Na podlagi 39.člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90, 47/93, 71/93) in 22.člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja, št. 6/95) je občinski svet na svoji seji dne 27.3.1997 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA DEL OBČINE ZAGORJE OB SAVI PUP 1-PODKUM

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoj iz območje krajevne skupnosti PODKUM ( v nadaljnjem besedilu PUP1), ki je s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994 opredeljeno za urejanje s PUP in, ki jih je izdelal Razvojni center Celje- Planiranje d.o.o. pod številko 545/95a v marcu 1997.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor

- pogoje za celotno območje PUP1

- podrobnejše pogoje za ureditveno območje naselja PODKUM.

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- Besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP1

- obrazložitev PUP 1

- kartografski del s pregledno karto v merilu 1:50000 prikazom namenske rabe prostora in varovalnimi območji ter zbirnim prikazom infrastrukturnih  ureditev na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1: 5000

- podrobnejše prostorske ureditvene pogoje za ureditveno območje naselja Podkum z obrazložitvijo in grafičnimi prikazi v merilu 1:2500

- soglasja in pogoje pristojnih organov in organizacij

- strokovne podlage s področja varstva naravne in kulturne dediščine za območje PUP Podkum ( LR ZVNKD 1993 in 1996).

II, MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI

4. člen

Ureditveno območje PUP1 obsega celotno območje krajevne skupnosti Podkum na skrajnem južnem delu občine Zagorje ob Savi, to sta območji katastrskih občin k.o. Rodež in k.o. Podkum.

5. člen

Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij na območju PUP 1:

Območje urejanja s PUP 1 vključuje naselja: Podkum, Borovak, Mali Kum, Gorenja vas, Padež, Osredek, Rtiče, Rodež, Šklendrovec in Konjiščica-del z opredeljenimi ureditvenimi območji pod oznako U1-U17

U1-Šklendrovec

U2-Zgornji Šklendrovec

U3-Laze

U4-Jazbine

U5-Podkum ( lokalno središče)

U6-Pungard

U7-Borovak pri Podkumu

U7a-Borovak pri Podkumu-Sela

U8- Mali Kum

U9-Gorenja vas

U10-Briše

U11-Padež

U12-Zgornji Osredek

U13-Spodnji Osredek

U14-Spodnji Osredek

U15-Višje

U16-Klenovik

U17-Rtiče

V Borovaku pri Podkumu je območje počitniških hiš z oznako P.

III. SKUPNA MERILA IN POGOJI.

6. člen

Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za celotno območje iz 4. člena tega odloka: dodatni in podrobnejši pogoji so podani za ureditveno območje naselja Podkum v poglavju IV:

1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR

7. člen

Obravnavano območje PUP 1 vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:

- območje za poselitev

- ureditvena območja naselij

- območje počitniških hiš

- stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje

- kmetijska zemljišča (prvo in drugo kmetijsko zemljišče)

- gozdove (lesnoproizvodne in varovalne)

- varovana območja vodnih virov

- varovana območja in objekti naravne in kulturne dediščine

- območje sanacij: poplavne površine in potencialno plazovita območja

- prometne površine, komunalno in energetsko infrastrukturo ter vodnogospodarske ureditve.

Vsa zgoraj našteta območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva iz 3. člena tega odloka.

8. člen

Na celotnem območju, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:

- redno vzdrževanje in adaptacije obstoječih objektov

- urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve

- za prometno, komunalno in energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustna obnovitvena dela, rekonstrukcije in odstranitve.

9. člen

Poleg določil iz 8.člena tega odloka so po posameznih območjih dovoljeni naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju 10.člena ter vseh ostalih določil tega odloka.

a) Na območjih poselitve:

V ureditvenih območjih naselij iz 5.člena tega odloka (oznaka U1 do U17)

- novogradnje stanovanjskih objektov, gospodarskih objektov kmetij, objektov za oskrbne, storitvene, obrtne in turistične dejavnosti brez kvarnega vpliva na naravno in bivalno okolje (dopolnila in nadomestna gradnja),

- dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, turizma, oskrbne, storitvene oziroma obrtne dejavnosti brez emisij,

- gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječih površin,

- urejanje prostih površin.

V ureditvenem območju počitniških hiš

V Borovaku pri Podkumu (oznaka P)

- novogradnja počitniških hiš

- dozidave obstoječih objektov ali delov objektov za bivalne prostore.

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (oznaka U)

- novogradnje -dopolnila in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,

- dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe turistične dejavnosti kmetije, za stanovanja, potrebe kmetijstva in gospodarske dejavnosti.

b) Izven opredeljenih območij poselitve pod a)

- na kmetijskih in gozdnih zemljiščih

- v okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki v dokumentu kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolnitev tega dokumenta, dovoljeni posegi kot so opisani za stavba zemljišča na območju razpršene gradnje ( brez dopolnilne gradnje);

- posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena ( za infrastrukturo, turistično, lovsko ali rekreacijsko dejavnost), če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega akta in z upoštevanjem vseh ostalih določil tega odloka.

- na drugem območju kmetijskih zemljišč:

- novogradnje v okviru domačije za potrebe povečane kmetijske proizvodnje tako, da je z novimi objekti zagotovljena strjena celota z ostalimi objekti domačije,

- izjemoma so možne novogradnje izven opredeljenih stavbnih zemljišč razpršene gradnje in to samo na vmesnem prostoru med obstoječimi stavbnimi zemljišči, katerih razdalja ne presega 30 m in po predhodni strokovni oceni.

