Na
podlagi 129. člena v povezavi z 124. členom Zakona o urejanju prostora
(ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 –
ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF,
14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 35/14, 21/15 in 25/17) je Občinski svet Občine
Moravske Toplice na 12. seji dne 9. aprila 2024 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del EUP SV 1 – turistično
naselje |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del EUP SV
1 – turistično naselje, identifikacijska številka 3329 (v nadaljnjem
besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZEU, družba za načrtovanje in
inženiring, d. o. o. iz Murske Sobote, pod številko OPPN-1/22. |
(2) Podlaga za izdelavo OPPN je Odlok o občinskem prostorskem načrtu
Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 67/17, 66/20, 108/21,
184/21) (v nadaljnjem besedilu: OPN). |
|
2. člen |
|
(vsebina Občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) OPPN
vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del OPPN načrta vsebuje besedilo odloka, in sicer: |
– območje OPPN, |
– prostorska ureditev, ki se načrtuje z OPPN, |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
– pogoji in merila za parcelacijo in vplivno območje, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje
narave in zdravja ljudi, |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN, |
– končna določila. |
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze: |
– Izsek iz
grafičnega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve |
M
1:1500 |
– Prikaz območja
OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
M
1:500 |
– Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji – širša situacija |
M
1:10000 |
– Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji – ožja situacija |
M
1:500 |
– Ureditvena
situacija |
M
1:500 |
– Zazidalna
situacija z načrtom parcelacije |
M
1:500 |
– Prikaz
predvidene gospodarske javne infrastrukture |
M
1:500 |
– Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M
1:500 |
(4) Spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta je: |
– poročilo o sodelovanju z javnostjo, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– mnenja nosilcev urejanja prostora, |
– mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana
območja, |
– elaborat ekonomike, |
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost. |
|
2. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
|
(območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) Ureditveno
območje zajema stavbna zemljišča, ki ležijo v naselju Suhi Vrh. Območje
OPPN zajema glede na OPN enoto urejanja prostora SV 1 z oznako
podrobnejše namenske rabe SK (površine podeželskega naselja). |
(2) Območje OPPN obsega površino v izmeri 5.662 m² oziroma 0,57 ha in
zajema zemljišča s parcelnimi številkami 214, 215/2 in 216/2, vse k. o.
Suhi Vrh. Po dejanski rabi je območje pretežno opredeljeno kot ostala
nekmetijska zemljišča, in sicer kot pozidana in sorodna zemljišča s
šifro rabe 3000 (69,95 %). Ostali del območja OPPN se po dejanski rabi
uporablja v kmetijske namene, in sicer kot njive s šifro rabe 1100
(0,9 %), ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak s šifro rabe 1222
(29,14 %) ter trajni travnik s šifro rabe 1300 (0,01 %). |
(3) Območje OPPN se nahaja na ekološko pomembnem območju (EPO) v območju
Goričko (identifikacijska številka 41300), v območju Nature 2000 v
območju Goričko (posebno ohranitveno območje (POO) – številka območja
SI3000221 in posebno območje varstva (POV) – številka območja SI5000009)
in v zavarovanem območju narave znotraj območja Krajinski park Goričko
(številka območja 3913). |
(4) Območje OPPN se glede ogroženih območij nahaja na erozijskem območju
znotraj območja običajnih zaščitnih ukrepov in na plazljivem območju,
kjer obstaja verjetnost pojavljanja plazov. Po podatki opozorilne karte
poplav je območje OPPN na območju poplavljanja – zelo redke poplave
pluvialnega tipa. |
(5) Območje predvidenega OPPN je dostopno preko lokalne ceste LC –
265081 (Tešanovci–Gornji Moravci), ki poteka ob zahodni meji OPPN. |
(6) Na podlagi analize stanja gospodarske javne infrastrukture je na
območju OPPN že obstoječa telekomunikacijska infrastruktura,
elektroenergetska infrastruktura in vodovodni priključek. Kanalizacijsko
omrežje v delu naselja kjer je predviden OPPN ni zgrajeno. |
|
3. PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM
PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
4. člen |
|
(načrtovana prostorska ureditev) |
|
Z
OPPN se načrtuje: |
– gradnja nestanovanjskih stavb s pomožnimi in pripadajočimi objekti, |
– gradnja gradbenih inženirskih objektov s spremljajočimi objekti in
napravami (prometna, okoljska, energetska in komunikacijska
infrastruktura), |
– ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine), |
– drugi gradbeni posegi. |
|
4. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
4.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji |
|
5. člen |
|
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje
OPPN zajema stavbna zemljišča, ki ležijo v naselju Suhi Vrh. |
(2) Območje na zahodni strani meji in je dostopno z lokalne ceste LC
265081 (Tešanovci–Gornji Moravci). Na vzhodnem robu območja OPPN poteka
nekategorizirana poljska pot. |
(3) Ob cesti območje na severnem in južnem robu meji na stavbna
zemljišča z oznako namenske rabe SK, na vzhodnem delu pa na kmetijska
zemljišča z oznako namenske rabe K2. |
(4) Območje OPPN se nahaja na ekološko pomembnem območju (EPO) v območju
Goričko (identifikacijska številka 41300), v območju Nature 2000 v
območju Goričko (posebno ohranitveno območje (POO) – številka območja
SI3000221 in posebno območje varstva (POV) – številka območja
SI5000009), v območju zavarovane narave znotraj območja Krajinski park
Goričko (številka območja 3913) ter v erozijsko ogroženem območju
znotraj območja običajnih zaščitnih ukrepov in v plazljivih območjih. Na
