podatke o električni moči svetilk na območju plana. Vsakih pet let naj se podatki preverijo in spremembe sporočijo Občini Piran.

VIII.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

26. člen

(obramba in varstvo pred požarom)

(1)        Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.

(2)        Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.

(3)        Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta:

-        za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti pripravljen požarni red in usklajen z intervencijskimi enotami,

-        za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le tega.

(4)  Celotno ureditveno območje se opremi s hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za gašenje (razbremenilni rezervoar, črpališče). Na dovoznih poteh (glavne in povezovalne ceste) je potrebno urediti postavitvena mesta za gasilska vozila. Ureditev dovozov, dostopov in delovnih površin je potrebno urediti v skladu s standardom DIN 14090. Za kompleks mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic stavbe ter najmanj dve delovni površini za intervencijo, ki morata biti urejeni ob različnih stranicah. Javno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Glavni dostop za intervencijska vozila je predviden s krožišča na glavni cesti, po dovozni cesti in po poti ob območju muzejskega parka, skozi vhod in v notranjost parka. Ta pot mora biti urejena brez ovir in ustrezno dimenzionirana glede na značilnosti merodajnega intervencijskega vozila.

(5)  Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

(6)   Dostopi za intervencijo in pozicija hidrantnih priključkov ter delovnih površin so razvidne iz grafičnega načrta št. 6 - Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

27. člen

(varstvo pred poplavami ter zaščita pred erozijo)

(1)   V času izdelave projektne dokumentacije je potrebno s strokovnim hidrogeološkim mnenjem dokazati, da bodo nadzemni in podzemni deli objektov varni pred poplavnimi vodami.

(2)    Vsa kanalizacija mora biti zgrajena v vodotesni izvedbi. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Zagotoviti je potrebno varnost pred preplavitvijo (s kopne in morske strani).

(3)   Treba je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je treba predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zasaditev tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.

(4)   Brežino Drnice na lokaciji izpusta (meteornega kanala) je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri izgradnji izpustne glave na brežinah je potrebno preprečiti zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. V primeru utrjevanja dna se morajo uporabljati naravni materiali.

IX.   ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ

28. člen

(1)        Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. Na obstoječih objektih so dovoljena vzdrževalna dela in rekonstrukcije v okviru obstoječih gabaritov.

X.        ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA

29. člen

(faznost izvajanja)

(1)        Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami in priključki na javno gospodarsko infrastrukturo ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.

30. člen

(dovoljena odstopanja)

(1)  Višinske kote streh in vencev posameznih objektov so podane kot maksimalne absolutne kote in je odstopanje možno samo navzdol, in sicer neomejeno. Nad temi kotami so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oziroma infrastrukturni elementi (odduhi, antene, fasadne obloge in toplotna izolacija…).

(2)  V primeru, da je zaradi zagotavljanja poplavne varnosti objektov koto pritličja potrebno dvigniti, so lahko višinske kote streh in vencev objektov sklopa A in sklopa B višje za 1m.

(3)  Horizontalni gabariti novih objektov so omejeni z gradbeno mejo, odstopanje je možno znotraj gradbene meje neomejeno.

(4) Število dodatnih kletnih etaž v stavbi zdraviliškega kompleksa je neomejeno.

31. člen

(odstopanja pri gradnji infrastrukture)

(1)        Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in cest ter prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), če gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

(2)        Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.

32. člen

(program opremljanja in pogodba o opremljanju))

(1) Opremljanje stavbnih zemljišč za območje OPPN Opuščeni rudnik Sečovlje se izvaja na podlagi Programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga je izdelal GEAS, d.o.o., Kotnikova ulica 34, Ljubljana, z datumom december 2009, št. projekta 58/09.

(2)  Podlage za odmero komunalnega prispevka:

-       obračunsko območje predvidene komunalne opreme so stavbna zemljišča v enoti urejanja prostora OPPN Opuščeni rudnik Sečovlje;

-       vsota površin vseh parcel na obračunskem območju je 13.327m2, od tega je 7.587m2 zemljišča namenjeno gradnji objektov gostinstva, izobraževanja in zdravniškemu kompleksu ter 5.740m2 zemljišča za gradnjo javnih površin cest in zelenic.