- To določilo velja le s ciljem strnitve stavbnih zemljišč v gručasto stavbno skupino, ne velja pa za posege na varovalnih območjih naravne in kulturne, dediščine, vedutno izpostavljenih legah, ob glavnih prometnicah in v smislu nadaljevanja obcestne zazidave; združevanje zaselkov ni dopustno-obvezno je ohranjanje zelenih pasov kot zaščite odprte krajine.

10. člen

Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 9.člena tega odloka

- novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje je možna le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij;

- dopolnilne gradnje so možne do intenzivne izrabe, ki ne presega 40% pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča;

- gradnja objektov oziroma ureditve prostorov za oskrbne, obrtno-proizvodnje, storitvene ali družbene dejavnosti so dovoljenje na podlagi predhodne strokovne osnove iz urbanističnega  in okoljevarstvenega vidika; investitor mora obvezno predložiti presojo vplivov na okolje;

- gradnja pomožnih objektov (garaže, shrambe in drugo) v kolikor jih ni mogoče urediti v sestavi obstoječih objektov, je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev po predhodni strokovni presoji;

- gradnja nadomestnih objektov:

- je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen.Pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,

- je možna na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču po predhodni strokovni oceni; stari objekt je obvezno porušiti.

1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih parcel in funkcionalnega zemljišča

11. člen

- Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.

- Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati značilnosti obstoječe parcelacije in, da bo stavbno zemljišče za novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca poselitve, namembnosti in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi zdovozi in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.

- Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.

- Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.

- Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino in na opredeljenem krajinskem območju je potrebno podrediti zahtevam in pogojem pristojnega Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine.

- Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe ter je obvezna osnova za parcelacijo na terenu.

1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih

- kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte;

- za vse agrooperacije , ki presegajo 0,5 ha površine, je potrebno izdelati ureditveni načrt;

- pri urejanju kmetijskih zemljišč se naj upoštevajo značilnosti kulturnih teras (vzporedno s plastnicami razporejene obdelovalne površin), ki so še posebej izrazite;

- značilne kulturne terase na varovanem krajinskem območju okoli Gorenje vasi, pod Klenovikom, Resnikom na Jesenovi Ravni, Borovak, na pobočju Slivca ter med Zgornjim in Spodnjim Osredkom  se morajo ohraniti ter vzdrževati;

- v čim večji meri se naj ohranjajo sadovnjaki  zaselkih in ob domačijah (prevladujejo tepke in orehi) kot izrazita kategorija kulturne krajine; potrebno jih je ohraniti oziroma ustrezno nadomestiti z uporabo avtohtonih visokodebelnih sadnih sort; zaradi ohranjanja kulturne krajine je dovoljeno ob kmetijah, zaselkih in vaseh obnavljati visokodebelne sadovnjake ali posamezna drevesa (jablane, hruške in orehi);

- preprečevati je potrebno zaraščanja travnih površin ob gozdovih;

- upoštevati je vodnogospodarske pogoje, da v pasu 5 m od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in, da je potrebno ob vodotokih gojiti primerno obvodno rast zaradi varovanja brežin pred erozijo.

1.4. Merila in pogoji urejanja na območjih gozdov

13. člen

- Gozdovi se urejajo z določili Zakona o gozdovih in gozdnogospodarskimi načrti.

- Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov, ki so kot obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenije in prostorskega plana občine opredeljeni v PUP1, mora biti v skladu z določili odlokov o razglasitvi varovalnih gozdov (Sopota, Dolški hrib, Boriškova reber, Šklendravec-Planina in Štorov hrib). Predlagana območja gozdov po gozdnogospodarskem načrtu območja Ljubljana za varovalne gozdove je potrebno čim prej razglasiti z odloki zlati z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi in zasipavanjem, ohranitve tal in naprave vegetacije ter krepitev varovalnih funkcij gozda.

- ravnanje z gozdovi na območjih naravne dediščine je potrebno prilagoditi predpisanim režimom za naravno dediščino.

- Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

- Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah upoštevati oddaljenosti objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.

- Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah; prometnice, na katere so priključne transportne poti in, ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t  osne obremenitve.

1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja ter urejanja na ogroženih območji

14. člen

Vodni viri

- varstvena območja vodih virov se bodo urejevala oziroma varovala na podlagi sprejetih odlokov o varovanju vodnih virov

- obvezno je zavarovati varstvene pasove vodnih virov:

Špital, Borovšak, Vrh-Borovak, Klenovik, Tacek in Osredek, ki bodo oskrbovali načrtovane vodovodne sisteme na območju krajevne skupnosti Podkum.

15. člen

Pogoji gospodarjenja na ogroženih območjih

Varstvo pred visokimi vodami in erozijo

- Na pogojno stabilnih zemljiščih, ki zajemajo celoten osrednji prostor PUP 1 od Rodeža do Gorenje vasi in območje Podkuma do Sopote (potencialno pazljiva območja so prikazana v kartnem gradivu) so upravljavci in uporabniki dolžnosti:

- preveriti  pogoje stabilnosti zemljišč, pridobiti geološko in geomehansko mnenje - za vse novogradnje

- pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati tako, da voda ne bo mogla zastajati in zamakati zemljišča

- na pogojno stabilnih zemljiščih ni dovoljeno:

- preusmerjanje voda z okoliških na potencialno labilna zemljišča

- zadrževanje voda, zlasti pa terasiranje in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešil zamakanje zemljišča

- poseganje, ki bi povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih opornih in podpornih objektov)

- prerazdeljevanje zemeljskih gmot ali drug dodatne obremenitve

- iztrebljanje tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje.