območju OPPN se nahajajo tudi območja ekstenzivnih sadovnjakov. |
(5) Gradnja novih infrastrukturnih vodov, razen priključkov, na območju
ni predvidena, zato tovrstnih povezav ali vplivov na sosednje enote
urejanja ne bo. |
(6) Ureditev območja ima lahko vpliv na podobo naselja, ki pa je ob
ustreznem oblikovanju objektov in zasaditvi območja lahko tudi
pozitivna. |
(7) Predvidena gradnja v območju urejanja, ob upoštevanju prostorskih
izvedbenih pogojev, ne bo imela negativnih vplivov na obstoječo rabo
prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene obremenitve na
prometno infrastrukturo. |
(8) Velikost posega v prostor in njegova umeščenost ni moteča za
sosednje enote urejanja prostora. Vsi ostali vplivi (varstvo pred
požarom, zdravstveni vidik, varnost pri uporabi) in povezave s
sosednjimi enotami urejanja bodo v skladu s predpisanimi normativi. |
|
4.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
6. člen |
|
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
|
(1) Načrtovane
objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi
začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo OPPN,
ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe
investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno
umeščanje v prostor. |
(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v
kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za
projektiranje in gradnjo tega odloka. |
|
4.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
7. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
(1) Na
območju OPPN je dovoljena turistična oziroma gostinska dejavnost.
Dopustna je tudi trgovska dejavnost. |
(2) Območje OPPN je razdeljeno na dve ureditveni enoti: – UE-1: Območje
glavne gostinske stavbe in skupnih odprtih in zelenih površin, ki
predstavlja osrednji skupni del območja, namenjen gradnji gostinske
stavbe, ureditvi skupnega parkirišča ter skupnih zelenih in odprtih
površin. Dopustna je tudi trgovska dejavnost. Zelene rekreacijske
površine so namenjene gradnji bazena za kopanje ali drugih odprtih
zelenih površin (npr. otroško igrišče) s pripadajočimi objekti. |
– UE-2: Območje nastanitvenih objektov, ki je namenjeno gradnji drugih
gostinskih objektov za kratkotrajno nastanitev – 9 objektov. |
|
8. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na
območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del na
vseh vrstah objektov: |
– sanacija in priprava zemljišča, |
– gradnja novih objektov (novozgrajen objekt, prizidava), |
– rekonstrukcije objektov (rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija), |
– odstranitve objektov ali njihovih delov, |
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v okviru
opredeljenih dejavnosti v OPPN, |
– legalizacija objekta, |
– vzdrževalna dela na objektih in vzdrževalna dela v javno korist. |
|
9. člen |
|
(vrste objektov glede na namen) |
|
(1) V
skladu s predpisom o razvrščanju objektov je na območju OPPN dovoljena
gradnja objektov s pripadajočimi in pomožnimi objekti glede na namen: |
– 12
Nestanovanjske stavbe: |
– 121 gostinske stavbe: |
– 1211 hotelske in podobne gostinske stavbe: |
– 12111 hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen
hoteli in moteli) |
– 12112 gostilne, restavracije in točilnice; |
– 1212 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: |
– 12121 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; |
– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– 1230 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– 12301 trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki,
prodajne galerije; |
– 12304 stavbe za storitvene dejavnosti – le stavbe za pripravo hrane
(catering) |
– 124 stavbe za promet in izvajanje komunikacij: |
– 12420 garažne stavbe; |
– 127 druge nestanovanjske stavbe: |
– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, le za namene turistične
dejavnosti |
– 1274 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
– 12744 sanitarije, |
– 12745 stavbe za funkcionalno dopolnitev, |
– 12746 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje; |
– 21
Objekti prometne infrastrukture: |
– 211 ceste: |
– 2112 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste; |
– 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (razen bazne
postaje in telekomunikacijski stolpi); |
– 24
Drugi gradbeni inženirski objekti: |
– 2411 športna igrišča: |
– 24110 športna igrišča; |
– 2412 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: |
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas; |
– 2420 drugi gradbeni inženirski objekti: |
– 24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditve, |
– 24208 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
(2) Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste pomožnih in pripadajočih
objektov: |
– vsi pomožni in pripadajoči objekti, ki so skladni z osnovno
dejavnostjo območja in funkcionalno dopolnjujejo glavni objekt. |
|
10. člen |
|
(splošni pogoji glede oblikovanja objektov) |
|
(1) Zagotovi
se sodobno arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje stavb in
drugih objektov ter ureditev na celotnem območju turističnega naselja,
tako da se ustvari oblikovno in funkcionalno skladna celota. |
(2) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali na osnovi pravokotnega
tlorisa sestavljena. Glavni objekt ob cesti mora biti oblikovan v skladu
z arhitekturno tipologijo območja. |
(3) Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so
prepovedani). |
(4) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 2,0 m. Manjši
odmik je dopusten ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele
ter ob upoštevanju predpisov o varstvu pred požarom. |
(5) Dovoljene so svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Dovoli se delna obdelava fasad z lesom, opeko ali s kamnom. Pripadajoči
objekti morajo biti glede barv in uporabe materialov, oblikovani skladno
z glavnim objektom. |
(6) Pomožne in pripadajoče objekte se lahko v prostor umesti poljubno.
