Na podlagi 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št.18/84 in 33/89), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradni list RS, št. 29/99 in 01/02) je Občinski svet občine Oplotnica na 5. redni seji dne 29. 12. 2003 sprejel

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok opredeljuje območja na katerih se v Občini Oplotnica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila na podlagi katerih se določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.

Za zazidano stavbno zemljišče po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se po njeni določitvi za zazidano stavbno zemljišče šteje tudi tisti del površine zemljišča parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen.

Za nezazidana stavbna zemljišča iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se upošteva enaka vrednost točke za m2, kot pri zazidanem stavbnem zemljišču.

3. člen

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,

2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Za poslovni prostor se štejejo za določitev nadomestila kot nezazidana stavbna zemljišča tudi:

– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

– površine namenjene delavnicam na prostem,

– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

– kamnolomi, peskokopi in glinokopi,

– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, javna parkirišča za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnica na javnih površinah,

– površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonom o graditvi objektov niso gospodarske javne infrastrukture, vodna zajetja za pridobitev električne energije

– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

4. člen

Nadomestilo je finančni vir občinskega proračuna zajet v prihodkih primerne porabe in se uporablja za izgradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skladno s sprejetim programom, ki ga sprejme občinski svet.

Ob nadomestilu se lahko združujejo tudi namenska sredstva za izvajanje sprejetih programov izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav, ter sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav.

II. OBMOČJA NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO

5. člen

Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:

- gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,

- dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi,

- splošno opremljenost z infrastrukturo,

- ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.

Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v štiri kakovostne skupine območij:

6. člen

Območja iz prejšnjega člena tega odloka, na katerih je obvezno plačilo nadomestila, so opredeljena na preglednem katastrskem načrtu – PKN v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora in pri geodetski upravi.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

7. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,

3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.

8. člen

Po namembnosti oziroma namenu uporabe se stavbna zemljišča v I., II., III., in IV. kakovostnem območju razvrstijo v naslednje skupine:

– skupina A: za gospodarske namene; industrijska proizvodnja, energetika, obrtna proizvodnja, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, telekomunikacije, gradbeništvo in promet,

– skupina B: za poslovne dejavnosti; obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijstvo, transport, turizem, trgovina, gostinstvo,

– skupina C: za družbene dejavnosti; javna uprava, izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura, umetnost, šolstvo, politične stranke, zdravstvo, socialno varstvo,

– skupina D: stanovanja, stanovanjske hiše, domovi za ostarele, samski in dijaški domovi, počitniški objekti družbenega standarda.

9. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka na te naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

10. člen

Glede na lego in namembnost se stavbno zemljišče točkuje z naslednjim številom točk:

Če za nezazidano stavbno zemljišče ni mogoče določiti vrste rabe oziroma dejavnosti se pri odmeri upošteva načrtovana raba, razen v primerih, ko je v izvedbenem aktu opredeljena možnost začasne drugačne rabe.

IV. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

11. člen

Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem in javna parkirišča za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnice na javnih površinah za katere se plačuje najemnina, kampi, golf igrišča, hipodromi, teniška igrišča, odprti bazeni in kopališča, kamnolomi, peskokop, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov, površine za dejavnosti ob avtocesti in železnici, odlagališča odpadkov, površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij se točkujejo po naslednji tabeli:

a) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov ter vodnih zajetij za pridobivanje električne energije so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.

b) Površine odlagališča predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče odlagališča.

c) Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

d) Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno funkcionalno zemljišče bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.

e) Površine, v katerih so zgrajeni primerni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.

12. člen

Druga zazidana stavbna zemljišča iz 11. člena se točkujejo po kriterijih iz tega člena brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 9. člena tega odloka.

13. člen

Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti oziroma poslovni objekti razvrstijo v štiri razrede objektov, ter se točkujejo z naslednjim številom točk:

14. člen

V gospodarskih in poslovnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka, ki je posledica izjemno ugodnih lokacij stavbnega zemljišča v Občini Oplotnica, na območjih, ki spadajo pod I. kakovostno območje stavbnih zemljišč po 5. členu tega odloka.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunajo za naslednje vrste dejavnosti:

V. OBVEZNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA

15. člen

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe:

– stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja in čista tlorisna površina garaže za osebni avto,

– poslovna površina je čista tlorisna površina prostora in vseh zaprtih prostorov, ki so funkcionalno vezani na ta poslovni prostor.

Za poslovni prostor se štejejo tudi manipulativne odprte površine zemljišč, ki služijo poslovni dejavnosti.