- za vse posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov je obvezno pridobiti predhodno vodnogospodarsko mnenje. To še posebej velja na poplavnih območjih vodotokov Šklendrovec in Sopota s pritoki, ki so označena v kartnem gradivu.

- Za območja, kjer ne obstaja popolna dokumentacija poplavnih in ogroženih območij, je potrebno izdelati elaborat vodnogospodarske ureditve ter predvideti celovite protipoplavne ukrepe.

- Vse vodnogospodarske ureditve na varovanih območjih naravne dediščine, ki so navedena v poglavju št. 1.6 členu tega odloka se morajo izvajati v skladu s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

- Vsi objekti (mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke, morajo imeti elemente za varen pretok pričakovanih visokih voda (Q max) in morajo biti dimenzionalni tako, da bo pretočni profil imel še vsaj 50 cm rezervne višine za ev.plavajoče predmete,cevni prepusti pa min. 0,25 D rezervne površine.

- Za odvod meteornih voda s komunikacij naj cevni propusti ne bodo manjši od 50 cm, vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Sicer morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda, ampak jih razpršijo.

- Kjer lahko pričakujemo večjo koncentracijo hudournih voda, naj bodo cevni propusti hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa formirani  v obliki drč. Pri ev. večji prodnosti je treba razmisliti o izgradnji odgovarjajočih usedalnikov plavin.

- Nivelete in tlorisne rešitve mostov in propustov morajo biti usklajene z navezavo hudourniških strug s tokom in proti toku.

- Objekti (mostovi, prepusti) morajo biti odgovarjajoče temeljeni in zaščiteni pred erozijo tako, da jih hudourne vode ne morejo poškodovati ali celo ogroziti.

- Vso pozornost je potrebno posvetiti pravilnemu odvodnjavanju terena na geološko nestabilnih območjih.

- Z izbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj bo zagotovljena njihova varnost, njihovi vrhnji obronki pa naj bodo primerno zaobljeni (R v usekih najmanj 5 m),ev.drevje pa na primerni razdalji odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi vetra, snega).

- Zasipavanje strug vodotokov in hudournikov z odpadnim materialom, njihovo utesnjevanje z odrivom materiala struge ali odlaganja materiala na brežine brez odgovarjajočih zavarovanj, če to ne dopušča hidravlični izračun, ni dovoljeno.

- Pri projektiranju in izgradnji komunalnih vodov je treba upoštevati predpisane horizontalne in vertikalne medsebojne odmike.Pri prečkanju vodov (kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških trug je treba položiti le-te tako, da je teme vodov položeno 1,5 m pod obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je treba v strugi vzpostaviti prvotno stanje, brežine struge pa zaščititi pred erozivnim delovanjem voda (kamnita obloga, kamnomet, zatraditev, zasaditev). Za posamezno prečkanje je potrebno soglasje upravljavca vodotoka.

- vse na novo odprte oziroma z gradnjo načete površine je treba pred erozivnim delovanjem voda intenzivno zaščititi (zatraditev, biotorkret, humuziranje itd.)

1.6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine

16. člen

Na območju PUP 1 so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:

(1) NARAVNA DEDIŠČINA

a) predlagana za razglasitev:

KP-krajinski park KUM

NS- naravni spomeniki

b) varovana s planskimi usmeritvami:

ND-območja in objekti geomorfološke, hidrološke, zoološke, botanične in dendrološke naravne dediščine KO-krajinsko območje

(2)KULTURNA DEDIŠČINA

a) predlagana za razglasitev kot kulturni spomenik:

UR1- kompleks domačije Medved, Podkum 66

U    - cerkve v Rodežu, Borovaku, Padežu in kapelica v Podkumu

b) varovana s planskimi usmeritvami:

A-arheološka območja

UR- varovana naselja- urbanistična in etnološka dediščina

U, e, z - posamični objekti umetnostno - memorialne dediščine

17. člen

Usmeritve in pogoji urejanja za območje in objekte naravne dediščine

Za vsak poseg na objektih in v okviru varovalnih območjih naravne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

- krajinski park KUM (obvezno izhodišče prostorskega plana Republike Slovenija KP 572)

Skrajni severovzhodni del območja PUP- gozdnata strmina pod vrhovi Kuma, Vodene peči in Kozlove gore nad naselij Gorenja vas in mali Kum je del krajinskega parka Kum, ki bo razglašen po določilih prostorskega plana R Slovenija z odlokom. To je prostorsko pestro območje z izrazitim reliefom, ki združuje značilno krajino s sestavinami gozdne, zoološke, botanične in dendrološke dediščine. Zaradi posebne fitogeografske lege ima zanimivo in bogato floro, je nahajališče zavarovanih in ogroženih ter rastišče edemičnih vrst. Z namenom, da se ohrani značilna krajinska slika območja, je potrebno upoštevati varstvene režime za posamezne zvrsti dediščine, ki so navedeni v strokovni podlagi LR ZVNKD 1993.