Minimalni odmik je 2,0 m (najbolj izpostavljeni del objekta) od parcelne
meje sosednjega zemljišča. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča
lahko tudi manj, razen na mejo, ki meji na dostopno cesto. Minimalni
odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko je manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. Glede na predpis o razvrščanju
objektov morajo izpolnjevati merila za nezahteven ali enostaven objekt.
Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se
tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob
drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in
ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne
betonske so prepovedane. Minimalni odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov morajo biti usklajeni z režimi nosilcev urejanja prostora. |
(7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine
1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). |
|
11. člen |
|
(splošni pogoji glede ureditev in oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje
terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbene inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(2) Obstoječa sadna drevesa izven površin za razvoj stavbe se ohranjajo,
oziroma nadomestijo z avtohtonimi starimi sortami sadnega drevja. Ostale
zasaditve (žive meje, okrasne zasaditve in podobno) se izvajajo z
uporabo avtohtonih rastlinskih vrst, značilnih za to območje (na primer
navadni gaber – Carpinus Betulus). |
(3) V okviru območja OPPN se glede na dejavnost na skupnem parkirišču
zagotovi zadostno število parkirnih mest. |
|
12. člen |
|
(posebni pogoji glede vrste objektov, lege, velikosti in oblikovanja
objektov za ureditveno enoto UE-1) |
|
(1) Stavbe
se umesti znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi
mejami, katere stavba ne sme presegati, lahko pa se jih dotika s
fasadami ali pa je od njih odmaknjena v notranjost zemljišča. |
(2) Objekte se mora umeščati v prostor tako, da je njihov vizualni vpliv
čim manjši ter da se v čim večji meri ohranja značilnost naselja.
Osrednji objekt ob cesti se mora locirati vzdolž ceste, z daljšo
stranico vzporedno s cesto oziroma v skladu z vzorcem pozidave. |
(3) Tlorisni gabarit je omejen s faktorjem zazidanosti parcele (FZ), ki
je največ 0,4. |
(4) Višinski gabarit stavb je največ K + P + 1 ali K + P + M. V primeru
gradnje objekta višine P + 1 je lahko prostor pod streho izkoriščen s
strešnimi okni, kolenčni zid je lahko največ 50 cm. |
(5) Strehe glavnega objekta morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni
od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z
opečno, sivo ali rjavo kritino. Dopustna je tudi štirikapna streha. V
primeru izkoriščene mansarde je odpiranje strešin dovoljeno s strešnimi
okni, klasičnimi frčadami in pultnimi okni. Del stavbe se lahko
kombinira z ravno ali enokapno streho tako, da ca. 2/3 objekta prekriva
dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter
sledi vzorcu pozidave) ter maks. 1/3 prekriva ravna ali enokapna streha,
ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del je
lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela
objekta. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Na strehe se lahko
namestijo sončni sprejemniki. |
(6) Gradbene inženirske objekte se ne glede na zahtevnost gradnje umesti
v prostor poljubno, lahko tudi izven površin za razvoj stavbe. Velikost
se prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu. |
|
13. člen |
|
(posebni pogoji glede vrste objektov, lege, velikosti in oblikovanja
objektov za ureditveno enoto UE-2) |
|
(1) Stavbe
se umesti znotraj površin za razvoj stavbe, ki so določene z gradbenimi
mejami, katerih stavbe ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo s
fasadami ali pa so od njih odmaknjene v notranjost zemljišča. |
(2) Objekte se mora umeščati v prostor tako, da je njihov vizualni vpliv
čim manjši. Stavbe se v prostor umešča razpršeno. Stavbe ni dopustno
umeščati v isto linijo, da bi v prostoru delovale kot enoten volumen. |
(3) Tlorisni gabarit je omejen s faktorjem zazidanosti parcele (FZ), ki
je največ 0,4. |
(4) Višinski gabarit stavb je največ P + M. Prostor pod streho je lahko
izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je lahko največ 50 cm. |
(5) Strehe na nastanitvenih objektih v notranjosti parcele so lahko
simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po