-       vsota predvidenih neto tlorisnih površin objektov je 14.082m2; 

-       skupni stroški predvidene komunalne opreme znašajo 1.366.897,68 €. Obračunski stroški so od skupnih stroškov nižji za 107.670,00€, kar predstavlja 50% strošek gradnje krožišča regionalne ceste investitorja DRSC. Obračunski stroški predvidene komunalne opreme z upoštevanjem faktorja 1,3 za gostinske stavbe znašajo  1.523.665,49 €;

-       vrednost obstoječe komunalne  opreme 3. območja za predvidene objekte znaša 3.270.719,75 €.

(3) Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka:

-       razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka je 0,3:0,7;

-       faktor dejavnosti za gostinske stavbe je 1,3;

-       obračunska območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme z oznako CE-Piran, VO-Piran, KA-Piran, JP-Piran, OD-Piran ter CE1-2-3, VO3 in KA3. Obračunska območja so opredeljena v grafičnem izrisu obračunskih območij in so na vpogled v Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za občino Piran, ki ga je izdelalo podjetje Biro obala, d.o.o, Koper, št. 109/07-1.

(4) Rok izgradnje komunalne opreme:

Predvidena komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura bo zgrajena in predana v upravljanje do konca leta 2013.

(5) Obračunski stroški opremljanja m² parcele z določeno komunalno opremo Cpi in stroški opremljanja m² neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo Cti, se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod Gradbena dela - ostala nizka gradnja. Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporabi datum uveljavitve programa opremljanja.

(6) Komunalni prispevek plača investitor občini pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ali pa se s pogodbo o opremljanju investitor in občina dogovorita, da bo investitor v skladu s programom opremljanja zgradil predvideno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške opremljanja nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za komunalno opremo, ki jo je sam zgradil. Občina je dolžna prevzeti komunalno opremo, za katero je izdano uporabno dovoljenje in je zgrajena skladno s pogodbo.

(7) Investitor bo lahko na območju, ki se opremlja na podlagi programa opremljanja, priključil svoje objekte na obstoječo komunalno opremo, ko bo vsa komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura zgrajena in predana v upravljanje. Podrobni časovni načrt gradnje je sestavni del pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture.

(8) Določba tega člena po svoji vsebini in program opremljanja nista sestavni del predmetnega  občinskega podrobnega prostorskega načrta. Program opremljanja je mogoče spreminjati in dopolnjevati skladno s splošnimi postopkovnimi predpisi, ki sicer veljajo za sprejemanje drugih odlokov.

XI.  DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA

PROSTORSKEGA NAČRTA

33. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)

(1)        Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči, ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbenotehnične in prometnovarnostne ter okoljevarstvene razmere.

(2)        Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.

(3)        Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. S ciljem, da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji) je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.

XII. GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV

34. člen

(gradnja enostavnih objektov)

(1)        Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki, pri čemer je potrebno upoštevati vse zahteve glede načina gradnje enostavnih objektov, ki so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in spremembe) oziroma v drugih predpisih.

(2)        Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometnovarnostne režime.

(3)        Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati potek prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja.

XIII.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(1)    S sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet tega občinskega podrobnega prostorskega načrta, veljati določila odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za območja planskih celot Strunjan (1) , Fiesa-Pacug (2), Piran (3),

Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1in M SE/2 v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 25/93, 14/97, 19/99, 23/00, 28/03, 14/05, 31/06, 40/07, 28/08 in 5/09).

36. člen

Občinski podrobni prostorski načrt za območje opuščenega rudnika v Sečovljah je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Piran.

37. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Številka: 3505 – 25/2007                                                                                         Župan Občine Piran

Piran,   15. 6. 2010                                                                                                     Tomaž Gantar

Tabela višinskih kot in etažnosti objektov

Ureditveno območje muzejskega parka

Ureditveno območje sladkovodnega mokrišča

Ureditveno območje zdraviliškega kompleksa