VI. MERILA ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

16. člen

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 9. členu tega odloka.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

17. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

18. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo neposredni uporabniki zemljišč oziroma stavb ali delov stavb (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.

19. člen

Za počitniške objekte do 20 m2 uporabne površine se ne glede na komunalno opremljenost določi naslednje število točk:

– za I. kakovostno območje 800 točk

– za II. kakovostno območje 1000 točk

– za III. in IV. kakovostno območje 1200 točk.

Nadomestilo se izračuna tako, da se število točk pomnoži z uporabno površino objekta in z vrednostjo točke za stanovanjske površine.

Za površino, ki presega 20 m2 uporabne površine objekta, se nadomestilo določi po 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12. in 13. členu tega odloka po določilih, ki veljajo za stanovanjske površine.

V primeru vinskih kleti v II., III. in IV. kakovostnem območju je uporabna površina vseh bivalnih prostorov v objektu. Nadomestilo se ne plačuje od neto koristne površine kleti in prostorov za hrambo orodja ali pripravo sadja.

VII. IZRAČUN VIŠINE NADOMESTILA

20. člen

Letna višina nadomestila po merilih iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke.

L(nsz) = Š(t) * P * V(t)

L(nsz)  =     letna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Š(t)    =     skupno število točk

P       =     površina v m2

V(t)    =     vrednost točke v SIT/m2

21. člen

Za določanje oziroma izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Zavezanci so dolžni na poziv pristojnih občinskih upravnih in državnih organov sporočiti vse osnovne podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.

Zavezanci so dolžni sproti sporočati pristojnim organom tudi vse spremembe, ki vplivajo na določanje višine nadomestila.

Zavezancu, ki podatka ne prijavi, pristojni davčni urad odmeri nadomestilo 200 m2 za stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovno dejavnost.

Če občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, oziroma zavezanec uporablja stanovanjsko površino večjo kot 200m2, pa zavezanec podatkov na zahtevo davčnega urada ne prijavi, davčni urad na predlog občinskega urada odmeri nadomestilo za (ocenjeno) površino celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

22. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, določi vsako leto do 20. marca Občinski svet občine Oplotnica. Vrednost točke za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče je enaka. V primeru da občinski svet ne določi vrednosti točke, se vrednost točke za tekoče leto revalorizira za porast indeksa cen.

23. člen

Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno, polletno ali letno. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe zakona o davkih državljanov.

VIII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

(nov 24. člen)

Zavezanci za plačilo nadomestila – fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila nadomestila. Pristojni občinski urad lahko predlaga županu odložitev ali oprostitev plačevanja nadomestila tudi za druge zavezance, ki so v izjemno težkem materialnem položaju, kar dokazujejo z ustreznimi dokumenti.

Pristojne strokovne službe občine sprejmejo kriterije, ki jih potrdi občinski svet, na osnovi katerih se ugotavlja upravičenost odložitve ali oprostitve plačila v celoti ali delno.

Na osnovi sklepa župana pristojni davčni urad izda ustrezno odločbo.

IX. NADOMESTILO ZA UPORABO JAVNE POVRŠINE

25. člen

Za uporabo javnih površin za namene določene v tabeli, se obračuna nadomestilo z naslednjimi vrednostmi:

Nadomestilo iz tega člena ne plačujejo neprofitne organizacije.

Nadomestilo za uporabo javnih površin iz tega člena se določi tako, da se število točk iz tabele pomnoži s številom dni uporabe javne površine in z vrednostjo točke, ter s m2 zasedene javne površine.

N(ujp) = Š(t) * P * Š(d) * V(t)

N(ujp)   = nadomestilo za uporabo javnih površin

Š(t)     = število točk

P        = površina v m2

Š(d)     = število dni uporabe javnih površin

V(t)     = vrednost točke v SIT/m2

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

Nadomestilo se plačuje na podračune Občine Oplotnica.

27. člen

Pri določanju nadomestila za leto 1995 je pristojen občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev po odloku za nadomestilo stavbnega zemljišča v občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 19/87 in 12/88).

Vsi zavezanci so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka ponovno prijaviti stanovanjske površine, garaže in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih predpiše pristojni občinski upravni organ.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

28. člen

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne prijavi stavbnega zemljišča katerega neposredni uporabnik je, če ne prijavi vseh poslovnih prostorov ali ne odda pravilnih podatkov.

Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 80.000 SIT se kaznujejo fizične osebe, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.

29. člen

Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati za območje Oplotnica odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 29/96).

30. člen

Ta odlok začne veljati petnajti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 005.5/2003

Oplotnica, dne 29. decembra 2003.

Župan
Občine Oplotnica
Vladimir Globovnik l. r.