daljši stranici objekta, z opečno, sivo ali rjavo kritino. Del stavbe se
lahko kombinira z ravno ali enokapno streho tako, da ca. 2/3 objekta
prekriva dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje
ter sledi vzorcu pozidave) ter maks. 1/3 objekta prekriva ravna ali
enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Kritina ne
sme biti trajno bleščeča. Na strehe se lahko namestijo sončni
sprejemniki. |
(6) Gradbene inženirske objekte se ne glede na zahtevnost gradnje umesti
v prostor poljubno, lahko tudi izven površin za razvoj stavbe. Velikost
se prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu. |
|
5. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO |
|
14. člen |
|
(parcelacija) |
|
Posamezni posegi in ureditve se izvajajo znotraj obstoječih parcel. Po
potrebi se izvede parcelacija z določitvijo nove gradbene parcele
stavbe, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe. |
|
6. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Gospodarska
javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja OPPN. |
(2) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture in komunalne
opreme se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s
posameznega področja. |
(3) Detajlni pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo in komunalno opremo se določijo v fazi izdelave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu z
mnenji k OPPN ter pridobljenega pozitivnega mnenja na projekt. |
(4) Točen potek tras se določi na podlagi posebne projektne
dokumentacije. |
(5) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno
načrtovano kapaciteto območja OPPN. |
|
16. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Na severovzhodnem delu območja poteka asfaltirana kategorizirana
lokalna cesta LC 265081 (Tešanovci–Gornji Moravci), ki zagotavlja dostop
do območja urejanja. |
(2) Na obravnavanem območju se uredi novo skupno parkirišče ter dovoz do
njega. Cestni priključek se izvede pod pogoji in s soglasjem
upravljalca. |
(3) V preostalem delu območja OPPN ni predvidenega motoriziranega
prometa. |
(4) Pri predvidenih prometnih površinah je potrebno upoštevati: |
– vso veljavno zakonodajo, |
– zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu, |
– upoštevati obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
– preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z
utrjenih površin na javne ceste. |
|
17. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1) Mirujoči
promet se znotraj OPPN ureja na skupnem parkirišču ob obstoječi cesti na
zahodnem delu območja. |
(2) Parkirišče se utrdi. |
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta
(v nadaljnjem besedilu: PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev: |
Namembnost objektov |
Število PM za motorni promet |
12111 – hotelske in podobne stavbe za
kratkotrajno nastanitev |
Eno (1) PM na enoto ali 1 PM na 2–4
postelj. |
12112 – gostilne, restavracije in
točilnice |
Eno (1) PM za 30 m2 koristne
površine ali 1 PM na 10 sedežev od tega najmanj 75 % PM za
obiskovalce. |
12120 – druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev |
Eno (1) PM na 10 postelj. |
12301 – trgovske stavbe (lokalna trgovina
so 200,00 m2 BTP) |
Eno (1) PM na 50 m2 koristne
prodajne površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce. |
(4)
Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki
je namenjen javnosti za namene parkiranja vozil invalidnih oseb. |
|
18. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
(1) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi
na javno vodovodno omrežje s samostojnim priključkom pod pogoji
upravljalca. |
(2) Za oskrbo objektov na območju OPPN s pitno in sanitarno vodo je
predvidena ukinitev in prestavitev obstoječih vodovodnih cevi na območju
OPPN. |
(3) Na parceli ceste s parc. št. 1378 k. o. Suhi Vrh se predvidi nov
vodovodni cevovod. Vodovodni priključek za obstoječ sosednji objekt na
parceli s parc. št. 209 k. o. Suhi Vrh se ustrezno preveže. |
(4) Objekte na območju OPPN je potrebno priključiti na javno vodovodno
omrežje s samostojnim priključkom. Na priključku se izvede vodomerni
jašek na parceli s parc. št. 215/2 k. o. Suhi Vrh. Dimenzija vodovodnega
priključka in DN vodomera se mora določiti v tehnični dokumentaciji. |
(5) Obstoječ nadzemni hidrant na območju OPPN se za načrtovan poseg mora
prestaviti izven predvidenih parkirnih površin. Nov predviden hidrant se
izvede v podzemni obliki na parcel s parc. št. 1378 k. o. Suhi Vrh.
