|
Na podlagi 72. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 15. člena
Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je
Občinski svet Občine Križevci na 27. redni seji dne 22. 3. 2006
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o lokacijskem načrtu
za komunalno opremo |
|
|
v obrtno-poslovni coni
v Bučečovcih |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za komunalno
opremo v obrtno-poslovni coni (v nadaljevanju: lokacijski načrt) v
Bučečovcih. Podlaga za lokacijski načrt je Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in kratkoročnega plana
občine Ljutomer za območje Občine Križevci (Uradni list RS, št. 85/04). |
|
|
Lokacijski načrt je v oktobru 2005 izdelala ZEU – družba
za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote pod številko LN-17/05. |
|
|
S tem
odlokom se sprejme lokacijski načrt za komunalno opremo v
obrtno-poslovni coni v Bučečovcih (v nadaljnjem besedilu: lokacijski
načrt). |
|
|
2. člen |
|
|
Lokacijski načrt iz prvega člena določa ureditveno območje
lokacijskega načrta, umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
urbanistične in krajinske rešitve načrtovanih ureditev, zasnovo
projektnih rešitev gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe za
varstvo okolja, ohranjanje narave ter rabo naravnih dobrin, rešitve in
ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, osnove
za parcelacijo, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in
izvajalcev, začasno namembnost zemljišč in dopustna odstopanja od
predvidenih ureditev. |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
3. člen |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega naslednje
parcele v k.o. Bučečovci: 1065/4, 1066/4, 1071/2, 1072/2, 1073, 1074/2,
1074/1, 987/6. Severo-vzhodna meja območja poteka po meji priobalnega
zemljišča Somoričkega potoka; to je 5 m od zgornjega roba Somoričkega
potoka. Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela
lokacijskega načrta. |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele
zemljišč s parcelnimi številkami 987/6, 1316, 1065/4, 1066/4, 1071/2,
1072/2, 1072/4, 1073, 1074/3, 1074/4, 1074/5, 1074/7, 1074/8, 1074/9,
1074/10, 1074/11, 1074/12, 1074/13, 1074/14, 1074/15, 1074/16, 1074/17,
1074/18, 1074/19, 1074/20 in 1074/21 vse v k.o. Bučečovci (231).
Severovzhodna meja območja poteka po meji priobalnega zemljišča
Somoričkega potoka; to je 5,0 m od zgornjega roba Somoričkega potoka.
Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela lokacijskega
načrta. |
|
|
4. člen |
|
|
Znotraj območja so predvidene naslednje dejavnosti:
proizvodnja, obrt, servisna, poslovna, trgovska in storitvena dejavnost.
Znotraj osrednjega dela območja se predvideva gradnja bencinskega
servisa s spremljajočimi objekti (avtopralnica, vulkanizerstvo, servisna
delavnica, trgovsko-gostinski objekt). Gradnja stanovanjskih objektov ni
predvidena. |
|
|
Namembnost posameznih objektov še ni natančno določena. V
območje se lahko umestijo le dejavnosti s kapaciteto, za katere ne bo
treba izvajati celovite presoje vplivov na okolje; v skladu z določili
Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov
na okolje (Uradni list RS, št. 66/96). |
|
|
Predmet lokacijskega načrta je ureditev gospodarske
infrastrukture, ki zajema prometne ureditve, gradnjo energetske in
komunalne infrastrukture ter sistemov zvez in gradnjo objektov z zgoraj
navedeno funkcijo. |
|
|
»Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno obrtnim, trgovskim,
poslovnim, proizvodnim, storitvenim in servisnim dejavnostim. Skladiščne
in prometne dejavnosti niso dopustne.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste
zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– stavbe bank, pošt in zavarovalnic,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– bencinski servisi,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Gradnja objektov z vplivi na okolje, za katere je s predpisi o varstvu
okolja določena obvezna presoja vplivov na okolje, ni dopustna. Prav
tako ni dopustna gradnja novih bioplinarn, logističnih centrov in
samostojnih parkirišč.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste
nezahtevnih objektov glede na namen:
– majhna stavba,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– vodnjak, vodomet,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste
enostavnih objektov glede na namen:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov.
