Na podlagi 99. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine
Preddvor, št. 3/11) je občinski svet Občine Preddvor na seji dne 24.
oktobra 2018 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Preddvor,
ki obsega: |
-
Statut Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 8/2009) |
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo
Občine Preddvor, št. 1/2011) in |
-
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo
Občine Preddvor, št. 10/2018) |
|
|
S T A T U T |
OBČINE PREDDVOR – uradno prečiščeno
besedilo (UPB-1) |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Preddvor (v nadaljevanju: občina) je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib,
Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja
Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. |
Sedež občine je v Preddvoru, Dvorski trg
10. |
Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko
spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. |
Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
Občina Preddvor v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz
državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
Občina Preddvor v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena ter naloge,
določene z zakonom in s predpisi občine. |
|
2. člen |
Na območju občine Preddvor so ustanovljeni
ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status
ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so: |
-
Bašelj, z naseljem Bašelj; |
-
Bela, z naselji Hraše pri Preddvoru,
Spodnja Bela, Srednja Bela in Zgornja Bela; |
-
Kokra, z naseljem Kokra; |
-
Potoče, z naselji Mače, Nova vas in
Potoče; |
-
Preddvor, z naseljem Hrib in
Preddvor; |
-
Tupaliče, z naselji Breg ob Kokri,
Možjanca in Tupaliče. |
|
3. člen |
Občina v okviru ustave in zakona samostojno
ureja in opravlja tudi naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo
prenesene z zakoni in so za njih s strani države zagotovljena potrebna
sredstva. |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah
po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih
javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se lahko
v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini
začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi
in državo. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi
skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja
zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne
občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.
|
Občina se zaradi predstavljanja in
uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega
zagotavljanja skupnih interesov lahko vključuje v združenja.
|
|
6. člen |
Občina Preddvor ima grb, zastavo, himno in
praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima žig, ki je okrogle oblike,
premera 3 cm. Žig ima v notranjem krogu na zgornjih dveh tretjinah
napis: OBČINA PREDDVOR, na dnu pa zaporedno številko žiga. V sredini
žiga je grb občine. |
Po potrebi posamezni organi lahko
uporabljajo žige, pri katerih je namesto številke naveden naziv organa
(volilna komisija, župan). |
Velikost, uporabo in hrambo žigov občine
določi župan s sklepom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom,
zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve
javnega pomena tako, da: |
-
sprejema statut in druge predpise
občine, |
-
sprejema proračun in zaključni račun
občine, |
-
načrtuje prostorski razvoj ter
sprejema prostorske akte, |
-
sprejema programe razvoja občine. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako,
da: |
-
ureja način in pogoje upravljanja z
občinskim premoženjem, |
-
pridobiva in razpolaga z vsemi
vrstami premoženja, |
-
sklepa pogodbe o pridobitvi in
odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
-
sestavlja premoženjsko bilanco, s
katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj
občine tako, da: |
-
spremlja in analizira gospodarske
rezultate v občini, |
-
sprejema prostorske akte, ki
omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
-
pospešuje gospodarski razvoj, |
-
sodeluje z gospodarskimi subjekti in
v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj
in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
-
v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
-
sprejema dolgoročni in kratkoročni
stanovanjski program občine, |
-
spremlja in analizira stanje na
stanovanjskem področju občine, |
-
spremlja ponudbo in povpraševanje
stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
-
gradi stanovanja za socialno
ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
-
v skladu s predpisi omogoča občanom
najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. |
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako,
da: |
-
zagotavlja izvajanje obveznih in
izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
-
nadzira delovanje lokalnih javnih
služb, |
-
gradi in vzdržuje komunalno
infrastrukturo. |
6.
Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
-
ustanovi vzgojno izobraževalni zavod
(javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z
zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
-
v skladu z zakoni, ki urejajo to
področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
-
sodeluje z vzgojno izobraževalnim
zavodom in zdravstvenim zavodom, |
-
z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
-
ustvarja pogoje za izobraževanje
odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja
njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega
skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za
socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
-
spremlja stanje na tem področju, |
-
pristojnim organom in institucijam
predlaga določene ukrepe na tem področju, |
-
sodeluje s centrom za socialno delo,
javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
-
omogoča dostopnost kulturnih
programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
-
določa občinski program športa, |
-
zagotavlja splošno izobraževalno
knjižnično dejavnost, |
-
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
-
sodeluje z društvi in jih vključuje
v programe aktivnosti občine. |
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
-
izvaja naloge, ki jih določajo
zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
-
spremlja stanje na tem področju in v
okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja
varstvo okolja, |
-
sprejema splošne akte, s katerimi
pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
-
sodeluje s pristojnimi
inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
-
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo
okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
-
občinske ceste, ulice in javne poti, |
-
površine za pešce in kolesarje, |
-
igrišča za šport in rekreacijo ter
otroška igrišča, |
-
javne parkirne prostore, parke, trge
in druge javne površine ter |
-
zagotavlja varnost v cestnem prometu
na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost
občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z
merili in normativi: |
-
organizira reševalno pomoč v
požarih, |
-
organizira obveščanje, alarmiranje,
pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, |
-
zagotavlja sredstva za
organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred
naravnimi nesrečami, |
-
zagotavlja sredstva za odpravo
posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
-
sodeluje z občinskim poveljstvom
gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
-
opravlja druge naloge, ki
pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in
drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
-
sprejema programe varnosti, |
-
določa prekrške in globe za
prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
-
organizira občinsko redarstvo, |
-
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
-
opravlja druge naloge v okviru teh
pristojnosti. |
13.
Podeljuje denarne pomoči in
simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
8. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena
občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
-
ugotavljanje javnega interesa za
uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru
razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
-
določanje namembnosti prostora, |
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
-
evidenco občinskih zemljišč in
drugega premoženja, |
-
zagotavljanje varstva naravnih in
kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
-
ureja druge lokalne zadeve javnega
pomena. |
|
9. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje
za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z
zakonom. Pri tem je dolžna varovati osebne podatke ter državne, uradne
in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z aktom občinskega sveta ali aktom drugih organizacij
porabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime
in integriteto posameznika. |
Področje načina hrambe in varovanja osebnih
podatkov se podrobneje uredi s Pravilnikom o zavarovanju osebnih
podatkov, usklajenim z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
10. člen |
Organi občine so: |
-
občinski svet, |
-
župan in |
-
nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni
občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine
oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine
oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
|
11. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z
zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh
iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske
naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe
ožjih delov občin. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na
predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo
in delovno področje. |
Občinsko upravo vodi tajnik občine, usmerja
in nadzoruje pa jo župan. |
|
12. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
13. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem
splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v
dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih
organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine,
pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo
pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine
o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
|
2. Občinski svet |
14. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o
vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 11 (enajst) članov. |
Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih
rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače
določeno. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji,
na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega
sveta. |
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
|
15. člen |
Volitve članov občinskega sveta so
neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s
tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. |
|
16. člen |
Občinski svet sprejema statut občine,
poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter mnenja o
vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
-
sprejema prostorske akte in druge
plane razvoja občine, |
-
sprejema občinski proračun in
zaključni račun, |
-
sprejme odlok o notranji
organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana, |
-
v sodelovanju z občinskimi sveti
drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe
za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
-
daje soglasje k prenosu nalog iz
državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah
iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug
občinski organ, |
-
nadzoruje delo župana, podžupana in
občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
-
potrjuje mandate članov občinskega
sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega
funkcionarja, |
-
imenuje člane nadzornega odbora in
na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana
nadzornega odbora, |
-
imenuje in razrešuje člane komisij
in odborov občinskega sveta, |
-
določi, kateri izmed članov
občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno
preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo
funkcijo, ali če je razrešen, |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z
odlokom ni določeno drugače, |
-
odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva, |
-
razpisuje referendum, |
-
s svojim aktom, v skladu z zakonom,
določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje
nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, |
-
določa vrste lokalnih javnih služb
in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
-
ustanavlja javne zavode in javna
podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
-
imenuje in razrešuje člane sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine,
ustanovljenih na podlagi zakona, |
-
določi organizacijo in način
izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih
let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
-
sprejme program in letni načrt
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni
načrt varstva pred požari, |
-
določi organizacijo občinskega sveta
ter način njegovega delovanja v vojni, |
-
sprejme odlok o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se
opravlja kot javna služba, |
-
lahko sprejme akt, v katerem glede
na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša
merila za določitev obratovalnega časa, |
-
v okviru kadrovskega načrta določa
število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana, |
-
odloča o drugih zadevah, ki jih
določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta in
podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot
tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z
drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
|
18. člen |
Župan predstavlja občinski svet ter
sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. |
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo
člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan
odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan,
podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že
sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede
na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta,
če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno
gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva.
Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red
pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni
zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
19. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko
in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov
občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega
odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski
svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje
vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku
nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine,
predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
21. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do drugih
občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan
in občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju
odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat
letno. |
|
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje mandata člana
občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali
pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
Članu občinskega sveta preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi
za prenehanje mandata razen v primeru odstopa. |
Če član občinskega sveta odstopi, mu
preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora
občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana
občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. |
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne
obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski
funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz
prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o
tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči
meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30
dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana
občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član
občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature
oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere
bi bil ta kandidat izvoljen. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka
tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz
drugega odstavka tega člena. |
Izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
23. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
|
Organizacijo in delovno področje stalnih
delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima 3 (tri) člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
-
občinskemu svetu predlaga kandidate
za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje
občinski svet, |
-
občinskemu svetu ali županu daje
pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta in v zvezi s predpisi občine, ki urejajo pravice in
obveznosti funkcionarjev, |
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih
določi občinski svet, |
-
izdaja akte v zvezi s pravicami in
obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
-
odbor za zdravstvo in socialne
zadeve, |
-
odbor za družbene dejavnosti, |
-
odbor za gospodarstvo, |
-
odbor za varstvo okolja, urejanje
prostora in gospodarske javne službe, |
-
odbor za proračun, finance in
premoženjsko pravne zadeve, |
-
statutarna komisija. |
Odbori štejejo 6 (šest) članov, razen
odbora za gospodarstvo, ki šteje 8 (osem) članov, komisija pa 3 (tri)
člane. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa
občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
Člane odborov in komisije imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov
z znanji, izkušnjami in strokovnostjo z delovnega področja posameznega
odbora. Obrazložen predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi
član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan
najkasneje v roku 6 mesecev po imenovanju članov. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
|
27. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega
sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisija in odbori občinskega sveta se
skličejo najmanj dvakrat letno. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
29. člen |
Župana volijo volivci na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko
občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na
podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan
se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji
odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
30. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino. |
Poleg tega župan predvsem: |
-
predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
-
izvršuje občinski proračun ter
pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja
občinskega proračuna, |
-
skrbi za izvajanje splošnih aktov
občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
-
odloča o pridobitvi in odtujitvi
premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
če zakon ali predpis občine ne določa drugače, |
-
skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
-
predlaga ustanovitev organov
občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje
organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti tajnika občine za te naloge, |
-
imenuje in razrešuje tajnika občine,
vodje organov občinske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in
predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani
občin ustanoviteljic, |
-
usmerja in nadzoruje delo občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
-
opravlja druge naloge, ki jih določa
zakon in ta statut. |
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na
občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
31. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta
občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu
svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega
sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take
odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan
začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
|
32. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane
naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
-
skrbi za izvajanje priprav za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih
ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
-
imenuje poveljnika in štab civilne
zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
-
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
-
vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
-
določi organizacije, ki opravljajo
javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in
organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
-
ugotavlja in razglaša stopnjo
požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
-
sprejema akte in ukrepe v vojnem
stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
-
v primeru nastale nevarnosti odredi
evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
-
predlaga pristojnemu organu
razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti
ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo
lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se
občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne
nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko
se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana
ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in
razrešuje župan. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem
delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga
župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
V soglasju z županom se lahko tudi
podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti
občinski svet. |
|
35. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan
kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali
drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne
organe občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
Predčasno prenehanje mandata župana je
določeno z zakonom. |
Razlogi za prenehanje mandata župana se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o
odločitvi župana. |
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem,
ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka
tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz
drugega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem
mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga
župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno
prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
38. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji
organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
-
opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
-
nadzoruje namenskost in smotrnost
porabe sredstev občinskega proračuna, |
-
nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
39. člen |
Nadzorni odbor ima tri člane. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj
VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega
ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani odborov občine, tajnik
občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z
dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta,
ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata
člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog
nadzornega odbora. |
|
|
|
|
40. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po
imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed
sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni
odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela in sprejema
odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega
odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega odbora je na sedežu
občine, Preddvor, Dvorski trg 10. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za svoja pisanja
uporablja pečat občine. |
|
41. člen |
Nadzorni odbor samostojno določa svoj
program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega
načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko
leto izvesti nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor lahko začne postopek
nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni
odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora
najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora
biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora posredovati letno
poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca
januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora sodelovati z
županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih
delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi
osebami. |
Predsednik ali od njega pooblaščen
član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko
obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor
oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
Na občini in pri občinskih organih
nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. |
Nadzorni odbor preverja finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih
zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih
sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o
nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora so odgovorni in
nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. |
|
43. člen |
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega
odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
Šteje se, da so podane okoliščine iz
prejšnjega odstavka če: |
-
je odgovorna oseba, zakonit
zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom,
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti
do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska
zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
-
je član nadzornega odbora skrbnik,
posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, |
-
če je član nadzornega odbora
udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora
lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora.
Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
Za posamezen nadzor je zadolžen član
nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju:
nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga
posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
Predsednik nadzornega odbora lahko
poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb
nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek
poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega
odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka
poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila obravnava nadzorni
odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu
izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni
odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. |
Če predlog poročila o nadzoru ni
sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo
spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek
poročila o nadzoru dopolniti. |
Predlog poročila o nadzoru podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani
osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga
poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru
odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. |
Po preteku rokov iz prejšnjega
odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme
nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi,
občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in
pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
Poročilo o nadzoru mora vsebovati
obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih
sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
V ugotovitvah se navede popolno in
verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na
katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
Z ocenami nadzorni odbor presodi
kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v
nadzoru. |
V mnenju se izrazi ali je bilo
poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. |
Nepravilno poslovanje je takrat, če je
nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in
drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje je negospodarno
in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno poslovanje je tisto
poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri
manjših stroških. |
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko
bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se
niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. |
Priporočila vsebujejo predloge za
izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo,
učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S
priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
|
47. člen |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi,
da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba
storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
48. člen |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče
seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se
nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok,
statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni
sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih
ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje občine
pomembnimi odločitvami. |
Župan je dolžan vabiti predsednika
nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o
pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
49. člen |
Nadzorni odbor mora županu in
občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi
sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov
vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to
zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov
vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in
posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če
so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja javnosti dela in
način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
Za obveščanje javnosti o delu
nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma
oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za
delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan določi javnega uslužbenca v
občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in
odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
Strokovno pomoč lahko nudijo
nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali
zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
52. člen |
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
53. člen |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo
pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o
določanju prejemkov podžupana, članov občinskega sveta, članov
nadzornega odbora in zunanjih članov odborov občinskega sveta Občine
Preddvor. |
Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo
sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika
o tarifi za sodne izvedence. |
|
54. člen |
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje
delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. Občinska uprava |
55. člen |
Občinska uprava v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem
javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh
iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske
naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. |
Notranjo organizacijo in delovno področje
občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določi župan. |
|
56. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana
odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna
občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske
uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog
županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
57. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o
upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper odločbe organa
skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
Posamične upravne akte iz pristojnosti
občinske uprave podpisuje tajnik občine po pooblastilu župana, ki lahko
vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave,
ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo
tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za
dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu
z uredbo vlade. |
|
60. člen |
O upravnih zadevah iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
|
61. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz
izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska
uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
62. člen |
O izločitvi predstojnika organa
občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine,
ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi
odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko odvetništvo |