Hidranti morajo biti vidni in enostavno dostopni in hkrati zaščiteni
pred morebitnimi poškodbami z vozili. |
(6) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upošteva veljavni tehnični
pravilnik na Vodovodu sistema B. |
(7) Interna vodovodna napeljava do in v objektih mora zagotavljati
obratovalni tlak v skladu s standardom SIST EN 806. |
|
19. člen |
|
(odvod komunalnih voda) |
|
(1) Za
zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede
ločen kanalizacijski sistem. |
(2) Na območju OPPN ni izgrajeno kanalizacijsko omrežje. |
(3) Komunalne odpadne vode se bodo vodile v male komunalne čistilne
naprave zadostne velikosti. Mulj iz malih komunalnih čistilnih naprav se
odvaža in čisti na čistilni napravi Lukačevci – ID 126. |
(4) Trase komunalnih voda morajo biti odmaknjene od občinskih cest vsaj
1,20 m. Kjer poseg ni možen je dovoljen poseg v rob ceste ali pločnika. |
|
20. člen |
|
(odvod padavinskih voda) |
|
(1) Padavinske
vode s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) odvaja razpršeno po
zeleni površini ali s ponikovanjem v ponikovalnici. |
(2) Odvajanje padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se
v največji možni meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne
plošče, suhi zadrževalnik). S parkirišč, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev olj. |
|
21. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Za
oskrbo z električno energijo se dogradi električno omrežje. Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. |
(2) Objekti bodo predvidoma napajani po internem podzemnem vodu iz
novozgrajene prostostoječe priključno-merilne omarice (PS-PMO). |
(3) Zgradi se nov podzemni nizkonapetosti (NN) kabelski vod iz
transformatorske postaje T-103 MORAVCI ZGORNJI na zemljišču s parc.
št. 236/1 k. o. 2-Suhi Vrh in 892/1 k. o. 92-Moravci do nove
priključno-merilne omarice (PS-PMO). |
(4) Nov nizkonapetostni vod za priključitev turističnega naselja se
predvidi ob predvidenem srednjenapetostnem (SN) 20 kV kablovodu. |
(5) Za priključitev je treba pridobiti upravno in projektno
dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske izvode. Pridobiti je
potrebno služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase
novih nizkonapetostnih kabelskih izvodov. |
(6) Objekte, ki so predvideni pod oziroma nad elektroenergetskimi vodi
je potrebo prestaviti na novo lokacijo za kar je potrebno pridobiti
ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev
elektroenergetskih vodov in objektov in pridobiti služnostne pogodbe za
zemljišča, čez katera bo potekala trasa elektroenergetskih vodov. |
(7) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s
tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. Pridobiti je treba gradbeno dovoljenje. |
(8) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo
pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
(9) Za priključitev objekta na distribucijsko omrežje, mora investitor
od upravljalca pridobiti soglasje za priključitev za posamezne objekte,
v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev. |
(10) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma
projektant seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih
vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih
vodov. |
(11) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z
natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in zagotoviti
nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in
naprav ter naročiti zakoličbo kablov pri upravljalcu omrežja. |
(12) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnjo energetskih vodov
in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi
pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi
ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora
biti obdelana v posebni mapi. |
(13) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna
namestitev zbiralnikov sončne energije. Objekte se priključi na
električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem
soglasju. |
|
22. člen |
|
(telekomunikacije) |
|
(1) Predvidena
je priključitev objektov na obstoječe elektronsko komunikacijsko
omrežje. |
(2) Za načrtovan poseg se predvidi izgradnja kabelske kanalizacije in
ustreznega elektronskega komunikacijskega omrežja. |
(3) Znotraj območja OPPN poteka obstoječe elektronsko komunikacijsko
omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase
obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja in predhodno
pridobiti mnenje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam. Pred
pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo
zemeljskega elektronskega komunikacijskega omrežja ter po potrebi
naročiti eventualno zaščito oziroma prestavitev tangiranega
elektronskega komunikacijskega omrežja. |
(4) Za območje OPPN je potrebno za dopolnitev komunalne opreme
pripraviti projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do
posameznih stavb po zemljiščih, ki so v lasti investitorja zgradi
kabelska kanalizacija elektronskega komunikacijskega omrežja. Izvedba
kabelske kanalizacije mora omogočiti upravljalcu možnost priklopa vseh
objektov. |
(5) Priključna točka za predviden poseg na območju OPPN je na meji
parcele 216/1 k. o. Suhi Vrh v višini objekta na tej parceli. |
(6) Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje se glede na pozidavo
ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve. |
(7) Vse dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih kablov
elektronskega komunikacijskega omrežja izvede upravljalec omrežja. |
(8) Pri načrtovanju objektov investitor za objekte kjer bo izveden
priključek elektronskega komunikacijskega omrežja, predvidi vgradnjo
dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V
primeru kovinske omarice, mora le-ta biti ozemljena na skupno ozemljilo
objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24
urni dostop. |
(9) Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi
materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje
telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo z
dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici ali komunikacijskem
prostoru. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno
napajanje in prezračevanje. |
|
23. člen |
|
(samooskrba objektov) |
|
(1) Vsi
objekti morajo imeti urejeno oskrbo s pitno vodo, oskrbo z energijo,
odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste ali poti oziroma glede
na namen objekta. |
(2) Oskrba z energijo in odvajanje odpadnih voda se lahko zagotovijo