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen tistih, katerih
gradnja je v javno korist, je dopustna le na zemljišču, kjer poteka
gradnja ali je že zgrajen manj zahteven oziroma zahteven objekt in so
lahko zgrajeni najdlje za čas obstoja manj zahtevnega oziroma zahtevnega
objekta. |
|
|
5. člen |
|
|
Vplivno območje načrtovanih ureditev je ureditveno območje
lokacijskega načrta in robne parcele zunaj ureditvenega območja v
širini, ki je razvidna iz kartografskih prilog. |
|
|
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje izvedbe
del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so predvidene
naslednje ureditve gospodarske infrastrukture: |
|
|
– ureditev dovoznih priključkov na regionalno cesto R1-230
in ureditev notranjih prometnic; |
|
|
– gradnja nove transformatorske postaje znotraj območja,
vključitev TP v srednjenapetostno omrežje, naprava nizkonapetostnih
priključkov in ureditev zunanje razsvetljave; |
|
|
– ureditev vodovodnega priključka z navezavo na obstoječi
vaški vodovod; |
|
|
– ureditev fekalnega kanalizacijskega omrežja znotraj
območja s priključkom na predvideno kanalizacijsko omrežje, za katerega
so že izdelani projekti in se bo izvedlo na zahodni strani ceste R1-230; |
|
|
– ureditev ločenega sistema zbiranja meteorne vode z
utrjenih površin, z izvedbo izpustov v obstoječi jarek, ki se navezuje
na Somorički potok; |
|
|
– izvedba informacijskega omrežja z ureditvijo priključka
na obstoječe omrežje. |
|
|
7. člen |
|
|
V območju je predvidena gradnja montažnih ali klasično
grajenih objektov za dejavnosti, navedene v 4. členu tega odloka, ter
gradnja oziroma postavitev pomožnih objektov
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
|
8. člen |
|
|
Zemljišča, ki so predmet obdelave so deljena glede na
posamezne parcele, ki jih bodo urejali in vzdrževali posamezni
investitorji. Javne površine so notranje dovozne ceste s priključki na
regionalno cesto in pločniki. Površine z omejeno rabo so koridorji
infrastrukturnih priključkov. Na teh površinah si investitor oziroma
upravljalec pridobi služnost. |
|
|
Investitor komunalnih ureditev mora, pred izdajo
dovoljenja za gradnjo komunalnih ureditev, skleniti pogodbo o
ustanovitvi služnosti (po določilih Stvarnopravnega zakonika) za vsa
prečkanja komunalnih vodov preko vodnega zemljišča, ki je v lasti
države, kakor tudi za gradnjo iztočnega objekta na vodnem zemljišču
neimenovanega potoka parc. št. 1073, k.o. Bučečovci. |
|
|
IV. URBANISTIČNE IN
KRAJINSKE REŠITVE NAČRTOVANIH UREDITEV |
|
|
9. člen |
|
|
Vsi načrtovani infrastrukturni priključki morajo biti
izvedeni podzemno, razen v delu, kjer se priključujejo na obstoječe
zračne vode. Koridorji infrastrukturnih priključkov morajo potekati
vzporedno z načrtovanimi in obstoječimi prometnicami in po javnih
površinah. |
|
|
Parkirišča se praviloma umestijo med objekte in dovozne
ceste. |
|
|
Vsaka
parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede
na vrsto in kapaciteto stavbe (število parkirnih mest na parceli ne sme
presegati predpisanega števila za več kot 50 %): |
|
|
– gostilne, restavracije in točilnice: 1 PM na 6–10 sedežev,
– poslovne in upravne stavbe: 1 PM na 30 m2 neto površine,
– trgovske stavbe do 500 m2: 1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine
(najmanj 2 PM),
– trgovske stavbe nad 500 m2: 1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine,
– bencinski servisi: 1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine (najmanj 3
PM),
– stavbe za storitvene dejavnosti: 1 PM na 30 m2 (najmanj 2 PM),
– stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice): 3–5 PM na pralno
mesto,
– industrijske stavbe: 1 PM na 50–70 m2 neto površine ali na 3
zaposlene,
– industrijske stavbe (avtomehanične delavnice): 6 PM na popravljalno
mesto,
– rezervoarji, silosi in skladišča: 1 PM na 80–100 m2 neto površine ali
na 3 zaposlene. |
|
|
10. člen |
|
|
Oblikovanje predvidenih proizvodnih in poslovnih objektov
sledi funkciji objektov. Ker natančna vsebina večine posameznih objektov
ni znana so za večji del predvidenih objektov določene samo osnovne
regulacijske linije, ki so prikazane v grafičnem delu lokacijskega
načrta. Objekti se lahko gradijo kot samostojne enote na definiranih
parcelah ali v nizu ob gradbeni liniji. Med objekti je treba upoštevati
minimalne odmike, ki morajo znašati najmanj višino sosednjih objektov. |
|
|
Pri oblikovanju objektov znotraj območja je potrebno
upoštevati naslednje omejitve in določila: |
|
|
– tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo
presegati maksimalnih gabaritov, razvidnih iz grafičnih prilog; |
|
|
– gradbene linije predvidenih objektov so razvidne iz
grafičnih prilog; |
|
|
– strešne konstrukcije so dovoljene v obliki ravnih streh
ali večkapnih streh z minimalnimi nakloni; |
|
|
– maksimalni vertikalni gabarit predvidenih objektov
obsega največ dve poslovni etaži nad terenom (P+1). |
|
|
11. člen |
|
|
Območje ob obstoječem jarku in potoku, robovi parcel,
pasovi med parkirišči in ostali prosti deli parcel se v največji možni
meri zazelenijo.
