Na podlagi
5. in 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja
s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin,
št. 2/2016) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16) je Občinski svet Občine
Cerkvenjak, na svoji 20. redni seji, dne 20. 12. 2017 sprejel naslednji |
|
TEHNIČNI PRAVILNIK |
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI |
V OBČINI CERKVENJAK |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(1) Tehnični
pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (v
nadaljevanju: Pravilnik), skladno z določbo 5. člena Odloka o načinu
opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s
komunalnimi odpadki v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: Odlok), določa: |
1. opredelitev
tehnologije ravnanja z odpadki; |
2. tehnologijo, pogoje
in način ločenega zbiranja odpadkov; |
3. tipizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne
prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov; |
4. tipizacijo namenskih
predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; |
5. minimalne standarde
za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi
prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih; |
6. podrobnejše pogoje
prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; |
7. podrobnejšo vsebino
katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; |
8. druge pogoje glede
minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z
odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. |
(2) Določbe Pravilnika se
nanašajo na izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba). |
|
II. Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki |
|
2. člen |
Subjekti ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem Pravilniku so: |
1. Občina Cerkvenjak (v
nadaljevanju: občina), |
2. izvajalec obvezne
občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec), |
3. povzročitelji
komunalnih odpadkov na območju občine (v nadaljevanju: povzročitelj), |
4. imetniki komunalnih
odpadkov na območju občine. |
|
III. Opredelitev pojmov |
|
3. člen |
(1) Posamezni pojmi
uporabljeni v tem Pravilniku imajo naslednji pomen: |
1. izvajalec javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je s strani občine izbran
izvajalec za izvajanje navedene javne službe, v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske javne službe ali zakonom, ki ureja javno zasebno
partnerstvo; |
2. povzročitelj komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere
delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je
lahko: fizična oseba, kot izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz
gospodinjstva (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz gospodinjstva)
ali pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, kot izvirni povzročitelj komunalnih
odpadkov iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge
dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj iz
dejavnosti); |
3. imetnik odpadkov je
povzročitelj odpadkov ali pravna oseba, ki ima odpadke v posesti; |
4. odpadek je določena
snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima
v posesti zavrže, namerava ali mora zavreči; |
5. komunalni odpadek (v
nadaljevanju tudi: odpadek) je odpadek iz gospodinjstev (v
nadaljevanju: odpadek iz gospodinjstva) ali njemu po naravi ali sestavi
podoben odpadek iz trgovine, proizvodne, poslovne, storitvene ali druge
dejavnosti ali javnega sektorja (v nadaljevanju: odpadek iz dejavnosti); |
6.ločene frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: ločene frakcije) so nenevarne in
nevarne frakcije komunalnih odpadkov, ki se ločeno zbirajo na mestu
njihovega nastanka ter prepuščajo ali oddajajo izvajalcu javne službe
ločeno od drugih komunalnih odpadkov; |
7. nenevarne frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nenevarne frakcije oz.
nenevarni odpadki) so nenevarni odpadki; |
8. nevarne frakcije
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: nevarne frakcije oz. nevarni
odpadki) so nevarni odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih
lastnosti iz predpisa, ki ureja odpadke. Med nevarne frakcije se
uvrščajo tudi nenevarne frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi
ali so jim primešani nevarni odpadki; |
9. mešani komunalni
odpadki so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01 iz
klasifikacijskega seznama odpadkov; |
10. odpadna embalaža, ki
je komunalni odpadek, je odpadna prodajna embalaža, ki nastaja, kot
ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih ali kot tem odpadkom podoben
odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnost in javnega
sektorja; |
11. biološki odpadki so
biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski
odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin
na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane (v
nadaljevanju: biološki odpadki); |
12. kosovni odpadki so
komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 07, ki se zaradi
svoje narave, velikosti, oblike ali teže ne uvrščajo niti med nenevarne
ali nevarne frakcije niti niso primerni za prepuščanje med mešane
komunalne odpadke; |
13. ravnanje z odpadki je
zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z
nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja
naprav za odstranjevanje odpadkov ter delovanje trgovca ali posrednika;
|
14. zbiranje je
prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim razvrščanjem in
predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo
odpadkov; |
15. ločeno zbiranje je
zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo
oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezno vrsto obdelave
odpadkov; |
16. oddaja odpadkov je
oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom; |
17.prepuščanje odpadkov
je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar
je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z
določeno vrsto odpadkov; |
18. obdelava odpadkov je
vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih
predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja
odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo
lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne
lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z
njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo; |
19. obdelava mešanih
komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se
zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje in aerobna ali
anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in
predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko
predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih
odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem
komunalnih odpadkov; |
20. predelava je postopek,
katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu,
v katerem so bili predelani ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako
da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev
določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije; |
21.recikliranje je
postopek predelave, v katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v
proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; |
22. odstranjevanje je
postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka
pridobivanje snovi ali energije; |
23. zbirno mesto odpadkov
je mesto, na katerem je nameščena namenska oprema za zbiranje odpadkov,
v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke; |
24. prevzemno mesto
odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej
določenem letnem razporedu izvajalcu odpadke v za to namenjeni namenski
opremi za zbiranje odpadkov; |
25. zbiralnica ločenih
frakcij (v nadaljevanju: zbiralnica) je pokrit ali nepokrit prostor,
urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih
ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te
frakcije prepuščajo; |
26. zbiralnica nevarnih
frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno
skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov
izvajalcu te frakcije oddajajo in prepuščajo; |
27. premična zbiralnica
nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje
nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih
območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne
službe te frakcije oddajajo ali prepuščajo. Premična zbiralnica nevarnih
frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za
določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno
zbiranje teh frakcij; |
28. zbirni center pokrit
ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih
odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne
odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica
določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru izvajanja javne službe
zbiranja komunalnih odpadkov; |
29. center za
ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega
pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava
ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka
mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
30. odlagališče je naprava
za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla
(podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odlaga
svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in odlagališčem, ki se
stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje
odpadkov; |
31. oprema za zbiranje
odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, tipske vrečke izvajalca,
sodi, posode, hoboki in druga predpisana oprema za zbiranje posameznih
vrst odpadkov (v nadaljevanju: oprema za zbiranje odpadkov); |
32.javna prireditev je
javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. |
(2) Drugi pojmi,
uporabljeni v tem Pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih
in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. |
|
IV. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki |
|
4. člen |
(1) Osnova tehnologije
ravnanja z odpadki predstavljajo storitve: |
·
prevzemanja komunalnih odpadkov, ki omogočajo, da se iz celotnega
snovnega toka odpadkov izločajo posamezne vrste nenevarnih in nevarnih
frakcij, kosovni odpadki, biološki odpadki ter mešani komunalni odpadki
(v nadaljevanju: ločeno zbiranje komunalnih odpadkov), s ciljem, da se
dosegajo cilji republiške strategije na področju ravnanja z odpadki; |
·
obdelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s
sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato
da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost
biološko razgradljivih snovi, da se lažje ravna z njimi ali povečajo
možnosti za njihovo predelavo; |
·
odlaganja in/ali odstranjevanja obdelanih komunalnih odpadkov, skladno s
predpisom, ki ureja odpadke, s ciljem da se odložijo minimalne količine,
varno za okolje in človeka. |
(2) Navedene storitve se
zagotavljajo v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja : |
·
zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
·
obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
(3) Sestavni del ravnanja
z odpadki so tudi storitve, ki so potrebne za nemoteno izvajanje te
dejavnosti. To so: |
·
zagotavljanje opreme za zbiranje posameznih vrst komunalnih odpadkov, |
·
vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih sredstev,
namenjenih ravnanju z odpadki, |
·
poročanje o izvajanju ravnanja z odpadki, v skladu s predpisi, |
·
redno in pravočasno obveščanje uporabnikov s pomembnimi informacijami na
področju ravnanja z odpadki, |
·
objavljanje podatkov, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, |
·
komuniciranje z občino, uporabniki, inšpekcijskimi službami, sredstvi
javnega obveščanja in drugimi zainteresiranimi javnostmi, |
·
oblikovanje predlogov cen storitev ravnanja z odpadki, |
·
obračunavanje storitev ravnanja z odpadki, |
·
obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov, če so le-ti uvedeni s
predpisom ter dogovorjeni s koncesijsko pogodbo, |
·
vodenje evidenc in katastrov v zvezi z ravnanjem z odpadki, |
·
izdelovanje letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki, |
·
obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev javne službe, |
·
sklepanje pogodb z uporabniki in drugimi subjekti ravnanja z odpadki, |
·
nemoten nadzor nad izvajanjem ravnanja z odpadki. |
|
V. Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov |
|
5. člen |
(1) Na območju
občine je obvezno ločeno zbiranje odpadkov, skladno s predpisi Republike
Slovenije in Odlokom. |
(2) Ločeno zbiranje
izvajajo povzročitelji odpadkov ob njihovem nastanku (na izvoru
nastajanja), tako, da jih ločujejo na posamezne vrste, po navodilih
izvajalca (običajno glede na materialno strukturo), za katere se
organizira njihovo ločeno prevzemanje s strani izvajalca. Povzročitelji
nastale odpadke ločeno prepuščajo ali oddajajo v namensko opremo za
zbiranje posameznih vrst odpadkov ali v razsutem stanju (npr. kosovni
odpadki). |
(3) Ločeno zbiranje oz.
prevzemanje komunalnih odpadkov se izvaja oz. zagotavlja: |
|
- na prevzemnih
mestih, kjer se ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
·
odpadna embalaža, |
·
ločene frakcije, ( papir, steklo, ….) |
·
biološki odpadki, |
·
kosovni odpadki in |
·
mešani komunalni odpadki; |
|
- s premično
zbiralnico nevarnih odpadkov, kjer se ločeno zbirajo: |
·
nevarni odpadki iz gospodinjstev; |
|
- v zbirnem centru,
kjer ločeno zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
·
odpadna embalaža, |
·
ločene frakcije, |
·
biološki odpadki, |
·
kosovni odpadki, |
·
nevarni odpadki, |
·
mešani komunalni odpadki in |
·
druge vrste odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem. |
(4) Vse prevzete odpadke
izvajalec prepusti in/ali odda v obdelavo, odlaganje in/ali
odstranjevanje, v skladu s predpisi. |
|
6. člen |
Prevzemanje odpadkov in
njihov prevoz se zagotavljajo s specialnimi vozili za: |
·
praznjenje zabojnikov, volumnov od 120 do 1100 l, t.i. smetarska vozila, |
·
nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, |
·
kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, |
·
kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, |
·
prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, |
·
manjše količine, kombi vozila. |
|
7. člen |
(1) Frekvence prevzemanja
posameznih vrst odpadkov so odvisne od vrste odpadka (glede na
materialno strukturo, biorazgradljivost, nevarne sestavine odpadkov…)
ter nastajajoče količine za racionalni prevoz s predvidenim prevoznim
sredstvom in sicer : |
·
mešani komunalni odpadki - na štiri tedne, oz. 13 – krat letno, |
·
mešana embalaža- na štiri tedne, oz. 13 – krat letno, |
·
papir- na štiri tedne, oz. 13 – krat letno, |
·
steklo- na osem tednov, oz. 6 – krat letno, |
·
biološki odpadki - 32 – krat letno, |
·
kosovni odpadki- enkrat na leto in |
·
nevarni odpadki - enkrat na leto. |
(2) Navedene
frekvence so osnovne oz. izhodiščne frekvence. Za posamezne strukture
povzročiteljev so lahko tudi drugačne frekvence (na podlagi dogovora med
povzročiteljem odpadkov in izvajalcem). |
|
(3) Na podlagi
frekvenc odvozov se izdela letni terminski plan oz. koledar
odvozov odpadkov, ki ga povzročitelji odpadkov prejmejo najkasneje do
31. decembra za naslednje koledarsko leto. |
(4) Obratovanje
zbirnega centra je vsak delovnik med ponedeljkom in petkom med 7.00 in
15.00 (en dan v tednu med 7.00 uro in 17.00 uro) ter ob sobotah med 8.00
in 12.00 uro. |
|
8. člen |
(1) Povzročitelji
odpadkov, kot lastniki, upravljavci ali uporabniki stavb, kjer imajo
stalno ali začasno bivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri
nastajajo odpadki, morajo biti obvezno vključeni v sistem ločenega
zbiranja odpadkov. |
(2) V ločeno zbiranje
odpadkov morajo obvezno biti vključeni tudi lastniki, upravljavci in
uporabniki vsake stavbe, ki jo uporabljajo občasno oz. v tej stavbi
nimajo stalnega ali začasnega bivališča, v stavbi pa nastajajo odpadki. |
(3) Povzročitelji
odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih frakcij odpadkov z drugimi
odpadki, zlasti nevarnimi ali mešati posameznih frakcij med seboj tako,
da jih ni možno ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja. |
(4) Povzročitelji
odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki do njihovega prevzema hranijo
varno in neškodljivo za okolje, ne glede na to ali gre za odpadke v
zabojniku ali tipski vrečki, ki jo sami po vnaprej določenem terminu
namestijo na mesto, ki je primerno za prevzem odpadkov ali pa gre za
odpadke v zabojniku ali tipski vrečki na prevzemnem mestu. |
(5) Povzročitelji
odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali tipske vrečke z odpadki
izvajalcu na prevzemnih mestih v časih, kot so določeni s predpisi in
razporedom odvozov. Odpadki v zabojnikih ali tipskih vrečkah morajo biti
na prevzemnih mestih na dan prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. |
(6) Povzročitelji
odpadkov morajo zagotoviti, da se po praznjenju zabojniki namestijo
nazaj na zbirno mesto ter da so pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na
to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu. |
(7) Povzročitelji
odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob zabojnikih ali na zabojnike ali
prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju določenih
vrst odpadkov. |
(8) Lastniki ali
upravljavci stavbe, kjer nastajajo odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti
dostop do prevzemnega mesta tudi v zimskem času tako, da je odstranjen
sneg do prevzemnega mesta. Sneg ne sme biti okrog zabojnika ter na
njihovih pokrovih. |
(9) Če izpade redno
zbiranje odpadkov po razporedu odvozov, v času praznikov ali, če so
zaradi drugih razlogov zabojniki za prepuščanje teh odpadkov polni,
morajo povzročitelji teh odpadkov prepuščati te odpadke v tipskih
vrečkah, ki so namenjene prepuščanju odpadkov ali pa jih dostaviti v
zbirni center, če se ta vrsta odpadkov v zbirnem centru tudi zbira. |
(10) Če imajo
povzročitelji občasno več odpadkov, kot je razpoložljivi volumen njihove
opreme za zbiranje, morajo le – te odložiti v tipskih vrečkah izvajalca
in te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje odpadkov ali
pa jih dostaviti v zbirni center. |
|
VI. Tipizacija predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za
določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije
uporabnikov |
|
9. člen |
Uporabniki so dolžni
zbirati odpadke v opremi za zbiranje odpadkov, t.j. v tipskih zabojnikih
za zbiranje odpadkov ter v tipskih vrečkah izvajalca za zbiranje
posameznih vrst odpadkov. |
|
10. člen |
Zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali
tipske zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 80 l, |
·
zabojnik volumna 120 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l, |
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l, |
·
kontejner volumna 5 – 10 m3 in |
·
kontejner volumna 11 – 35 m3. |
(2) Barve in označevanje
opreme |
Vrečke so sive, neprozorne
barve. Na njih je napis izvajalca in vrste odpadka: Mešani komunalni
odpadki ter druga navodila za zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki in pokrovi so
črne barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Mešani komunalni odpadki. |
Obstoječi zabojniki, ki
jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve
se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti
zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in
vrste odpadka: Mešani komunalni odpadki. |
(3) Merila za določanje
izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov |
|
- individualna
gospodinjstva (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) |
Minimalna velikost opreme mora biti
takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali tipski
zabojnik vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine mešanih
komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Ne glede na določilo v prejšnjem
odstavku povzročitelj prejme 120l posodo. Izjema so le povzročitelji z
enim članom gospodinjstva, ki lahko namesto zabojnika uporabljajo vrečko
volumna 80l. |
V primeru, da je gospodinjstvo 1
člansko, lahko uporablja tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na
leto. |
V primeru, da je do gospodinjstva
(ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom
za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja
tipsko vrečko za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v velikosti 80 l.
Minimalno število vrečk za gospodinjstvo je 13 na leto. |
Vsa gospodinjstva z 2 ali več
člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje
in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. |
Če v skupnem individualnem objektu
(individualna stavba), biva več oseb, tudi več gospodinjstev, lahko
uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. |
|
- večstanovanjski
objekti (izvirni povzročitelj iz gospodinjstva) |
|
Večstanovanjski objekti uporabljajo
samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
ta objekt. |
Za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo
individualno opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in
upravnikom objekta. |
|
- objekti za občasno
bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti (izvirni povzročitelj iz
gospodinjstva) |
Objekt za občasno bivanje je
objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v
katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi
(npr. počitniška hiša). V sistem zbiranja mešanih komunalnih mora biti
objekt za občasno bivanje vključen, pri čemer mora pri izvajalcu
naročiti minimalno 6 kom tipskih vrečk za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov na koledarsko leto, lahko pa ima tipski zabojnik za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov, v kolikor je omogočena dostopnost do
prevzemnega mesta. |
Nenaseljeni objekti so objekti, v
katerih ni pogojev za občasno ali stalno bivanje. Zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov za nenaseljene objekte ni obvezno. |
Opuščeni objekti so objekti na
katerih je posest opuščena in so dotrajani, bivanje v njih ni mogoče,
nimajo komunalnih priključkov ter niso v evidencah GURS evidentirani kot
stavba. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov za opuščene objekte ni
obvezno. |
|
- objekti proizvodnih
in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj
iz dejavnosti) |
|
Objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Lastniki, uporabniki ali
upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov
v javni rabi morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo
odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ne glede na
velikost objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in
število opreme za posamezni objekt določi izvajalec. |
|
- uporaba skupnega
zabojnika |
Več gospodinjstev v individualnem
ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh
odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00
litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru, da sta v objektu
gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri
nastajajo mešani komunalni odpadki, lahko uporabljata skupni zabojnik za
zbiranje teh odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je
minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo
skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih
odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh
odpadkov. |
Minimalna velikost zabojnika je
120l razpoložljivega volumna (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni
volumen zabojnika za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost
taka, da nastajajo mešani komunalni odpadki. Velikost in število opreme
za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru skupnega zabojnika morata
biti v zbiranje mešanih komunalnih odpadkov vključena oba subjekta
(gospodinjstvo in pravna oseba). |
(4) Lastništvo opreme za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov |
Lastnik opreme za zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov je izvajalec. Uporabnik mora v primeru
uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je
izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. |
|
11. člen |
Zbiranje mešane embalaže |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje mešane
embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske
zabojnike za zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 110 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l, |
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l, |
·
kontejner volumna 5 – 10 m3 in |
·
kontejner volumna 11 – 35 m3. |
(2) Barve in označevanje
opreme |
Vrečke so prozorne. Na njih je
napis izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža ter druga navodila za
zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki so zelene barve, pokrovi
na zabojniku pa rumene barve. Na zabojniku je nalepka z napisom
izvajalca in vrste odpadka: Mešana embalaža. |
Obstoječi zabojniki, ki jih
uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se
lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Mešana embalaža. |
(3) Merila za določanje
izhodiščnega volumna opreme za zbiranje mešane embalaže |
|
- individualna
gospodinjstva |
Individualna gospodinjstva
uporabljajo tipske vrečke za zbiranje mešane embalaže. |
Minimalna velikost opreme mora biti
takšna, da lahko uporabniki v tipsko vrečko odložijo vse povzročene
količine mešane embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
V primeru, da je gospodinjstvo 1
člansko prejme minimalno 13 tipskih vrečk na koledarsko leto, 2 člansko
minimalno 20 tipskih vrečk na koledarsko leto, gospodinjstva s 3 ali več
člani pa minimalno 30 tipskih vrečk na koledarsko leto, vendar
maksimalno 36 tipskih vrečk na koledarsko leto. |
Če v skupnem individualnem objektu
(individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za
zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
|
-
večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski objekti uporabljajo
samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim
praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na
osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje mešane embalaže v
večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno
opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom
objekta. |
|
- objekti za občasno
bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje mešane embalaže v
objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in opuščenih
objektih ni obvezno. |
|
- objekti proizvodnih
in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni
povzročitelj iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Lastniki, uporabniki ali
upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov
v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja
mešana embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje mešane
embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za
zbiranje mešane embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto
opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
|
- uporaba skupnega
zabojnika |
Več gospodinjstev v individualnem
ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje
mešane embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna
velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno
opremo vanjo odložijo vse povzročene količine mešane embalaže med enim
in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost opreme je enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
ta objekt. |
V primeru, da sta v objektu
gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja
mešana embalaža, lahko uporabljata skupno opremo zabojnik minimalne
velikosti 240 l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
(4) Lastništvo opreme za
zbiranje mešane embalaže |
Lastnik opreme za zbiranje
mešane embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali
odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
12. člen |
Zbiranje papirja |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje papirja
uporabniki lahko uporabljajo tipske vrečke in/ali tipske zabojnike za
zbiranje teh odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
vrečke volumna 50 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l, |
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l, |
·
kontejner volumna 5 – 10 m3 in |
·
kontejner volumna 11 – 35 m3. |
(2) Barve in označevanje
opreme |
Vrečke so prozorne barve. Na njih
je napis rdeče barve izvajalca in vrste odpadka: Papir ter druga
navodila za zbiranje teh odpadkov. |
Zabojniki so zelene barve, pokrovi
pa rdeče barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Papir. |
Obstoječi zabojniki, ki jih
uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se
lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki
obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Papir. |
(3) Merila za določanje
izhodiščnega volumna zabojnika za zbiranje papirja |
|
- individualna
gospodinjstva |
Minimalna velikost opreme mora biti
takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo tipsko vrečko ali zabojnik
vanjo oz. vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in
drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. |
V primeru, da je gospodinjstvo 1
člansko, lahko takšno gospodinjstvo uporablja tipsko vrečko za zbiranje
papirja, pri čemer mora biti minimalna velikost tipske vrečke enaka ali
večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom je 13 na leto. |
V primeru, da je do gospodinjstva
(ne glede na število članov) onemogočena dostopnost s specialnim vozilom
za prevzemanje in prevoz odpadkov, lahko takšno gospodinjstvo uporablja
tipsko vrečko za zbiranje papirja, pri čemer mora biti minimalna
velikost vrečke enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna
na osebo na teden. Minimalno število vrečk za gospodinjstvo z 1 članom
je 13 na leto, z dvema ali več člani pa 20 na leto. |
Vsa gospodinjstva z 2 ali več
člani, do katerih je omogočen dostop s specialnim vozilom za prevzemanje
in prevoz odpadkov morajo uporabljati tipski zabojnik. |
Če v skupnem individualnem objektu
(individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za
zbiranje papirja, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
|
-
večstanovanjski objekti |
Gospodinjstva v večstanovanjskih
objektih uporabljajo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim praznjenjem
oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali
večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden.