63. člen |
Občina lahko ima občinsko odvetništvo,
ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino. |
Po pooblastilu lahko občinsko
odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile
občina. |
Občinsko odvetništvo se ustanovi z
odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko odvetništvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno odvetništvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več
občinami ustanovi medobčinsko odvetništvo. |
|
7. Drugi organi občine |
64. člen |
Organizacijo, delovno področje ter
sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni,
ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi
župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
|
65. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi
načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
66. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini ustanovljeni
ožji deli občine. |
Ožji deli občine so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem ter organizacijskem smislu in niso
samostojne pravne osebe. |
Pobudo za ustanovitev novega ožjega
dela občine, njegovo ukinitev ali spremembo njegovega območja lahko da
zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja
po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
Ožje dele občine ustanovi, ukine ali
spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni
volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovil ožji del občine. |
|
67. člen |
Ožji deli občine sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
-
dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na
svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli, |
-
sodelujejo pri pripravi programov
oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih
javnih služb, |
-
dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
-
dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
-
dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
-
predlagajo programe javnih del, |
-
sodelujejo in dajejo mnenja pri
javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki
obravnavajo območje njihove skupnosti, |
-
oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
-
dajejo mnenja glede spremembe
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
-
seznanjajo pristojni organ občine s
problemi in potrebami prebivalcev ožjih delov na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
-
sodelujejo pri organizaciji
kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
-
spremljajo nevarnosti na svojem
območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi
prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in
reševanja, |
-
dajejo mnenja k odločitvam o
razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano
na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
-
občinskemu svetu dajejo mnenje v
zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov. |
Podrobneje se naloge ožjih delov občine
opredelijo z odlokom. |
|
68. člen |
Zaradi zagotovitve sodelovanja ožjih delov
občine pri opravljanju javnih zadev v občini, občinski svet kot svoja
posvetovalna telesa ustanovi z odlokom krajevne odbore. Krajevni odbor
posameznega ožjega dela občine in šteje največ šest članov, članstvo pa
sestavljajo vsi občinskih svetniki s teritorija ožjega dela občine in
teritorialno t.j. po krajih posameznega ožjega del občine ustrezno
zastopani občani. Z odlokom se določi organizacija in način dela
krajevnih odborov. |
Člane krajevnih odborov imenuje in
razrešuje občinski svet na predlog komisije občinskega sveta za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Predsednik krajevnega odbora mora biti član
občinskega sveta. |
Krajevni odbori se sklicujejo najmanj
dvakrat letno. |
|
69. člen |
Za uresničevanje posebnih skupnih
potreb in interesov prebivalcev ožjih delov občine lahko občina
pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev,
podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako
pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v
skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna
sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje ožji deli občine
zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in
administrativnih opravil za potrebe ožjih delov občine in njihovih
odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
70. člen |
Občinski svet lahko s spremembo
statuta tudi ukine ožji del občine, če ugotovi, da ne opravlja svojih
nalog, da ni kandidatov za člane odbora oziroma da občani na njenem
območju nimajo interesa za opravljanje nalog ožjega dela občine v skladu
s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
71. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja
občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska
iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
72. člen |
Občani na zboru občanov: |
-
obravnavajo pobude in predloge za
spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
-
obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
-
obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo
njihovih območij, |
-
predlagajo, obravnavajo in
oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen
ulic, |
-
opravljajo naloge zborov volivcev v
skladu z zakonom, |
-
dajejo predloge občinskim organom v
zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
-
oblikujejo stališča v zvezi z
večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja,
stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s
tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča
in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost
posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
|
73. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso
občino, za eno ali več ožjih delov občine, za posamezno naselje ali
zaselek. |
Župan mora sklicati Zbor občanov v
posameznem ožjem delu občine v roku 3 mesecev od imenovanja krajevnega
odbora tega ožjega dela občine. |
Zbor občanov skliče župan na lastno
pobudo, na pobudo občinskega sveta ali krajevnega odbora. |
|
74. člen |
Župan mora sklicati zbor občanov za
vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor
občanov v posameznem ožjem delu občine pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v tem ožjem delu občine. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
75. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje,
za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter
predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na
krajevno običajen način. |
|
76. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga
določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev
je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora.
Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
77. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema
občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če
to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon ali statut občine. |
|
78. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu. |
|
79. člen |
Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj
z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero
je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
80. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali
svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 5
odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
|
81. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma s podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi obrazec za podporo, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim
organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko
enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom,
overjenim s kvalificiranim potrdilom. V takem primeru pristojni organ,
ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme elektronsko podpisan obrazec,
na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volivca in veljavnost
varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski
podpis. Na podlagi pravilno podpisanega elektronskega obrazca pristojni
organ, ki vodi evidenco volilne pravice, izda pobudniku potrjen obrazec,
kjer namesto podpisa volivca doda uradni zaznamek o elektronskem podpisu
ter takšen obrazec potrdi. V primeru, da podpisnik ali elektronski
podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, pristojni organ, ki
vodi evidenco volilne pravice, ali centralni informacijski sistem za
sprejem vlog, vročanje in obveščanje zavrne potrditev obrazca in o tem
elektronsko obvesti podpisnika. |
Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
|
82. člen |
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno
presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi
občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
83. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
|
84. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na
način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
85. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
86. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi
v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
87. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v
občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev
zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno
uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen
postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih
občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od
dne pravilno vložene zahteve. |
|
88. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo
izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
89. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb,
ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina
na načine, ki jih določa zakon, zlasti pa: |
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in
javnih podjetij, |
-
z dajanjem koncesij, |
-
z javno zasebnim partnerstvom. |
|
90. člen |
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja
občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
-
osnovno zdravstvo in lekarna, |
-
osebna pomoč družini in |
-
knjižničarstvo. |
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi
na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja
odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se
zagotavljajo javne potrebe. |
|
91. člen |
Občina lahko skupaj z drugimi občinami
zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
92. člen |
Na območju občine se kot obvezne lokalne
gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: |
-
oskrbo s pitno vodo, |
-
odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, |
-
zbiranje komunalnih odpadkov, |
-
prevoz komunalnih odpadkov, |
-
obdelava mešanih komunalnih
odpadkov, |
-
odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
-
urejanje in čiščenje javnih površin, |
-
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
-
pomoč, oskrba in namestitev
zapuščenih živali v zavetišče. |
|
93. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno
službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
94. člen |
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo
občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju
pogojev določenih z zakonom. |
|
95. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi
v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami
skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
96. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh
ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni
organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se
določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega
organa. |
|
97. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih
javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
98. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in
premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. |
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi
premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog
župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program
prodaje izvršuje župan. |
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in
premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga
določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega
premoženja. |
Za neodplačno pridobitev premoženja je
treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno
premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s
pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
99. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov,
davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
100. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in
drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme
občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine
v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega
se sprejema. |
Za pripravo in predložitev proračuna občine
občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna
morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za
zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne
smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije
ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
101. člen |
Proračun občine sestavljajo splošni del,
posebni del in načrt razvojnih programov. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna
bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni
načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni
načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki
so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
102. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan. |
V okviru izvrševanja proračuna ima župan
pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine. |
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog
notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,
pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. |
Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave. |
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju
proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, določene z zakonom. |
|
103. člen |
Proračun občine se sprejme z odlokom o
proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
Odlok o proračunu občine določa tudi
ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev,
začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje
proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za
izvrševanje proračuna. |
V odloku o proračunu se določi obseg
zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi,
ki jih določa zakon. |
Rebalans proračuna predlaga župan, če se
med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
|
104. člen |
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom
leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu. |
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju
v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov
predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
105. člen |
Sredstva proračuna občine se smejo
uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni
pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
106. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče
prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali
odlokom o proračunu občine. |
Če se med letom spremeni delovno področje
proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg
sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega
dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah
poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
107. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga
predloži občinskemu svetu v sprejem. |
O sprejetju zaključnega računa proračuna
obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
108. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi
z zakonom. |
|
109. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo
samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. Soglasje izda župan. |
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
|
110. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
občinska uprava, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih
opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri
specializirani organizaciji. |
|
111. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske
uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne
službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri
izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane
z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
112. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo
gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
113. člen |
Splošni akti občine so statut,
poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. |
Občinski svet sprejema kot splošne
akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun
in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom,
sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov
občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
114. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine,
ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku,
kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
115. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski
svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
116. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen
način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz
prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
117. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
118. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi
občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu občine Preddvor in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti občine |
119. člen |
Posamični akti občine so odločbe in
sklepi. |
S posamičnimi akti - sklepom ali
odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
120. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki
jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper posamične akte
izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča
državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih
aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC
POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
121. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo
za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se
posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
122. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
|
123. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
Župan mora od pristojnih državnih organov
zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem
pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ
mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
|
|
124. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni
postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v
teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
|
125. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
|
126. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno
sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
V zadevah, ki jih na organe občine prenese
država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem
odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za
izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog
na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
127. člen |
Do sprejema novih predpisov se v občini
uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Kranj pred letom
1995 in Občine Preddvor, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
128. člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha
veljati Statut Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št.
2/99). |
|
129. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor. |
|
Številka: st-4/09 |
Preddvor, 24. oktober 2018 |
Občina Preddvor |
Miran Zadnikar |
župan |
|