Robno
območje ob regionalni cesti se zasadi s kombinacijo različnih avtohtonih
drevesnih vrst. |
|
|
12. člen |
|
|
Pomožni objekti se lahko postavijo v velikosti in pod
pogoji, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez
gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03). |
|
|
Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati
glede:
– velikosti, določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje,
– lege, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega
zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko
gradita na mejo,
– oblikovanja, da se objekte oblikuje tako, da se ne kvari splošnega
videza prostora. |
|
|
13. člen |
|
|
Posamezna gradbena parcela ali več parcel skupaj se lahko
ogradijo z žično ali betonsko ograjo do višine 2,0 m pod pogojem, da je
zagotovljena prevoznost v primeru intervencije. Vse ograje morajo biti
postavljene v odmiku min. 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH
REŠITEV GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
14. člen |
|
|
Promet |
|
|
Predvidena je ureditev treh priključkov na regionalno
cesto R1-230 in ureditev notranjih prometnic. Nove prometnice znotraj
območja se izvedejo z enostranskim pločnikom. Ceste se opremijo s talno
in vertikalno prometno signalizacijo. Pri izvedbi predvidenih prometnih
ureditev je potrebno upoštevati smernice DRSC in DARS k lokacijskemu
načrtu. |
|
|
15. člen |
|
|
Parkirišča |
|
|
V okviru posameznih gradbenih parcel mora biti
zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke,
glede na predvideno dejavnost. Pri tem je treba upoštevati naslednje
kriterije: |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
Dejavnost
Število parkirnih mest (PM) |
|
|
na enoto |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
Poslovni
prostori1 PM na 30 m2 neto površine |
|
|
Prodajni
prostori1 PM na 30 m2 koristne površine |
|
|
Nakupovalni
center 1 PM na 15 m2 koristne površine |
|
|
Gostinski
objekti1 PM na 10 sedežev |
|
|
Prireditveni
prostor 1 PM na 10 sedežev |
|
|
Obrtne
delavnice, servisi1 PM na 50 m2 netto površine in |
|
|
1 PM na 2
zaposl. |
|
|
Industrijski
obrati 1 PM na 2 zaposlena |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
Če parkirišč ne bo možno zagotoviti v sklopu posamezne
parcele, se le ta zagotovijo na javnem parkirišču, za kar investitor
sklene pogodbo z občino. |
|
|
Znotraj vsake posamezne gradbene parcele je treba
zagotoviti 5% vseh parkirišč za potrebe invalidnih oseb. |
|
|
16. člen |
|
|
Elektrika |
|
|
Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje.