tudi s samooskrbo objekta ali z alternativnimi ter s sodobnimi tehnični
načini. |
(3) Samooskrba objektov na področju odvajanja in čiščenja odpadne
komunalne vode je dopustna le za objekte v območjih, kjer ni predvidena
oskrba prek javnih omrežij oziroma le do zagotovitve opremljenosti
stavbnega zemljišča s kanalizacijskim omrežjem. |
|
7. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
24. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na
območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje, nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Pristojni Zavod je treba obvestiti deset
dni pred pričetkom del. |
|
8. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA
NARAVE IN ZDRAVJA LJUDI |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Območje
OPPN se nahaja na ekološko pomembnem območju (EPO) v območju Goričko
(identifikacijska številka 41300), v območju Nature 2000 v območju
Goričko (posebno ohranitveno območje (POO) – številka območja SI3000221
in posebno območje varstva (POV) – številka območja SI5000009) in v
zavarovanem območju narave znotraj območja Krajinski park Goričko
(številka območja 3913). |
(2) Na območju OPPN so kartirani naravovarstveno pomembni habitatni tipi
»Mejice in manjše skupine dreves in grmov«, »Ekstenzivno gojeni
senožetni sadovnjaki« in »Ekstenzivno gojeni senožetni
sadovnjaki/Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma
suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko«. |
(3) Zaradi načrtovanega posega ni mogoče površin ekstenzivnega
sadovnjaka nadomestiti znotraj območja OPPN, zato se predvidijo
nadomestne površine v neposredni bližini območja na parceli s parc.
št. 223, k. o. Suhi Vrh z namenom ohranjanja habitatnih tipov in
ohranjanja povezanosti rastlinskih in živalskih vrst. Na parceli s parc.
št. 223 se mora zasaditi, ohranjati ter vzdrževati visokodebelni
senožetni sadovnjak (minimalno 10 dreves avtohtonih in krajevno
značilnih vrst visokodebelnega sadnega drevja) in ekstenzivni travnik
(avtohtona in krajevno značilna travna mešanica) v skupni površini 640 m2.
Ekstenzivni travnik se kosi 1–2 krat letno. Objekti, ureditve ter drugi
posegi se na to območje ne smejo umeščati. |
(4) Vzpostavitev visokodebelnega sadovnjaka in ekstenzivnega travnika v
velikosti 640 m2 na parceli s parc. št. 223, k. o. Suhi Vrh
se mora izvesti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. |
(5) Senožetni sadovnjaki so življenjski prostor rjavega srakoperja
(Lanius collurio). Poseganje v senožetne sadovnjake bi lahko pomembno
negativno vplivalo na rjavega srakoperja (Lanius collurio) z izgubo
življenjskega in prehranjevalnega habitata in s tem zmanjšanje
populacije vrste. Ker bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa se naj namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). |
(6) V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine
(Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco
Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk)). |
(7) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se
kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(8) Za zasaditve grmovja in drevja okrog objektov in v okviru ureditve
okolice se uporabijo avtohtone in krajevno značilne vrste grmovja in
dreves. |
(9) V primeru prisotnosti ali ob pojavu tujerodnih vrst, se le-te
odstrani, na območju odstranitve se zasadi avtohtona in krajevno
značilna vegetacija. |
(10) V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Ni
dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta. |
(11) Za namene razsvetljave zunanjosti objektov, okolice, parkirišč in
dovoza se namesti senzorska svetila, ki se vklopijo le ob prisotnosti
ljudi. |
|
26. člen |
|
(varstvo vode in podtalnice) |
|
(1) Območje
OPPN se glede ogroženih območij nahaja na erozijskem območju znotraj
območja običajnih zaščitnih ukrepov in na plazljivem območju, kjer
obstaja verjetnost pojavljanja plazov. Po podatkih opozorilne karte
poplav je območje OPPN na območju poplavljanja – zelo redke poplave
pluvialnega tipa. |
(2) Območje OPPN se nahaja na območju vodnega telesa podzemnih voda
Goričko (šifra vodnega telesa: SIVTPODV4018), ki zaradi razpoklinskih
značilnosti drugega vodonosnika ranljiv za posledice različnih virov
onesnaženja, zaradi česar so lahko ogroženi vodni viri za oskrbo s pitno
vodo, tudi v oddaljenih predelih. |
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne
poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem
voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot
in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v
projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno. |
(4) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v
ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih
padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske
odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s
standardom SIST EN 1610. |
(5) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in z utrjenih površin je
treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske
odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki ipd.). |
(6) Padavinske vode se lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod
v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba
upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in
manipulativnih površin. |
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno
dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti
izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. |
(8) V skladu s 150. členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na
podlagi vodnega soglasja. |
(9) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni
vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda,
zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(10) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora
investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega
soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora
investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. |
(11) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda),
si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo
vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda
(izvedba vrtine). |
(12) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenj, ki
ju v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za
vode. |
|
27. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Pri
gradnji objektov, drugih prostorskih ureditvah in posegih na in v tla je
potrebo upoštevati predpise s področja varstva tal. |