- naravni spomeniki (NS)

Na obravnavanem območju PUP 1 j z odlokom že razglašenih 11 dendroloških naravnih spomenikom.

Za razglasitev so opredeljeni trije naravni spomeniki:

- soteska in potok Šklendrovec za geomorfološki in hidrološki naravni spomenik (NS!).

Potok teče po tektonski prelomnici in je oblikoval zanimivo sotesko. Je kvalitetno ohranjen vodotok s številnimi šumelišči, slapišči in mikrogeomorfološkimi oblikami ter predstavlja pomemben biotop.

Zanj velja varstveni režim za geomorfološko površinsko, hidrološko, botanično in zoološko naravno dediščino

- jama pri Jazbinah (NS !!) in jama pri Burgi (NS 12) za geomorfološka naravna spomenika, ki se varujeta z varstvenim režimom za geomorfološko naravno dediščino.

- naravna dediščina(ND)

Evidentirana so naslednja območja in objekti naravne dediščine na območju PUP 1 in zanje veljajo varstveni režimi, ki so opisani v strokovni podlagi LRZVNKD 1993 za posamezno oštevilčeno naravno dediščino:

Varstveni režimi za hidrološko, botanično in zoološko naravno dediščino veljajo za 19- pobočno močvirje s kotanjami med Vrhom, Selami, Podlešovjem in Pungratom

20-potok Sušjek

21-potok Sopota

37-potok s slapiščem nad cesto v Podkum

Varstveni režimi za dendrološko naravno dediščino veljajo za drevesa z oštevilčenjem:

2-6, 7-10, 13, 16-18, 22-30, 34-36.

- krajinsko območje (KO)

Krajinsko območje pod slemeni Planine, Slivca, Vetršce in Kozlove gore ob krajinskem parku Kum do potokov Šklendrovec in Medvedov greben na jugu je izrazita kvalitetna kulturna krajina, kateri daje pečat območje okoli Gorenje vasi (varovalno naselje UR2): zaselki s kulturnimi terasami členjeni s posameznimi vegetacijskimi prvinami (objemki, skupine dreves, sadovnjaki, soliterni). Varovanje krajine tega območja pomeni dejavnost, ki je nasprotna neželenim spremembam.Zato je za vzdrževanje krajinskega vzorca nujno potrebno ohraniti dejavnosti, ki so ga ustvarile, predvsem pa dosedanjo rabo površin s klasičnim

Načinom kmetijskega obdelovanja. Ohraniti je potrebno uravnoteženo merilo in dosedanjo strukturo prostora (ohranjanje pestrosti).

18. člen

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine

Za vsak poseg na objektih oziroma varovalnih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje Ljubljanskega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

-kulturni spomeniki (predlog razglasitev)

- etnološka dediščina:

- kompleks domačije pri Medvedu, Podkum 66 (UR !)

- umetnostno-zgodovinska dediščina:

p.c.sv. Lenart, Rodež (u4)

kapelica Podkum (u8)

p.c.sv. Uršule, Borovak (u12)

p.c.sv. Jakoba, Padež (u16)

- arheološka dediščina

Na območju PUP 1 so evidentirali štiri arheološka območja:

A1- Jazbine (najdeni prazgodovinski predmeti); III. varstveni režim

A2- Podkum 8prazgodovinske gomile, rimski grobovi, poznoantična postojanka); I. in III. varstveni režim

A3-Padež ( prazgodovinsko gradbišče); III. varstveni režim

A4- Borovak pri Podkumu (prazgodovinske in rimske najdbe); I. varstveni režim

- urbanistična dediščina; varovana naselja

Naselij Gorenja vas (UR 2) in Mali Kum (UR 3) z značilno gručasto zasnovo, dobro ohranjenimi stavbnim fondom in vedutno izpostavljeno lego (Gorenja vas) oziroma izrazito oblikovanim osrednjim prostorom (Mali Kum) se varuje s tretjim varstvenim režimom za urbanistično in etnološko dediščino.

Dovoljne so le nadomestne in dopolnilne gradnje v mejah historične pozidave z upoštevanjem varovanja značilnih vadut na silhueto naselja, tlorisnezasnove naselja in posameznih ambientov ter višinskih gabaritov in naklonov strešin. Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnega Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine.

- umetnostno-zgodovinska dediščina

Na območju PUP 1 je evidentiranih 18 objektov in en stavbni kompleks umetnostno-zgodovinske dediščine, ki se varujejo z drugim oziroma tretjim varstvenim režimom:

- župna cerkev sv. Jurija in župnišče Podkum (u9)

- podružna cerkev sv. Brica, Rtiče (u14)

- kapelice: Šklendrovec (u1), Zg. Šklendrovec (u2), Klenovik (u3), Rodež (u5), Vode (u6), Briše (u7), Gorenja vas (u 10), Mali Kum (u11), Rtiče ( u 13) , Padež 11 (u 17), Osredek (u18), Spodnji Osredek (u19), Centra (u20), Podkum pri hiši št. 6 (u22), Podkum-Čatež (u23)

- Podkum, nekdanji dvor (u21)

- etnološka dediščina

V okviru območja PUP1 je opredeljenih 11 objektov etnološke dediščine, ki se varujejo t drugim oziroma tretjim varstvenim režimom:

Pod pri hiši Rodež (e1), kašča pri hiši Podkum 51 (e2), kašča pri hiši Gorenja vas 23 (e3), kašča pri hiši Gorenja vas 4 (e4), kozolec Rtiče 4 (e5), pod in kozolec Rtiče 5 (e6), Kotarje mlin(e7), kašča pri hiši Osredek 10 (e8), stanovanjski objekt Podkum 23 (e9), stanovanjski objekt Podkum 25 (e 10) in kašča pri hiši Podkum 26, Borovak (e 11)

- zgodovinsko-memorialna dediščina

Spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne v Podkumu se varuje z drugim varstvenim režimom

2. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV

19. člen

Pogoji za ohranjanje kvalitetnih prvin kulturne krajine so:

- ohranjanje in vzdrževanje kulturnih teras

- varovanje gozdnega roba v celoti

- ohranjanje dendroloških objektov v naselij in njihovih funkcionalnih površin, ki predstavljajo tradicionalen način urejanja prostora ( posamezna drevesa, sadovnjaki)

- ohranjanje zelenih pasov med zaselkih in na obrobjih ureditvenih območij naselij za zaščito odprte kultivirane krajine

- vse prostorske dominante (vplivna območja cerkev) in razgledišča morajo ostati nepozidana.

20. člen

Urbanistični in arhitektonski pogoji za stavbne dopolnitve, prenove objektov in zunanje urejanje stavbnih zemljišč.

Lokacija, odmiki

- Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, zato je za vse novogradnje potrebno predhodno pridobiti geološke pogoje. Na pogojno stabilnih območjih, ki so prikazana v kartnem gradivu PUP pa je obvezno tudi gomehansko mnenje.

- Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost-dostop na javno cesto ter oskrbo z neoporečno pitno vodo in elektriko.

- Najmanjši medsebojni odmik objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarnimi, požarnovarstvenimi predpisi in pogoji osvetlitve; bivalni pogoji v neposredni soseščini se ne smejo poslabšati.

- Pri izdelavi lokacijskih dokumentacij za novogradnje in druge posege v prostor je potrebno upoštevati in prikazati prostorske , gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom na podlagi 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93) in 2. člena pravilnika o požarnovarstvenih zadevah  (Ur.list SRS št. 42/85); zlasti je potrebno zagotoviti:

-pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja

-potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.

-prometne in delovne površine za intervencijska vozila

-vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pogoji so podani v 23.členu tega odloka)

- Odmik objekta od sosedove parcele mora biti minimalno 4 m, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovalnimi odmikov novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter, da so upoštevani sanitarni in požarnovarstveni pogoji.

- Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest, energetskih in komunalnih vodov so podani v poglavju III. tega odloka.

- Pri lociranju objektov je poleg temeljnih urbanističnooblikovalskih določil o ohranjanju značilnega vzorca poselitve in kontinuitete arhitekturne identitete okolja (poglavje 4.5 odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Zagorje ob Savi v letu 1994 upoštevati obstoječo tlorisno zasnovo in gabaritno podobo posameznega ureditvenega območja naselja ali stavbne skupine na območju razpršene  gradnje:

- značilna in prevladujoča je gručasta oblika stavbnih kompleksov, kjer se morajo nove stavbne dopolnitve z lego in daljšo stranico objekta vzporedno s plastnicami terena vklopiti v stavbno gručo "nepravilno". Vsako geometrijsko oblikovanje stavbnih skupin je v teh naseljih negativno.

- Za razloženo naselje Podkum so usmeritve za urbanistično oblikovanje opisane v poglavju IV.; v terasasto oblikovanih ureditvenih območij Jazbine, Klenovik in Višje pa se morajo novogradnje prilagoditi obstoječim gradbenim linijam, ki potekajo vzporedno s plastnicami s terasasto razporejenimi objekti na pobočju.

- V ureditvenih območjih varovanih naselij Gorenja vas in Mali Kum ter na območju Medvedove domačije pri Podkumu, ki so opredeljena kot urbanistična in etnološka dediščina so posegi dovoljeni le s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine; možne so nadomestne in dopolnilne gradnje le v mejah historične pozidave in ob spoštovanju varstvenih režimov kulturne dediščine.

- vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.

Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacije slemen 

- Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov. V čim večji meri naj upošteva kontinuiteta v oblikovanju stavbnih kompleksov v gruči z enako velikimi stavbami.

-Tlorisne oblike novih objektov morajo biti izrazito podolgovate (razmerje stranic 1:1,5 do 1:1,8)

- Maksimalni višinski gabarit objektov je pritličje z mansardo in vkopano kletjo.pri tem je skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini. Novogradnje na izpostavljenih legah ali grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.

- Lociranje in oblikovanje novogradenj je podrediti ev.dominantam naselja (cerkev, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja-posvetni dom v Podkumu se ne sme ponoviti!)

- Površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic kot je opredeljeno v drugi alineji tega člena. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati

- Smer slemena simetričnih dvokapnih streh naj poteka vzporedno s plastnicami terena oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.

Streha, fasade

- Strehe morajo biti simetrične dvokapnice ev. s čopi z naklonom strešine okoli 40°. Barva kritine naj bo temna (temno siva ali opečna) in jo je prilagoditi prevladujoči barvi kritine v zaselku. Salonitna strešina svetle barve ni dopustna. Strešna okna se naj praviloma oblikujejo s pravokotnim slemenom na strešino objekta ali naj bodo položena na strešino.

- Balkoni, terase se naj namestijo na vzdolžni fasadi ( na čelni strani ni arhitekturna identiteta stavb tega območja); manjše okenske odprtine naj bodo vertikalo podolgovate.

- Elementi fasad naj bodo: bel (zglajen) omet in les v naravni barvi; lesen vertikalno položen opaž na čelnih fasadah. Do višine kapi, lesene balkonske ograje (poudarjena vertikalna smer), lesena okna in vrata.

Počitniški objekti

- Za lociranje in oblikovanje počitniških hiš veljajo ista določila kot za druge novogradnje, le da je obvezna etažnost: pritličje na nivoju terena in mansarda, klet pa se mora v celoti vkopati v teren. Objekti na pobočju, ki so delno vkopani oziroma je zadnja stena praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le mansardo-kolenčni zid visok do največ 1,5 m.

pomožni objekti 

- pomožni objekti (drvarnice, garaže, lope,…) kot jih opredeljuje Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, št. 01203-2/97 (Ur. vestnik Zasavje št. 2/97) morajo biti kriti v predpisanem materialu in naklonu za obravnavano območje; fasada je praviloma v lesu, manjši del je lahko ometan. Locirati se ne smejo na vedutno izpostavljenih legah in na zunanjih robovih ureditvenih območjih naselij ob varovanih kulturnih terasah.

Ureditev okolice novogradenj

- Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovana povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko dokumentacijo in odločbo.

- Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu in morajo biti po izvedbi maksimalno ozelenjeni. Izgradnja enotne škarpe zaradi popolne horizontalizacije terena ni dopustna.

- Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m. Možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograja ne sme biti višje od 1 m.

- Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

- Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in ovirati pluženje.

- Ozelenitve okolice objektov se naj izvedejo s  krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino. Odprte zelene površine, osrednje peščeve površine (trgi) se ne smejo pozidati, urejajo se naj usklajeno v značilnem ambientu posameznega naselja.

3. MERILA IN POGOJI UREJANJA PROMETNE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

21. člen

-promet

Posebno pozornost je potrebno posvetiti rednemu vzdrževanju vseh cest na hribovitem in reliefno zelo zahtevnem območju z nadmorsko višino tudi 815 metrov. Načrtovanje modernizacije odsekov lokalne ceste L8118 (Podkum-Sopota) in lokalne ceste L8116 (Podkum-Borovak-Mali Kum) se ne morajo izvesti v skladu s predpisi in izdelano projektno dokumentacijo. Za predvideni rekonstrukciji lokalnih cest L8117 (Podkum-Padež-Sopota) in L8118 (Padež-Klenovik) je obvezno izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti geološko-geomehansko poročilo in k lokacijski dokumentaciji pridobiti soglasja lastnikov zemljišč.

Pri določanju lokacij novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se morajo določati v skladu s predpisi in določili Zakona o cestah. Za gradnjo v varovalnih pasovih cest in za priključke objektov na kategorizirane ceste (lokalne, regionalne) in krajevne ceste je obvezno pridobiti soglasje upravljavcev cest.

Pri regionalni cesti R 330 je upoštevati varovalni pas v širini 20 m, pri lokalnih pa 10 m od cestnih robov. Odmik objektov od dovoznih cest naj bo minimalno 5 m.

- vodooskrba

Za zagotovitev kvalitetne in zadostne količine pitne in požarne vode je na celotnem območju krajevne skupnosti Podkum obvezna izgradnja novih vodovodnih sistemov za posamezna naselja z novimi zajetji vodnih virov, črpališči in vodnimi zbiralniki ter ustreznim vodovodnim omrežjem z nadzemnimi hidranti za požarno varnost. Upoštevajo se naj rešitve za vodooskrbo na območju PUP2 po idejnem projektu Hidroinženiring 1991, ki opredeljuje nove vodovodne sisteme. Podkum, Gorenja vas-Mali Kum, Briše, Šklendrovec, Rodež, Padež in Osredek (prikazani so v kartnem gradivu PUP 1) Naselje Višje je vezano na vodovodni sitem KS Polšnik.

Do izgradnje novih vodovodnih sistemov na obstoječe lokalne oziroma vaške vodovode ni možno priključevati večje število novih uporabnikov. Za vsako posamično novogradnjo je obvezno predhodno pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja in sanitarno soglasje.

23. člen

- odvajanje in čiščenje odplak

Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je izgradnja kanalizacijskega omrežja z lokalnimi čistilnimi napravami za posamezno naselje ali širša območja združenih ureditvenih območij naselij.

Do realizacij kanalizacijskih sistemov pa se morajo upoštevati naslednji pogoji Uprave Republike Slovenije za varstvo narave:

Za odvod sanitarnih odpadnih voda je treba urediti zaprte več prekatne greznice na praznjenje in jih locirati, da bodo dostopne z možnim priklopom na krajevno kanalizacijo. Upoštevati je potrebno določbe "Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic" (Ur.list SRS št. 10/85) oziroma odplake razpršene gradnje tretirati po sodobnejših principih študije o celostnem urejanju podeželja.

Tehnološke odplake se morajo biti očistiti posebej v skladu z vrsto onesnaženja.

Meteorne vode s streh in čiste površinske vode je možno preko peskolovov  kontrolirano voditi v ponikovalnico ali recipient, s parkirišč in druge onesnažene meteorne vode pa obvezno preko lovilcev olj. Posamezni objekti morajo biti višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred vplivom visokih voda z omogočeno odvodno meteornih vod s funkcionalnih površin.

24. člen

Glede na podeželski prostor območja PUP1 je možen način ograjevanja le z individualnimi kurišči vendar s pogojem uporabe ekološko dopustnega kuriva:lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin in premog, katerega energetsko specifična vrednost gorljivega žvepla ne presega 0,7 g/MS (sprejet odlok).

25. člen

-oskrba z električno energijo

Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo pretežno iz obstoječih trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove trafopostaje s pripadajočim visokonapetostnim priključkom in nn izvodi.

Za vse posege v varovalnih koridorjih daljnovodih je potrebno pridobiti soglasje upravljavca elektroomrežja. Ti znašajo:

10-20KV-20m810+10m)

35KV-30m(15+15m)

110KV-30m(15+15m)

Stavbe morajo biti od vodnika visokonapetostnega elektrovoda 10(20) KV v neodklonljivem  položaju oddaljene minimalno 3,0 m ter minimalno 5,0 m od daljnovoda nad 20 KV.

Vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih vodov, za križanje z obstoječimi DV nad 35 KV pa izdelan elaborat. Za izvedbo prestavitev daljnovodov je potrebno pri upravljavcu elektroomrežja  naročiti elaborat prestavitve.

Vse stroške, ki bodo izhajali iz naslova posegov elektroenergetski koridor obstoječih DV (morebitne predstavitve elektroenergetskih objektov, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega.

Upravljavcu DV mora biti zagotovljen neoviran dostop do elektroenergetskih objektov in naprav z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinah stojnega mesta DV.

Za vsako spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, dozidavo in novogradnjo je potrebno pridobiti soglasje Elektro Trbovlje.

26. člen

-ptt omrežja

Izgradnja in vzdrževanje ptt omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP.

Pri določanju lege objektov od ptt infrastrukture je potrebno upoštevati odmike in zaščitne ukrepe, ki jih predpiše Telekom Slovenije pri pridobitvi soglasja  k lokaciji in gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte.

Za vsa zemeljska in gradbena dela je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Telekom-a, PE Trbovlje.

Telefonske priključke je potrebno predvideti v zemeljski izvedbi.

27. člen

- odpadki

Za ravnanje z odpadki bo potrebno upoštevati določila občinskega odloka o ločenem zbiranju in odvažanju odpadkov, kar  bo uvedeno v letu 1997 na celotnem območju občine Zagorje ob Savi.

IV. PODROBNEJŠI PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI ZA LOKALNO SREDIŠČE PODKUM

28. člen

- Ureditveno območje naselja opis meje po parcelah

Ureditveno območje naselja Podkum v obsegu okoli 7,5 ha se nahaja v k.o. Podkum.

Meja ureditvenega območja poteka od lokalne ceste na skrajnem zahodnem vogalu proti severu in vzhodu preko parcele 1805, po zahodni in severni meji parcele 1816, po zahodni, severni in vzhodni meji parcele 1816/3 (pokopališče in mrliška veža), preko parcele 1816/1, ob krajevni cesti k cerkvi vzporedno z južno mejo parcel 1816/1, 1818/1 do spomenika padlim žrtvam, obkroži objekt krajevni urad po meji parcel 1818/5 in 1818/3, prečka parcele 1818/1, 1819, 1552/1 in 1552/3 ter se po vzhodni meji te parcele ponovno približa lokalni cesti Podkum-Borovak. Proti vzhodu meja nadaljuje po severnem robu parcele 1554/2,prečka parcelo 1554/1, teče po zahodni meji parcele 1554/6 do iste cene, kjer se usmeri proti zahodu in jugu po zahodni meji parcele 1546 in severni meji parcele 1547/2, prečka parcelo 1549/1, v smeri proti jugu do ceste Podkum-Pungart.

Od tu se meja usmeri proti vzhodu po južni meji parcele1549/1, po severni meji parcel 1539/1 in 1539/2, prečka parcelo 1539/1, po zahodni meji parcele 1535/1, preko parcele 1517, po južni meji parcele 1495/3, po severnem robu parcel 1498/1 in 1497, prečka parcele1486, 1486/1, 1490/2, 1489, 1490/1, 1492 in 1491 ter nadaljuj po južni meji parcele 1550/2, prečka parcelo 1824/1 poteka po južnem robu parcele 1824/2, prečka parceli1828/7 in 1828/1 in se v smeri proti severu zaključi v izhodiščni točki opisa.

- funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve

(možni posegi poleg skupnih določil odloka o PUP1-poglavje III)

- Naselje Podkum ohranja funkcijo lokalno-oskrbnega središča.

- Vse novogradnje in spremembe namembnosti obstoječih objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko posameznih opredeljenih con (v grafičnih prilogah območja od 1 do 5):

- območje pretežno centralnih dejavnosti in stanovanj na osrednjem delu naselja (območje št. 1), ki vključuje: šolski kompleks s predvideno ureditvijo športnega igrišča, gasilski dom, gostilno in krajevni urad s pošto in trgovino ter vzhodno od njega ( severno od ceste proti Malemu Kumu) še  prosto površino za poslovno-stanovanjsko dopolnilno gradnjo v okviru  ureditve vaškega jedra;

- območje okoli cerkve z župniščem, pokopališčem in mrliško vežo na vedutno izpostavljeni lokaciji (območje št. 2), kjer novogradnje objektov niso dovoljene;

- območje stanovanj in objektov kmetij-deli naselja s pretežno kmečko-stanovanjsko zazidavo na zahodu, jugu in vzhodno ( območje št. 3,4 in 5) z malo večjo prosto površino za individualno stanovanjsko gradnjo vzhodno od gostilne do daljnovodnega koridorja.

Dopolnilna gradnja objektov je možna v okviru območij 1, 3 in 4 ter posamičnih objektov v okviru območja 5, ni pa dopustna v območju št. 2 okoli cerkve in na opredeljenih zelenih površinah v okviru območij 1 in 4, ki so prikazana v grafičnih prilogah.

Posegi na opredeljenih varovalnih območjih in objektih kulturne in naravne dediščine, ki so: območje arheološke dediščine (širše območje cerkve), župna cerkev Sv. Jurija, tri kapelice, kompleks nekdanjega dvora St. Goeorgen, stanovanjski objekt Podkum 23 z gospodarskim objektom ter zgodovinski spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne (kulturna dediščina); lip pri cerkvi in hiši Podkum 1, jesen pri hiši Podkum 2, divja kostanja pred objektom Podkum 6 (že zavarovani naravni spomenik) ter dva objekta naravne dediščine: lipa pred hišo Podkum 19 nasproti kapelice v Čatežu- so možni le s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

- pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonskega oblikovanja objektov 

- nove stavbne skupine oziroma dopolnitve se morajo z lego (daljšo stranico objekta) vzporedno s plastnicami terena, enotnim višinskim gabaritom ( v pobočje vkopana klet, pritličje in mansarda ) ter obveznim podolžnim tlorisom (razmerje stranic 1:1,5 do 1,8) vklopiti v značilno razloženo naselje od cestnih krakih z gručasto zasnovo centra naselja (območje 1) ter kmečke zazidave na jugozahodu (območje št. 3);

- Oblikovanje streh pri novih stavbnih skupinah mora biti enotna-naklon strešnih simetričnih dvokapnic okoli 40° in opečna barva kritine ; z adaptacijami obstoječih višjih objektov (šola, krajevni urad) se višina le-teh ne sme povečati; obvezna je sanacija objekta pri cerkvi (nedokončana adaptacija za prosvetni dom) pod pogoji pristojne spomeniške službe;

- z izgradnjo objektov na območju centra naselja vzhodno od krajevnega urada se naj uredi osrednji zunanji trški prostor ob dendroloških objektih z obrobno gručasto zasnovo objektov; zagotoviti je potrebno zmanjšanje negativnega vpliva visokega objekta krajevnega urada-dodatna etaža (K+P+1) pri novem centralnem objektu v navezavi na krajevni urad ter maskiranje  negativne dominante z zasaditvijo avtohtonega visokorastočega drevja na njegovi severovzhodni strani;

- varovati je izrazit rob grajene strukture na južni terasi ter vedutne na glavno dominanto s prepovedjo gradnje izven opredeljene ureditvene meje naselja;

-obvezna je drevesna zasaditev jugovzhodnega roba ureditvenega območja naselja za maskiranje motečih novogradenj; ob krajevni cesti na odseku med spomenikom padlim žrtvam in novo mrliško vežo pa zasaditi avtohtone grmovnice, ki se režejo v višini 1 m;

okoli novogradenj je v čim večji meri zasaditi s sadnim drevjem.

- pogoji za prometno in komunalno urejanje območja

- zagotoviti je nadaljevanje modernizacije lokalnih cest ter upoštevati pogoje upravljavca glede odmikov novogradenj in posegov v varovalni pas kategoriziranih cest; urediti je potrebno dovoze cest do novogradenj; v okviru ureditev na območju centra naselja se mora urediti parkirišče;

- do izgradnje načrtovanega novega vodovodnega sistema Podkum- Borovak (trasa vodovoda je podana v grafični prilogi 4) ni možno priključevati novih porabnikov na obstoječe vodovodno omrežje. Za vsak posamično novogradnjo je predhodno pridobiti soglasje  upravljavca vodovoda in sanitarno soglasje;

- do izgradnje kanalizacije in lokalne čistilne naprave so za fekalne odplake obvezne večprekatne greznice za praznjenje ter za urejanje odvajanja in čiščenja odplak upoštevati skupna določila odloka o PUP1 (24. člen);

- v zvezi z urejanjem elektro in ptt omrežja ter ogrevanja veljajo skupna merila in pogoji podani za celotno območje PUP1 tega odloka.

V. KONČNE DOLOČBE

29. člen

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih PUP1 je stalno na vpogled vsem zainteresiranim na oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

30. člen

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavje št. 15/69) v delu, ki se nanaša na obravnavano območje PUP1-Podkum.

31. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

32. člen

Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Zasajva.

Številka: 3 5203-4/95

Datum:27.3.1997

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE ZAGORJE OB SAVI

Janez VOVK,

dipl. ing. rud.

s.r.