Kablovodi za vključitev v 20 kV omrežje in nizkonapetostni razvodi se
izvedejo zemeljsko. |
|
|
Na celotnem območju obdelave se ob objektih in vzdolž
dovoznih cest uredi javna razsvetljava. |
|
|
Vsi priključki in druge predvidene ureditve (križanja
vodov, zaščite) se morajo izvesti pod pogoji upravljavca – »Elektro
Maribor«. |
|
|
17. člen |
|
|
Telekomunikacije |
|
|
Vodi informacijskega sistema se navežejo na obstoječe
informacijsko omrežje. Vodi informacijskega sistema se vodijo skupno v
posebnih ceveh. Predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse
potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunikacijskih vodov je
možno izvesti samo na podlagi posebnih projektov. Potrebne projekte
naročijo investitorji posameznih objektov v fazi izdelovanja projektov
PGD, PZI, pri upravljavcu – »Telekom Slovenije«. |
|
|
18. člen |
|
|
Vodovod |
|
|
Predvidena je izvedba sistema vodovodnega omrežja z
nadzemnimi hidranti za potrebe požarnega varstva, sanitarne in morebitne
tehnološke potrebe. Izvedba lastnih vodnjakov ni predvidena. Vodovodno
omrežje se priključi na obstoječi vaški vodovod. |
|
|
19. člen |
|
|
Odpadne vode |
|
|
– Komunalne in industrijske odpadne vode se morajo voditi
v javno kanalizacijo. |
|
|
Odvod industrijskih odpadnih voda v javno kanalizacijo je
možen le pod pogojem, da so odpadne vode predhodno in ustrezno očiščene
v lastni čistilni napravi. Centralna čistilna naprava očisti le
komunalne odplake. |
|
|
– Padavinska odpadna voda, ki odteka iz površin, na
katerih so parkirana ali skladiščena motorna vozila zaradi izvajanja
dejavnosti trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravil
motornih vozil ali razgradnje motornih vozil, ter padavinska odpadna
voda, ki odteka z drugih utrjenih površin in je tako onesnažena, da se v
skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih
cest (Uradni list RS, št. 47/05), ne sme odvajati v vode, se mora zajeti
v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelati v lovilcu olj ali
očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode. |
|
|
– Kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. |
|
|
– Vse površine, na katerih lahko pride do razlitja okolju
škodljivih snovi, morajo biti iz armiranega betona in izvedene
vodotesno. Odpadne vode, ki odtekajo z tovrstnih površin, je treba
zajeti in obdelati v lastni čistilni napravi pred izpustom v javno
kanalizacijo. |
|
|
– Pri ureditvi večjih utrjenih (asfaltnih, tlakovanih)
površin in strešin je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti
odtoka meteornih odpadnih vod (objekti za zadrževanje, zatravitve,
travne plošče). |
|
|
– Za gradnjo lokalne čistilne naprave investitor mora
pridobiti vodno soglasje pred izdajo gradbenega dovoljenja za celoten
objekt. |
|
|
20. člen |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Ogrevanje posameznih objektov se izvede z lokalnimi
sistemi v okviru posamezne parcele ali za več objektov skupaj, če se
tako dogovorijo investitorji. Kot kurilni medij je možno uporabljati,
kurilno olje utekočinjeni naftni plin, lesno biomaso, toplotne črpalke
ali kateri drugi alternativni vir ogrevanja. |
|
|
Za ogrevanje objektov s toplotno črpalko, pri kateri se bo
uporabljala voda iz podtalnice (vodnjak), mora investitor pridobiti
vodno soglasje in vodno dovoljenje. |
|
|
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem
porabe
tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
|
21. člen |
|
|
Odpadki |
|
|
Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi na vsaki posamezni
parceli v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Križevci (Uradni list RS, št. 91/00)
občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
|
Morebitni posebni ali nevarni odpadki se zbirajo ločeno v
okviru posameznega objekta ali parcele. Način deponiranja in odvoza se,
v odvisnosti od predvidene dejavnosti in vrste odpadkov, določi v
projektni dokumentaciji za posamezni objekt v fazi pridobivanja
dovoljenja za gradnjo. Na tako izdelano dokumentacijo si mora investitor
ponovno pridobiti soglasja pristojnih služb. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, VAROVANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
22. člen |
|
|
Varstvo okolja |
|
|
V ureditvenem območju so predvidene dejavnosti s
kapacitetami, za katere v skladu z določili Uredbe o vrstah posegov v
okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS,
št. 66/96) ni potrebna presoja vplivov na okolje. |
|
|
Varstvo okolja
V ureditvenem območju lokacijskega načrta ni predvidenih dejavnosti s
kapacitetami, za katere je s predpisi o varstvu okolja določena obvezna
presoja vplivov na okolje. |
|
|
23. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
V vplivnem območju lokacijskega načrta se izvaja IV.
stopnja varstva pred hrupom. Na območju velja mejna dnevna in nočna
raven 70 dBA. |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta se v skladu s predpisom o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter
kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi. |
|
|
Znotraj območja ni predvidenih dejavnosti, za katere bi
lahko bil moteč hrup z obstoječe avtoceste, zato se tudi ne predvideva
postavitev protihrupnih ograj ob avtocesti. Protihrupna zaščita
posameznih (trgovskih, gostinskih) objektov znotraj območja se izvede na
objektih samih (ustrezna zvočna izolacija, zatesnitev) in jo zagotovi
investitor teh objektov. |
|
|
24. člen |
|
|
Varovanje narave in varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta je izven
zavarovanih ali za zavarovanje predlaganih območij varstva narave, v
območju tudi ni območij ali objektov kulturne dediščine, zato posebni
ukrepi za varovanje narave in varstvo kulturne dediščine niso
predvideni. |
|
|
Na ureditvenem območju lokacijskega načrta predhodna ocena arheološkega
potenciala še ni bila izdelana, zato je priporočljivo pred začetkom
izvedbe zemeljskih del izvesti predhodne arheološke raziskave. Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister
pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
|
|
25. člen |
|
|
Ravnanje s plodno zemljo. |
|
|
Plodno zemljo, ki nastane pri odkrivanju gradbenih površin
je treba deponirati ob gradbiščih v kupe višine do 1,5 m in jo uporabiti
pri ureditvah zelenih in ostalih nezazidanih površin. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
26. člen |
|
|
Obramba |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta ni opredeljeno za
potrebe obrambe, zato posebni ukrepi niso predvideni. |
|
|
27. člen |
|
|
Požarna varnost |
|
|
Ker natančna vsebina posameznih predvidenih objektov ni
natančno določena je potrebno v projektni dokumentaciji za posamezne
objekte, v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
71/93, 87/01 in 110/02), izdelati oceno požarne ogroženosti in študijo
požarne varnosti za vsak posamezni objekt (v skladu z določili
Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05)). |
|
|
Pri tem je treba zagotoviti: |
|
|
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje
slovenskega predpisa se pri načrtovanju upoštevajo ustrezne tehnične
smernice primerljive tuje države), |
|
|
– potrebne odmike med objekti (požarna ločitev objektov)
za zagotovitev pogojev za omejevanje širjenja ognja ob požaru – smernice
SZPV 204, |
|
|
– urediti prometne in delovne površine za intervencijska
vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču), |
|
|
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje v
skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91), |
|
|
– zagotoviti predpisane odmike med komunalnimi vodi, |
|
|
– upoštevati požarna tveganja zaradi povečane možnosti
nastanka požara zaradi morebitne uporabe požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov. |
|
|
Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev
objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
|
|
28. člen |
|
|
Vodnogospodarske ureditve |
|
|
Odvod meteornih vod z utrjenih površin in s streh bo
speljan preko obstoječega jarka v Somorički potok. Pri projektiranju
iztočnega objekta je treba upoštevati naslednje pogoje: |
|
|
– izpust je treba izvesti v zgornji tretjini pretočnega
profila potoka, če je to tehnično izvedljivo; |
|
|
– izpustna glava mora biti oblikovana v naklonu brežine; |
|
|
– opremljen mora biti s povratno loputo; |
|
|
– v območju izpusta je treba predvideti protierozijsko
zaščito struge. |
|
|
Meteorne vode s prometnih površin se morajo voditi preko
lovilcev olja in maščob, ki morajo obratovati v skladu s standardom SIST
EN 858-1. |
|
|
Pri projektiranju in gradnji vseh objektov se morajo
upoštevati dejanske hidrogeološke pogoje in temu primerno izbrane
tehnične rešitve za izvedbo. |
|
|
Vsi predvideni objekti v ureditvenem območju lokacijskega
načrta so od Somoričkega potoka oddaljeni več kot 5,0 m. |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v
prostor, razen za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,
zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v
naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
|
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati
kakršne koli objekte, ki ovirajo normalen pretok vode in plavja ali
onemogočajo prost prehod ob vodotoku. |
|
|
Pri izvedbi vseh vodnogospodarskih ureditev je potrebno
upoštevati vse lokacijske in tehnične pogoje, ki so podani v smernicah
MOP, Agencije RS za okolje in so povzeti tudi v tekstualnem delu
lokacijskega načrta. |
|
|
VIII. OSNOVE ZA
PARCELACIJO |
|
|
29. člen |
|
|
Zakoličba parcel |
|
|
Zakoličba posameznih parcel se izvede glede na potrebe
posameznih investitorjev. Poleg elementov za zakoličbo, ki so razvidni
iz kartografskih in drugih prilog lokacijskega načrta, se pri formiranju
parcel upošteva tudi sedanje parcelno in lastniško stanje. Parcele se
lahko glede na potrebe investitorjev združujejo. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE |
|
|
30. člen |
|
|
Izvajanje lokacijskega načrta bo potekalo postopoma, v
skladu z interesi investitorjev. Posamezni objekti se lahko začnejo
graditi šele po končani gradnji javne komunalne infrastrukture (dovozne
ceste, kanalizacijski sistem, TP, vodovod). Pred gradnjo posameznega
objekta mora biti urejena zanj vsa potrebna komunalna oprema. Hkrati z
objektom morajo biti urejene tudi vse predvidene zunanje ureditve ob
objektu (dovozi, dostopi, zelenice, parkirišča). |
|
|
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
31. člen |
|
|
Poleg navedenih pogojev tega odloka morajo investitorji in
izvajalci lokacijskega načrta upoštevati še naslednje pogoje: |
|
|
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do zastojev; |
|
|
– v času gradnje cestnega priključka mora biti ves
material odmaknjen od glavne ceste vsaj 3,0 m ali več, če to zahteva
preglednost na cesti; |
|
|
– v primeru oviranja prometa si mora izvajalec pridobiti
dovoljenje za delno ali polovično zaporo ceste na podlagi elaborata; |
|
|
– začetek in zaključek del je treba prijaviti Direkciji RS
za ceste; |
|
|
– evidentirati stanje obstoječe infrastrukture; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča; |
|
|
– vse predvidene posege je treba izvesti tehnično
neoporečno, varno in ekonomično; |
|
|
– po izvedenih gradnjah komunalne infrastrukture je treba
izvesti geodetski posnetek izvedenega stanja in ga predložiti posameznim
upravljalcem infrastrukture: |
|
|
– v
varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovna ali zvočno obveščanje in
oglaševanje, |
|
|
–
upravljavec državne ceste (Družba za avtoceste v RS in Direkcija RS za
ceste) ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, kakor tudi ne zaščite
pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica
obratovanja državne ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost
investitorja. |
|
|
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati tudi vse
pogoje in usmeritve iz smernic pristojnih organov in organizacij,
pridobljenih k lokacijskemu načrtu. |
|
|
32. člen |
|
|
Občina lahko z urbanistično pogodbo zadolži posamezne
investitorje, da zgradijo del komunalne infrastrukture, ki je v javni
koristi. |
|
|
XI. ZAČASNA NAMEMBNOST
ZEMLJIŠČ |
|
|
33. člen |
|
|
Rok za izvedbo predvidene komunalne opreme je 10 let. Po
prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se na območju vzpostavi
prostorski red občine. |
|
|
Do končne izvedbe lokacijskega načrta ostanejo vsa
zemljišča v sedanji rabi. |
|
|
XII. ODSTOPANJA |
|
|
34. člen |
|
|
Odstopanja od predvidenih maksimalnih tlorisnih gabaritov
so dovoljena v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo. Večja odstopanja
od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna,
zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je
potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno
podlago, ter si je pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti projektne
pogoje in soglasja k projektom. Odločbe tega člena se nanašajo tudi za
posege, ki niso predvideni in prikazani v grafičnih prilogah. |
|
|
Dopustna so tudi odstopanja v trasah posameznih komunalnih
naprav, če se pri nadaljnjem načrtovanju poiščejo boljše rešitve in pod
pogojem, da so upoštevani predpisani odmiki in da se s spremembo ne
poslabšajo pogoji ostalih ureditev. Po potrebi se za odstopanje
pridobijo dodatni projektni pogoji in soglasja. |
|
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
35. člen |
|
|
Lokacijski načrt za komunalno opremo v obrtno-poslovni
coni v Bučečovcih je na vpogled na Občini Križevci. |
|
|
36. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
37. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 350-03/06 |
|
|
Križevci, dne 22. marca 2006 |
|
|
|
|
|
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v
Bučečovcih (Uradni
list Republike Slovenije, št. 93/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
16. člen |
|
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|