|
Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje papirja v
večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno
opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom
objekta. |
|
- objekti za občasno
bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti |
Zbiranje papirja v
objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih in
opuščenih objektih ni obvezno. |
|
- objekti proizvodnih
in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj
|
iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Lastniki, uporabniki ali
upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov
v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja
papir morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje papirja z opremo, ki
je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine
papirja med enim in drugim praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost zabojnika za zbiranje papirja, ne glede na velikost
objekta in vrsto opravljanja dejavnosti, je 240 l. Velikost in število
opreme za posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in
frekvence odvoza za ta objekt. |
|
- uporaba skupnega
zabojnika |
Več gospodinjstev v individualnem
ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje
papirja, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna velikost
zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni zabojnik
vanj odložijo vse povzročene količine papirja med enim in drugim
praznjenjem oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je
enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na
teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi izvajalec
na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
V primeru, da je v objektu
gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri nastaja
papir,lahko uporabljate skupno opremo in sicer zabojnik minimalne
velikosti 240l. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
(4) Lastništvo opreme za zbiranje
papirja |
Lastnik opreme za zbiranje mešane
embalaže je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru uničenja
ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
13. člen |
Zbiranje bioloških
odpadkov |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje bioloških
odpadkov uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje
bioloških odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
zabojnik volumna 120 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l, |
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l, |
·
kontejner volumna 5 – 10 m3 in |
·
kontejner volumna 11 – 35 m3. |
(2) Barve in označevanje
opreme |
Zabojniki in pokrovi so
rjave barve. Na zabojniku je nalepka z napisom izvajalca in vrste
odpadka: Biološki odpadki. |
|
Obstoječi zabojniki, ki
jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve
se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti
zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko z napisom izvajalca in
vrste odpadka: Biološki odpadki. |
(3) Merila za določanje
izhodiščnega volumna opreme za zbiranje bioloških odpadkov |
|
- individualna
gospodinjstva |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki vanj odložijo vse povzročene količine
bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika oz.
pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja
kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Če v skupnem individualnem objektu
(individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za
zbiranje bioloških odpadkov, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
|
- večstanovanjski
objekti |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim
praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na
osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje bioloških odpadkov v
večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno
opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom
objekta. |
|
- objekti za občasno
bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje bioloških
odpadkov v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), v nenaseljenih
in opuščenih objektih ni obvezno. |
|
- objekti proizvodnih
in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj
iz dejavnosti) |
Lastniki, uporabniki ali
upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov
v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastajajo
biološki odpadki morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje bioloških
odpadkov z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za
zbiranje bioloških odpadkov, ne glede na velikost objekta in vrsto
opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
|
- uporaba skupnega
zabojnika |
Več gospodinjstev v individualnem
ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupni zabojnik za zbiranje
bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna
velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupni
zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine bioloških odpadkov med
enim in drugim praznjenjem zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
|
V primeru, da sta v objektu
gospodinjstvo in opravljanje dejavnosti, lahko uporabljata skupni
zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov, pri čemer mora biti izpolnjen
pogoj, da je minimalna velikost zabojnika takšna, da lahko uporabniki,
ki uporabljajo skupni zabojnik vanj odložijo vse povzročene količine
bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Minimalna velikost
zabojnika je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na
osebo na teden (velja za gospodinjstvo) ter ustrezni volumen zabojnika
za opravljanje dejavnosti, v kolikor je dejavnost taka, da nastajajo
biološki odpadki. Dokončno velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza ta
objekt. |
V primeru skupnega zabojnika morata
biti v zbiranje bioloških odpadkov prijavljena oba subjekta
(gospodinjstvo in pravna oseba). |
V primeru, da je v objektu
gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost pri kateri
nastajajo biološki odpadki, mora pravna oseba uporabljati opremo za
zbiranje bioloških odpadkov, gospodinjstvo pa lahko te odpadke lastno
kompostira. |
(4) Lastništvo opreme za
zbiranje bioloških odpadkov |
Lastnik opreme za zbiranje
bioloških odpadkov je izvajalec javne službe. Uporabnik mora v primeru
uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je
izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno drugo opremo. |
|
14. člen |
Zbiranje steklene embalaže |
(1) Predpisani volumni
opreme |
Za zbiranje steklene
embalaže uporabniki lahko uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje teh
odpadkov, naslednjih volumnov: |
·
zabojnik volumna 120 l, |
·
zabojnik volumna 240 l, |
·
zabojnik volumna 660 l, |
·
zabojnik volumna 770 l, |
·
zabojnik volumna 1100 l, |
·
kontejner volumna 5 – 10 m3. |
(2) Barve in označevanje
opreme |
Zabojniki so zelene barve,
pokrovi na zabojniku pa bele barve. Na zabojniku je nalepka z napisom
izvajalca in vrste odpadka: Steklo. |
(3) Merila za določanje
izhodiščnega volumna opreme za zbiranje steklene embalaže |
|
- individualna
gospodinjstva |
Individualna gospodinjstva
uporabljajo tipske zabojnike za zbiranje steklene embalaže. |
Minimalna velikost opreme mora biti
takšna, da lahko uporabniki v tipski zabojnik odložijo vse povzročene
količine steklene embalaže med enim in drugim pobiranjem teh odpadkov.
Minimalna velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov
razpoložljivega volumna na osebo na teden. |
Če v skupnem individualnem objektu
(individualna stavba), biva več oseb, lahko uporabljajo skupno opremo za
zbiranje mešane embalaže, z upoštevanjem zgoraj navedenega merila. |
|
-
večstanovanjski objekti |
Večstanovanjski objekti uporabljajo
samo tipske zabojnike. |
Minimalna velikost zabojnika mora
biti takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo posamezni zabojnik vanj
odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim
praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost
zabojnika je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega volumna na
osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni objekt določi
izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta objekt. |
Za zbiranje steklene embalaže v
večstanovanjskih objektih uporabniki lahko uporabljajo individualno
opremo, če se tako dogovorijo z ostalimi stanovalci in upravnikom
objekta. |
|
- objekti za občasno
bivanje, nenaseljeni in opuščeni objekti |
Zbiranje steklene embalaže
v objektih za občasno bivanje (počitniška hiša), nenaseljenih in
opuščenih objektih ni obvezno. |
|
- objekti proizvodnih
in storitvenih dejavnosti ter objekti v javni rabi (izvirni povzročitelj
|
iz dejavnosti) |
Objekti proizvodnih in storitvenih
dejavnosti ter objekti v javni rabi uporabljajo samo tipske zabojnike. |
Lastniki, uporabniki ali
upravljavci objektov proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter objektov
v javni rabi, ki izvajajo dejavnosti in storitve pri katerih nastaja
steklena embalaža morajo biti vključeni oz. zagotoviti zbiranje steklene
embalaže z opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse
povzročene količine steklene embalaže med enim in drugim praznjenjem
zabojnika oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna velikost zabojnika za
zbiranje steklene embalaže, ne glede na velikost objekta in vrsto
opravljanja dejavnosti, je 120 l. Velikost in število opreme za
posamezni objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence
odvoza za ta objekt. |
|
- uporaba skupnega
zabojnika |
Več gospodinjstev v individualnem
ali večstanovanjskem objektu lahko uporablja skupno opremo za zbiranje
steklene embalaže, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da je minimalna
velikost opreme takšna, da lahko uporabniki, ki uporabljajo skupno
opremo vanjo odložijo vse povzročene količine steklene embalaže med enim
in drugim praznjenjem zabojnikov oz. pobiranjem teh odpadkov. Minimalna
velikost opreme je enaka ali večja kot 3,00 litrov razpoložljivega
volumna na osebo na teden. Velikost in število opreme za posamezni
objekt določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za
ta objekt. |
V primeru, da sta v objektu
gospodinjstvo in pravna oseba, ki opravlja dejavnost, pri kateri nastaja
steklena embalaža, lahko uporabljata skupno opremo in sicer zabojnik
minimalne velikosti 120l. Velikost in število opreme za posamezni objekt
določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za ta
objekt. |
(4) Lastništvo opreme za
zbiranje steklene embalaže |
Lastnik opreme za zbiranje
steklene embalaže je izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali
odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri
izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo. |
|
VII. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih |
|
15. člen |
(1) Prevzemno mesto
mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih.
Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od
transportne poti in mora biti s transportne poti vidna. |
(2) Ob določanju lokacij
prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske,
higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Prevzemna mesta
oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih
površinah. |
(3) Prevzemno mesto
za individualna gospodinjstva določi izvajalec. |
(4) Za uporabnike
na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna vozila za
prevzemanje in prevoz odpadkov, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi
skupna prevzemna mesta, ki so dostopna za specialna vozila za
prevzemanja in prevoz odpadkov, vključno z obračališčem. |
(5) Za uporabnike v
večstanovanjskih stavbah skupno prevzemno mesto določijo predstavniki
Občine, upravnik večstanovanjske stavbe ter izvajalec. |
(6) Skupna
prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov, ki so
določeni, da se zbirajo na prevzemnih mestih in v zbiralnici ločenih
frakcij. |
(7) Če so skupna
prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko
prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način
prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. |
(8) Če je zaradi
del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za
specialna vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov, mora povzročitelj
začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti
postavitev opreme za zbiranje odpadkov uporabnikov na primernem začasnem
prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike
dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta. |
(9) Transportne
poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira
komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih, na podlagi soglasja lastnika
zemljišče. |
(10) V primerih višje sile
ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim
obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike
in/ali tipske vrečke postavijo na prevzemno mesto na novo določene
termine odvoza odpadkov. |
(11) Uporabniki so
dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali tipske
vrečke, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu,
poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipske vrečke pa zavezane s
trakom. |
(12) Izvajalec je
dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma naložiti in odpeljati
tipske vrečke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za
opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta
praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se
opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali
mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti. |
(13) V primeru, da
pride do poškodbe zabojnika po krivdi povzročitelja, mora povzročitelj
popraviti poškodbe oz. zagotoviti drug zabojnik na stroške
povzročitelja, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst odpadkov po
tem Pravilniku. |
(14) Če pride pri
prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe zabojnika za zbiranje
odpadkov, mora izvajalec na svoje stroške popraviti poškodbe oz.
zagotoviti drugi zabojnik, ki je skladen za zbiranje posameznih vrst
odpadkov po tem Pravilniku. |
(15) Če pride pri
prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta
praznjenja embalaže in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora
izvajalec na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter
očistiti onesnažene površine. |
(16) Načrtovalci in
projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih
objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij,
poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Odloka
in tega Pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja
odpadkov, vključno z opremo izvajalca. |
16. člen |
(1) Zbiralnice
ločenih frakcij |
Zbiralnic ločenih frakcij
ni, saj se vsi odpadki ločenih frakcij in podobni odpadki odpeljejo
neposredno od povzročiteljev odpadkov. |
(2) Zbiranje
posameznih vrst komunalnih odpadkov v zbiralnicah ni predvideno. |
|
VIII. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih
centrih |
|
17. člen |
(1) V zbirnem
centru lahko odpadke prepuščajo ali oddajajo vsi povzročitelji odpadkov,
ki so vključeni v zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (izvirni
povzročitelji iz gospodinjstev in izvirni povzročitelji iz dejavnosti),
na območju občine. |
(2) Zbirni center
upravlja in vzdržuje izvajalec. |
(3) V zbirnem
centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno
zbiranje. |
(4) Vsaka oseba, ki
v zbirni center dostavi odpadke, se mora identificirati s potrdilom o
plačilu zadnjega računa izvajalca ter osebnim dokumentom z lastno
fotografijo. V kolikor oseba zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan
sprejeti dostavljenih odpadkov. |
(5) Zbirni center
mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v
kateri zabojnik oz. kontejner lahko razvrstijo posamezno vrsto odpadka,
ob prisotnosti osebe izvajalca. |
(7) Uporabnik je dolžan po
navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike
in/ali kontejnerje. |
(6) Izvajalec mora
zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov, skladno s predpisi. |
(8) V zbirnem
centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov: |
·
papir in karton ter papirna in kartonska embalaža, |
·
plastika in plastična embalaža, |
·
kovine in kovinska embalaža, |
·
steklo in embalaža iz tekstila, |
·
mešana embalaža, |
·
sestavljena embalaža, |
·
les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, |
·
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z
nevarnimi snovmi, |
·
izrabljene gume, |
·
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, |
·
oblačila in tekstil, |
·
topila, |
·
kisline, |
·
alkalije, |
·
fotokemikalije, |
·
pesticide, |
·
fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, |
·
zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, |
·
jedilno olje in maščobe, |
·
barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo
nevarne snovi, |
·
čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, |
·
zdravila, |
·
baterije in akumulatorji, |
·
odpadna električna in elektronska oprema, |
·
kosovni odpadki, |
·
mešani gradbeni odpadki, |
·
odpadki iz azbesta in bitumna, |
·
mešani komunalni odpadki, |
·
živila s pretečenim rokom uporabe, |
·
gradbeni material do količine 200 kg na leto/ povzročitelja. |
(9) Prepuščanje
in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje
iz gospodinjstev brezplačno, za določene vrste pa plačljivo (seznam je
priloga tega Pravilnika). |
(10) Prepuščanje
in/ali oddajanje odpadkov v zbirnem centru je za izvirne povzročitelje
iz dejavnosti za vse vrste odpadkov plačljivo. |
|
IX. Podrobnejša vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest,
zbiralnic in zbirnih centrov |
|
18. člen |
(1) Izvajalec vodi
register in kataster podatkov, ki obsegata: |
·
register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz gospodinjstva, |
·
register prevzemnih mest za izvirne povzročitelje iz dejavnosti in |
·
register in kataster zbirnih centrov. |
(2) Podatki, ki se vodijo,
se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno. |
(3) Register prevzemnih
mest vsebuje naslednje podatke: |
Izvirni povzročitelj iz
gospodinjstva: |
·
ime in priimek ter naslov nosilca gospodinjstva (naslovnik), |
·
ime in priimek ter naslov plačnika storitev (plačnik), |
·
število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov
gospodinjstva), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov, |
·
podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
Izvirni povzročitelj iz
dejavnosti: |
·
naziv in naslov povzročitelja (naslovnik), |
·
naziv in naslov plačnika storitev (plačnik), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov, |
·
podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
(4) Register in kataster
zbirnih centrov vsebujeta naslednje podatke: |
·
lokacije zbirnih centrov (Gauss - Krügerjeve koordinate), |
·
vrsta odpadka, ki se zbira ter tip, volumen in število opreme za
zbiranje posameznih |
·
vrst odpadkov in |
·
podatki o lastništvu opreme za zbiranje posameznih vrst odpadkov. |
|
X. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so
potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno
opravljanje javne službe |
|
Ravnanje s kosovnimi
odpadki |
|
19. člen |
(1) Prevzemanje in
odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja po sistemu »od vrat
do vrat«, 1 – krat letno. |
(2) Prevzemna mesta
kosovnih odpadkov so ista, kot so prevzemna mesta za prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov (velja za individualna gospodinjstva). |
(3) Gospodinjstva v
večstanovanjskih stavbah zbirajo kosovne odpadke v nastavljenih
kontejnerjih ali na prevzemnih mestih ostalih odpadkov. |
(4) Povzročitelji morajo
kosovne odpadke odložiti na prevzemno mesto ali jih odložiti v
kontejner, na dan njihovega prevzemanja, do 6.00 ure zjutraj. |
(5) O načinu in
terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi
na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem. |
(6) V primeru, da so na
prevzemnem mestu odpadki, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec ni
dolžan prevzeti. Če izvajalec ne prevzame odpadkov, ki niso kosovni
odpadki, jih mora povzročitelj odstraniti s prevzemnega mesta v 24 urah,
po določenem terminu za zbiranje kosovnih odpadkov. |
(7) Povzročitelji lahko
kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in prepustijo v zbirnem centru. |
|
Ravnanje z nevarnimi
odpadki |
|
20. člen |
(1) Izvajalec
najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično
zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
(2) O terminu,
načinu in lokacijah zbiranja nevarnih odpadkov mora izvajalec uporabnike
z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj
14 dni pred zbiranjem. |
(3) Uporabniki iz
gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah oddajo tudi v
zbirnem centru. |
(4) Prevzemanje
nevarnih frakcij s premično zbiralnico se organizira na prevzemnih
mestih, ki so skupna za več gospodinjstev. |
Ravnanje z odpadki z
javnih prireditev |
|
21. člen |
(1) Organizatorji
javnih prireditev na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali
udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 7 dni pred
prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. |
(2) Velikost in
število ustrezno označenih zabojnikov ali tipskih vrečk določi in
zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na
pričakovano število udeležencev. |
(3) Za prireditve s
strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno
ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva,
skladno s predpisi, ki urejajo to vrsto odpadkov. |
(4) Organizator
prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke predati
izvajalcu. |
(5) Stroške najema
zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve. |
|
Ravnanje z odpadki z
očiščevalnih akcij |
|
22. člen |
Organizatorji očiščevalnih
akcij morajo najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem
dogovoriti potek akcije, predvidno število opreme za zbiranje posameznih
vrst odpadkov, lokacije namestitve kontejnerjev ter čas odvoza
kontejnerjev. |
|
Izdajanje projektnih
pogojev in soglasij |
|
23. člen |
(1) Izvajalec ima
na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov
in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih
pogojev ter soglasij. |
(2) Obvezna vsebina
projektnih pogojev obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, |
·
podatke o projektantu in projektu in |
·
predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu
in |
·
dostopni poti. |
(3) Obvezna vsebina
soglasja obsega: |
·
podatke o vlagatelju, |
·
podatke o investitorju, |
·
podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in |
·
soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije,
vključno z |
·
datumom izdelave. |
|
Pranje zabojnikov |
|
24. člen |
(1) Izvajalec
izvaja pranje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov v okviru
storitev javne službe zbiranja bioloških odpadkov. |
(2) Pranje se
izvaja 2-krat letno in sicer prvič v prvi polovici in drugič v drugi
polovici koledarskega leta. |
(3) Izvajalec
izvaja pranje zabojnikov z opremo, ki omogoča pranje zabojnika na mestu
prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake,
ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v
skladu z veljavno zakonodajo. |
(4) O terminu
pranja zabojnikov za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov bodo
povzročitelji obveščeni vsaj 14 dni pred njihovim pranjem. |
|
Dobava novih in zamenjava
dotrajanih oz. poškodovanih zabojnikov |
|
25. člen |
(1) Vsak nov
uporabnik storitev ravnanja z odpadki prejme opremo za zbiranje odpadkov
na prevzemnih mestih. Opremo dostavi izvajalec, brez plačila. Vrednost
opreme za zbiranje odpadkov je vključena v ceno izvajanja javne službe.
Amortizacijska doba posod je 10 let. |
(2) Zamenjavo
dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov pred potekom amortizacijske dobe
opravlja izvajalec, po ceniku. |
(3) Povzročitelji
odpadkov lahko na svoje stroške tipske zabojnike za zbiranje posameznih
vrst komunalnih odpadkov menjavajo, pri čemer izvajalec obračun storitev
javne službe upošteva v naslednjem mesecu. Prevzem zabojnikov se izvaja
na naslovu Saubemacher Slovenija d.o.o., PE Lenart, Sp. Porčič 4a, 2230
Lenart. |
|
Dobava tipskih vrečk za
zbiranje posameznih vrst odpadkov |
|
26. člen |
(1) V tipskih
vrečkah izvajalca se zagotavlja zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,
mešane embalaže ter papirja. Pogoje za zbiranje določata Odlok in ta
Pravilnik. |
(2) Zbiranje
mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja v tipskih
vrečkah je lahko redno (kot embalaža za zbiranje teh odpadkov) in
izredno (ob povečanih količinah teh odpadkov). |
(3) V primeru rednega
zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja
dostavo vrečk zagotavlja izvajalec, enkrat letno, na podlagi seznama
strank (povzročiteljev odpadkov), ki te odpadke zbirajo v tipskih
vrečkah. Dostava vrečk se zagotavlja brez predhodne najave povzročitelja
odpadkov in ni posebej plačljiva. |
(4) V primeru izrednega
zbiranja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja, si
povzročitelji lahko zagotovijo tipske vrečke, tako, da: |
1) jih sami dvignejo na
sedežu poslovne enote v Lenartu, Sp. Porčič 4 a, |
2) dostavo naročijo po
telefonu: 02/620 23 00, ali sporočijo po e – pošti :.
pisarna@saubermacher.si. |
Dodatne tipske vrečke za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in/ali papirja so
plačljive (v ceno je vključen nabavni strošek vrečke, strošek dostave
ter odstranjevanje odpadkov). |
|
Reklamacije |
|
27. člen |
(1) Uporabnik se
lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali
pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko poda po telefonu,
osebno pri pristojni osebi na sedežu ali poslovni enoti izvajalca in
pisno po klasični ali elektronski pošti. |
(2) O vsaki pritožbi
pristojna oseba napiše uradni zaznamek, v katerem zapiše predmet
pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom
razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija
o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo.
|
(3) V primeru, če
uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi
pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež
izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma
prejema reklamacije. |
(4) V primeru, če
se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z
Odlokom in določili tega Pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo
uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in
dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. |
(5) Uporabnik lahko
poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva
prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru,
če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku
reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku
dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V
primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun
storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi
reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih
odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov. |
|
Vizualna kontrola |
|
28. člen |
(1) Vizualno
kontrolo, z namenom ugotavljanja sestave odpadkov, izvaja izvajalec na
prevzemnih mestih in v zbirnem centru. |
(2) Izvajalec
vizualno kontrolo izvaja na podlagi dogovora z občino. |
(3) Z rezultati vizualne
kontrole seznani občino ter se dogovori o nadaljnjih aktivnostih. |
|
Letni program ravnanja z
ločeno zbranimi frakcijami |
|
29. člen |
(1) Ravnanje s
komunalnimi odpadki izvaja izvajalec na podlagi letnega programa, ki
vsebuje naslednje podatke: |
·
območje izvajanja javne službe, |
·
vrste odpadkov, za katere se zagotavlja njihovo zbiranje in prevzemanje, |
·
namenska embalaža za zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
·
frekvence in čas prevzemanja posameznih vrst odpadkov, |
·
lokacija zbirnega centra, |
·
prevzemanje kosovnih odpadkov, |
·
prevzemanje nevarnih frakcij,, |
·
drugi pogoji za prevzemanje posameznih vrst odpadkov, |
·
vzdrževanje in čiščenje zabojnikov ter ukrepi za preprečevanje
onesnaževanja okolja, |
·
način dobave in zamenjave dotrajanih oziroma poškodovanih zabojnikov za
zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
·
način dobave vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov, |
·
ravnanje s prevzetimi odpadki, |
·
ukrepi za doseganje okoljskih ciljev ločenega zbiranja, |
·
stroški in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega
programa, |
·
druge storitve, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe in |
·
drugi podatki v skladu s predpisi. |
(2) Letni program
izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in tega Pravilnika, do 31.
12. 2017. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni
strani. |
|
XI. Prehodne in končne določbe |
|
30. člen |
Izvajalec mora zagotoviti
izvajanje določb tega Pravilnika najkasneje do 1. 7. 2018. |
|
31. člen |
Tehnični pravilnik se
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan
po objavi. |
|
Številka:
35408-0001/2015 |
Datum: 20.12.2017 |
|
|
Občina Cerkvenjak |
|
Marjan Žmavc, župan |
|