(2) Z ukrepi varstva tal bodo doseženi naslednji cilji: |
– povečana sposobnost izvajanja ekosistemskih storitev tal z
obvladovanjem degradacijskih procesov, povezanih z zmanjševanjem
organske snovi v tleh, s preprečevanjem erozije tal, s preprečevanjem
onesnaževanja tal in saniranjem ter revitaliziranjem degradiranih
območij, |
– okrepljeni podatki in informacije o stanju tal; |
– povečana ozaveščenost o pomenu tal. |
(3) Pri načrtovanju posegov na zemljišča in na/v tla naj se upošteva
hierarhija izkoriščanja zemljišč – preprečiti, ponovno uporabiti,
zmanjšati in nadomestiti, kot jo opredeljuje Strategija EU za tla do
leta 2030, Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. |
(4) Vsi posegi na zemljišča in na ali v tla se načrtujejo in izvajajo
tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Potrebno je
izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal. Pri načrtovanju oziroma
izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal. |
(5) Vsa, zaradi posegov ali gradnje degradirana tla, kjer je mogoče, se
morajo sanirati tako, da se vzpostavi prvotno stanje, ali pa se izvedejo
načrtovane ureditve tal, ki so načrtovane na način, ki ne poslabša
prvotnega stanja tal. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh
in začasnih gradbenih površinah. |
(6) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati
ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti
zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno
zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni
ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene,
se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo. |
(7) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V
času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj
tehnično brezhibne stroje in vozila. |
(8) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
|
28. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Pri
vseh novogradnjah in prenovi objektov se za ogrevanje prednostno
uporabijo obnovljivi viri energije ali zemeljski plin. Objekti morajo
skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega
energetskega standarda na področju toplotne zaščite, ogrevanja,
klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje
predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo
negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge
emisije). |
(2) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja
zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih
koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s
področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. |
(3) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. |
(4) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti
opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
(5) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. V času gradnje je treba
preprečiti nekontrolirano prašenje. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) V
skladu z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju se
območje OPPN z oznako podrobnejše namenske rabe SK (površine
podeželskega naselja) uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev
je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti
prekoračene. |
(2) Za posamezno območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in
kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v
okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več
virov obremenjevanja okolja s hrupom. |
(3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih
stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup. |
(4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov,
kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav
s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje. V projektu
strojnih inštalacij se navedejo zvočne moči hrupnih naprav in preračun
obremenitve najbližjih stavb z varovanimi prostori. |
|
30. člen |
|
(osončenost in varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) |
|
(1) Lega
in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost
bivalnih prostorov vsaj: |
–
dne 21. 12. najmanj 1 uro, |
–
dne 21. 3. in 21. 9. najmanj 3 ure. |
(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. |
(3) Za namene razsvetljave zunanjosti objektov, okolice, parkirišč in
dovoza se namesti senzorska svetila, ki se vklopijo le ob prisotnosti
ljudi. |
(4) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede
zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
(5) Za zunanjo razsvetljavo se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV
spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne
natrijeve sijalke). V primeru uporabe LED sijalk je obvezna uporaba
filtra, ki ne prepušča valovnih dolžin pod 500 nm), živosrebrove sijalke
niso dopustne. |
(6) Svetilke morajo biti povsem zasenčene in nameščene tako, da ne
oddajajo svetlobe nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi najnižjo točko
sijalke. |
(7) Svetilke morajo biti opremljene z ravnim zaščitnim steklom, ki mora
biti nepredušno zaprto. |
|
31. člen |
|
(varovanje naravnih virov) |
|
Na
območju OPPN se zagotovi: |
– stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri
občine, |
– racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo), |
– varovanje tal kot neobnovljiv naravni vir in trajnostno upravljanje
tako, da se ohranja njihova različnost, kakovost ter sposobnost
zagotavljanja ekosistemskih storitev. |
|
32. člen |
|
(učinkovita raba energije) |
|
(1) Na
območju OPPN ni objektov, ki jih je potrebno upoštevati glede na
smernice Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS;
Uradni list RS, št. 76/04 – Publikacijska karta št. 4; Usmeritev za
razvoj energetskih sistemov). |
(2) Pri načrtovanju prostorske ureditve je treba za smotrno rabo
energije: |
– z
izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi
omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje
potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju, |
– z
ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in s toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, |
– z
načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za
izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture, |
– z
energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
– z
uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati
izgube energije pri prenosu in distribuciji. |
(3) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
– izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo
sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika
(zemeljski plin) ali z biomaso. |
(4) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz
obnovljivih virov energije za lastno uporabo je dovoljeno načrtovati
tako, da: |
– tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov,
ob katere se umeščajo; |
– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki
presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. |
(5) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se prednostno uporabljajo okolju
prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov
energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi
ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija
vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna
energija (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba
geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). |
(6) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se
zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se
štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
– toplotne črpalke. |
(7) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
|
33. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom,
ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
9. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
34. člen |
|
(obramba) |
|
Na
območju OPPN ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanja
dejavnosti obrambe. |
|
35. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Območje
OPPN predstavlja erozijsko ogroženo območje, kjer je potrebno izvajati
običajne zaščitne ukrepe, in plazljivo območje. K projektni
dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) si je
potrebno pridobiti geotehnično mnenje o ustreznosti temeljenja stavb in
zmožnosti ponikanja padavinskih voda oziroma najprimernejši način
odvodnje padavinskih vod. |
(2) Znotraj območja OPPN se glede na geotehnično mnenje, v kolikor se
izkaže potreba, načrtujejo objekti za preprečitev zdrsa. |
(3) Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na
tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje
voda. |
(4) Pri načrtovanju objektov se upošteva, da je območje občine v območju
VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z
najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0.100 [g]. Stavbe morajo
biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na
cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta. |
(5) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija ipd.). |
|
36. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno
varstvo vseh objektov na območju OPPN mora biti urejeno v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Za zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce,
postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno
gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST
DIN 14090, |
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(3) Na območju OPPN se zagotovi vire za zadostno oskrbo z vodo za
gašenje. Na zahodnem robu območja OPPN poteka javno hidrantno omrežje in
obstoječ hidrant. Hidrant se prestavi. |
(4) Zaradi otežene dostopnosti na območju OPPN se zgradi cevovod s
hidranti na gradbeni parceli. Zgradi se hidrantsko omrežje z ustreznim
številom hidrantov za zagotavljanje zadostne količine požarne vode v
skladu z veljavnimi standardi in predpisi. |
|
10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
37. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Pri
izvajanju OPPN in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega
odloka ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu
OPPN. |
(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti
vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
|
11. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
38. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Izvedba
prostorske ureditve je predvidena skladno z zmožnostmi in potrebami
lastnika zemljišč in se lahko izvede v več etapah. |
(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti dostop do stavbe, zadostno
število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo
ter za obratovanje stavb. |
|
12. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
39. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Odstopanja
v namembnosti območja niso dopustna. Odstopanja v namembnosti so možna
le s spremembo OPPN ali OPN. |
(2) Površine za razvoj stavbe za nastanitvene objekte v ureditveni enoti
UE-2 je dopustno zamikati za 2 m znotraj ureditvene enote, če se v fazi
priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi ustreznejše tehnološke, komunalne,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske ali
ekonomske rešitve. Pri tem morajo biti zagotovljeni osončenost,
osvetljenost in zadostni odmiki za zagotavljanje zaščite pred požarom,
hrupom in varovanje zasebnosti. Umestitev objektov mora ostati
razpršena, da ne nastane vtis linijskega objekta. Površine in število
površin za razvoj stavb se ne smejo povečati. Dopustna so odstopanja od
velikosti stavb, vendar ne izven površine za razvoj stavbe. |
(3) Dopustna so odstopanja od zasnove hortikularne ureditve. |
(4) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras in objektov
oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene,
geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske ali ekonomske rešitve.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami
morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja
prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
(5) Dovoljeni so posegi izven območja OPPN za izgradnjo, prestavitev in
rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture za potrebe priključevanja območja OPPN v kolikor se to
izkaže za potrebno pri pripravi projektne dokumentacije. |
(6) Dopustne so spremembe intervencijskih poti in površin v skladu s
tehničnimi rešitvami in z upoštevanjem pogojev pristojnih nosilcev
urejanja prostora ter njihovim soglasjem. |
|
13. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
40. člen |
|
(usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN) |
|
Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem
prostorskem aktu. |
|
14. KONČNA DOLOČILA |
|
41. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
OPPN
se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine
Moravske Toplice. |
|
42. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
ID
številka v zbirki PA: 3329 |
|
Št. 350-0003/2022-41 |
Moravske Toplice, dne
11. aprila 2024 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač |