Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07 , 70/08- ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt- A, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt -B, 57/12-
ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt – C, 35/13 – sklep ustavnega sodišča, 76/14
– odločba ustavnega sodišča) in 14. člena
Statuta Občine Zavrč
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11), je Občinski svet Občine
Zavrč na 4. redni seji, dne 4. 2. 2015 sprejel |
|
ODLOK |
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ZAVRČ |
|
1.
Uvodne določbe |
|
1. člen |
(Predmet
občinskega prostorskega načrta) |
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Zavrč (v nadaljnjem
besedilu OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Zavrč (v nadaljnjem besedilu občina) in
varstvenih zahtev določa: |
·
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
·
zasnovo prostorskega razvoja občine, |
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena, |
·
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
·
okvirna območja razpršene poselitve, |
·
usmeritve za razvoj poselitve, |
·
usmeritve za razvoj v krajini, |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
·
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V
izvedbenem delu OPN se za celotno območje občine po posameznih enotah
urejanja prostora (EUP) določijo: |
·
območja namenske rabe prostora, |
·
prostorski izvedbeni pogoji, |
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2. člen |
(Vsebina
in oblika OPN) |
(1) OPN
vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in
analogni obliki. |
(2)
Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
1.
Uvodne določbe |
2.
Strateški del |
2.1
Splošne določbe |
2.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
2.3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
2.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajeno javno dobro
lokalnega pomena |
2.5
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
2.6
Koncepti prostorskega razvoja občinskega središča Goričak in lokalnega
središča Zavrč |
2.7
Usmeritve za razvoj v krajini |
2.8
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
2.9
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
3.
Izvedbeni del |
3.1
Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora |
3.2
Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter
ureditev, parcelacija |
3.3
Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro |
3.4
Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varovanja zdravja ljudi, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obramba |
3.5
Podrobnejši PIP za posamezne PNRP |
3.6
PIP
na območjih predvidenih OPPN |
4.
Prehodne, posebne in končna določba |
4.1
Prehodne določbe |
4.2
Posebne določbe |
4.3
Končna določba |
Priloga 1:
Vrste objektov glede na namen. |
Priloga 2:
Nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževanje objekta. |
(3)
Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
·
Strateški del: |
I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Zavrč (M 1 : 20.000) |
II.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra (M 1 : 20.000) |
III.
Prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje,
ki so z njimi prostorsko povezana in prikazi okvirnih območij razpršene
poselitve ter prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito
prenovo (M 1 : 20.000) |
IV.
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 20.000) |
V.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1 : 20.000) |
·
Izvedbeni del: |
1.
Pregledna karta Občine Zavrč z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000) |
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 20.000) |
3.
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000) |
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1 : 5.000) |
|
3. člen |
(Obvezne
priloge OPN) |
Obvezne
priloge vsebujejo: |
1.
Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov |
2.
Prikaz stanja prostora: |
·
karta 1: pregledna karta Občine Zavrč z razdelitvijo na liste (M 1 :
25000) |
·
karta 2: prikaz rabe prostora (M 1 : 5000) |
·
karta 3: prikaz gospodarske infrastrukture (M 1: 5000) |
·
karta 4.1: prikaz varstvenih režimov – kulturna dediščina, območja
ohranjanja narave, ekološko pomembna območja, območja razredov poplavne
nevarnosti ( M 1 : 5000) |
·
karta 4.2: prikaz varstvenih režimov – območja z erozijskimi procesi,
območja hidromelioracij, območja varstva Nature 2000, kategorizacija
vodotokov po naravovarstvenih izhodiščih, območje poplav 2012, gozdovi s
posebnim namenom, s prostorskimi akti določena območja namenske rabe (M
1 : 5000) |
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta in
Urbanistični načrt za občinsko središče Goričak in naselje Zavrč |
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
5.
Obrazložitev in utemeljitev OPN |
6.
Povzetek za javnost |
7.
Okoljsko poročilo |
|
4. člen |
(Pomen
kratic) |
Kratice
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
·
DPN: državni prostorski načrt |
·
EO:
enostavni objekt |
·
EUP: enota urejanja prostora |
·
FI:
faktor izrabe gradbene parcele |
·
G:
površine gozdov |
·
FZ:
faktor zazidanosti gradbene parcele |
·
GJI: gospodarska javna infrastruktura |
·
GJD: grajeno javno dobro |
·
K:
klet ali kmetijska zemljišča |
·
M:
mansarda |
·
MKČN: mala komunalna čistilna naprava |
·
N:
nadstropje |
·
NO:
nezahtevni objekt |
·
NRP: namenska raba prostora |
·
ON:
območje naselja po ZPNačrt |
·
OPN: občinski prostorski načrt |
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt |
·
P:
pritličje |
·
p:
podstrešje |
·
PIP: prostorsko izvedbeni pogoji |
·
PNRP: podrobnejša namenska raba prostora |
·
PRS: Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) |
·
RPE: register prostorskih enot |
·
SPRS: Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS,
št. 76/04) |
·
SURS: Statistični urad Republike Slovenije |
·
UN:
urbanistični načrt |
|
5. člen |
(Pomen
izrazov) |
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1.
Avtobusno postajališče
je posebej
zgrajena in označena prometna površina določena za postanek avtobusov. |
2.
Avtohton:
prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr.
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov). |
3.
Bruto etažna površina stavbe
je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem
terena s svetlo višino 1,60 m in več. |
4.
Bruto tlorisna površina stavbe
je skupna
površina
vseh etaž
objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim. |
5.
Celostno urejanje
je
urejanje prostora na območju, na
katerem se
z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku,
načrtuje
gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno
povezani v
pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja
ali
urbanističnega oblikovanja. |
6.
Dvojček
je prosto
stoječa stanovanjska stavba, ki jo
sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in
imata
ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda. |
7.
Dovoljenje s področja graditve objektov
je
dovoljenje
za
gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. |
8.
Eno - oziroma dvostanovanjska stavba
je prosto
stoječ
objekt z
enim do dvema stanovanjema. |
9.
Etaža
je del
stavbe med dvema stropoma, pri čemer se
kot etaža
štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M). |
10.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI)
je
razmerje med
bruto
tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom
in celotno
površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih
površin
objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje,
površina
balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih
prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori),
ki so
zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju
in
mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je
svetla
višina prostora večja od 1,80 m. |
11.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ)
je
razmerje
med
tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž
nad
terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji
se ne
upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd.,
upošteva
pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni
parceli. |
12.
Funkcionalno zemljiško posestvo
je ena ali
več
zemljiških
parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške
parcele se
morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna
nameravana
gradnja vinotoča ali vinske kleti.
Zemljiške
parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več
kot 400
metrov. Vsa zemljišča morajo biti v lasti investitorja
gradnje
stavbe. |
13.
Gradbena parcela
je
zemljišče, sestavljeno iz ene ali
več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma
na katerem
je predviden objekt in na katerem so urejene površine,
ki služijo
takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev
površin,
ki bodo služile takšnemu objektu. |
14.
Grajeno javno dobro
so
površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma je to
območje z namensko rabo: prometne površine (PC), športni park, itd. |
15.
Izjemna krajina
je
krajina, ki vidno izstopa po kakovosti
svojih
sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti,
navadno
nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo
prostora,
usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi
procesi. |
16.
Klet (K)
je del
stavbe, katere prostori se nahajajo od
pritličja
navzdol in je vkopan ali delno vkopan. |
17.
Kmetijska stavba
je
nestanovanjska stavba za potrebe kmetijstva. |
18.
Legalizacija
je
pridobitev gradbenega ali upravnega
dovoljenja
za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta
uskladi z
določili tega odloka. |
19.
Mansarda (M)
je del
stavbe, katere izkoriščeni prostori
se
nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod
poševno,
praviloma dvokapno streho. |
20.
Nadomestna gradnja
je
novogradnja na mestu obstoječega
odstranjenega objekta. |
21.
Nadomestna kmetijska zemljišča
so
zemljišča, ki so
po
dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje
usposobitev za kmetijsko rabo. |
22.
Objekt sodobne tipologije
je objekt
sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. |
23.
Območje kmetije
je območje
stavbnih zemljišč, na
katerih je
kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji,
ki služijo
primarno kmetijstvu) ter 20 m pas okoli takega območja
stavbnih
zemljišč. |
24.
Obvodni prostor
je
zemljišče, ki obsega obalni in
priobalni
pas rek in pritokov ter stoječih voda. |
25.
Odprte zelene površine
so
zelenice, drevoredi, otroška
igrišča,
športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge
zelene
površine ter ureditve za potrebe prebivalcev. |
26.
Podstrešje (p)
je del
stavbe, katere neizkoriščeni
prostori
se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in
neposredno
pod poševno, praviloma dvokapno streho. |
27.
Praviloma
pomeni, da
je treba upoštevati določila
odloka, če
pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni
možno, je
treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in
utemeljiti
v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za
poseg v
prostor. |
28.
Priobalno zemljišče
je
zemljišče, ki neposredno meji
na vodno
zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodotokih prvega
reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodotokih drugega reda pa 5
metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa
zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
29.
Pritličje (P)
je del
stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno
nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m
nad njo. |
30.
Raščen teren
so
površine, ki ohranjajo neposreden
stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in
ponikanja
vode. |
31.
Sleme
je vrhnji
rob ostrešja ali stični rob strešin in
je hkrati
najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega
dimnik. |
32.
Sonaravno urejanje vodotokov
je
urejanje vodotokov
ob
upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih
in drugih
vidikov. |
33.
Sprememba namembnosti objekta
je
sprememba,
pri kateri
se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi
se
spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta
na
okolico. |
34.
Sprememba rabe
je
sprememba, pri kateri se obstoječi
objekt
nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne
da bi se
spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne
povečajo
vplivi objekta na okolico. |
35.
Strokovna prostorska preveritev
je
urbanistična
oziroma
krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična
strokovna
podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je
ta
predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve
objektov
izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom,
da se
strokovno preveri in utemelji umestitev posegov,
ureditev v
prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo
podrobni
pogoji. |
36.
Varovalni koridor vodov in naprav GJI
obsega
prostor,
v katerem
je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim
soglasjem pristojnega organa oziroma
upravljavca v skladu s predpisi. |
37.
Varovalni pas GJI
obsega
prostor, določen v skladu s
predpisi,
v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem
pristojnega organa oziroma upravljavca. |
38.
Večstanovanjska stavba
je
stanovanjski objekt s
tremi ali
več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski
objekti). |
39.
Vinotoč
je vinska
klet, v kateri je del površin namenjen
za
dejavnost točenja vina. |
40.
Vplivno območje drevesa
je talna
površina pod obodom
krošnje,
razširjena še za 1,5 m na vse strani. |
41.
Vrtičkarstvo
je
prostočasna dejavnost, ki vključuje
pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe
ter se
izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah. |
42.
Vinska klet
je
kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo
in
predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje
vina ter
za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in
orodja,
lahko tudi za občasno bivanje. |
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem
členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in
graditve objektov. |
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske oblike. |
2.
Strateški del |
|
2.1
Splošne določbe |
|
6. člen |
(Splošne
določbe) |
(1)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve
za razvoj v krajini, koncept prostorskega razvoja občinskega središča
Goričak in oskrbnega naselja Zavrč, določitev namenske rabe zemljišč in
PIP, območja naselij ter območja razpršene poselitve. |
(2)
Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega
razvoja, ki izhaja iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih
in mednarodnih dokumentov in priporočil. |
(3) Pri
načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Zavrč so bila
upoštevana izhodišča SPRS, ki naselje Goričak opredeljujejo kot lokalno
središče s funkcijami občinskega središča. Vzhodne Haloze (vinorodne),
kot območje intenzivnega kmetijstva (vinogradništvo, živinoreja) in
gozdarstva, so pomembne tudi kot cestni koridor vzhod-zahod proti
Hrvaški – mejni prehod Zavrč (smer Podravina). Občina gravitira na mesto
Ptuj, kot pomembno središče nacionalnega pomena v regionalnem območju.
Območje je vezano tudi na zaposlitveno središče Kidričevo, nacionalno
središče mednarodnega pomena Maribor in tujino (Avstrija, Nemčija,…). |
(4)
Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in
regionalnega pomena, kot so: Regionalni razvojni program za Podravsko
razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnjega Podravja
2007-2013 in Srednjeročni plan Občine Zavrč. |
(5)
Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev
urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. |
(6) OPN
enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in
načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so
prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Zavrč. |
|
2.2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
(Izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
(1) Občina
Zavrč obsega vzhodni del vinorodnih Haloz. |
(2) Občina
Zavrč je s površino 19,3 km2 in 1.755 prebivalci (stanje na
1.7.2014 – po podatkih SURS) uvrščena med manjše slovenske občine. |
(3) V
občini je 9 naselij: Belski vrh, Drenovec, Gorenjski vrh, Goričak,
Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški vrh in Zavrč. Naselje Goričak je
občinsko središče s funkcijami lokalnega središča. |
(4)
Prebivalstvo v občini močno narašča, indeks staranja se povečuje.
Izobrazbena struktura prebivalstva, razen pri višji in visoki izobrazbi,
ne zaostaja za povprečjem Republike Slovenije. |
(5) V
občini primanjkuje delovnih mest v sekundarnih zaposlitvenih
dejavnostih. Zaradi tega celotno območje gravitira na središče
nacionalnega pomena (Ptuj), na pomembnejše lokalno zaposlitveno središče
Kidričevo, na nacionalno središče mednarodnega pomena Maribor ter tujino
(Avstrija, Nemčija,…). |
(6)
Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: |
·
Na
lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo
razvija le občinsko središče Goričak in naselji Zavrč ter Hrastovec kot
naselji z oskrbno funkcijo. |
·
Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo,
socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z
omrežjem naselij. |
·
V
lokalnem središču in oskrbnih središčih se vzpodbuja razvoj ustreznih
storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno
izobraževanje, zdravniško oskrbo, športno in kulturno dejavnost,
informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško
prebivalstvo. |
·
Poselitev se prednostno usmerja v občinsko središče in naselji Zavrč,
Hrastovec ter na območja razpršene poselitve (širitev obstoječih
dejavnosti, stanovanjska hiša za naslednika kmetije). |
·
Strategija upošteva varstvene zahteve in sicer temeljne značilnosti
naravnih razmer na območju občine, ki so bile ugotovljene za področje
demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, oskrbnih
in družbenih dejavnosti ter potrebe izražene s strani občanov. |
·
Vzdržen razvoj podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti
za gradnjo in izboljšanje kvalitete gibanja ter ohranjanja kakovostne
podobe naselij. |
·
Ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem
kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture
vinogradniških območij kot posebne oblike poselitve ter s preprečevanjem
razpršene gradnje oziroma njeno sanacijo. |
|
8. člen |
(Cilji
prostorskega razvoja občine) |
(1)
Uravnotežen prostorski razvoj Občine Zavrč se zagotavlja z ustreznimi
prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih
dejavnosti. |
(2)
Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest
se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim
pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedeni kot ena od podlag za
zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih
dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest (obrtna cona).
|
(3)
Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij in turističnih
območij se zagotavlja z izgradnjo sistema povezovalnih cest v občini, z
gradnjo novih cest, s prenovami obstoječih prometnic in z zagotavljanjem
ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti
in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometne ureditve se
načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti. |
(4)
Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij in turističnih
območij se zagotavljata s postopnim opremljanjem ob upoštevanju
prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij
(zankanje elektroenergetskega omrežja občine, izboljšava
telekomunikacij, izgradnja sistemov ogrevanja z lesno biomaso, sončno
energijo in z drugimi alternativnimi energetskimi viri) ter z
novogradnjami in prenovami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi
napravami in sistemi za oskrbo s pitno vodo. |
(5)
Nadgrajevanje prepoznavnosti prostora občine krajine in grajenih
struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru in ohranjanje naravnih
kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja
obstoječih naselij, s sanacijo območij razpršene gradnje in drugih
razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in
objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin
krajinske prepoznavnosti, predvsem vinogradniških območij kot avtohtone
oblike poselitve. |
(6) Razvoj
turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov
se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in
širitev obstoječih turističnih kmetij ter z navezovanjem turističnih
programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne
dediščine. |
(7)
Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih
občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami (vinska cesta,
pohodništvo). |
(8)
Omogoča se neoviran dostop javnih objektov in površin funkcionalno
oviranim osebam. |
(9) Razvoj
občine mora prispevati k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih
emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje
obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti
vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter
ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti. |
(10)
Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja
ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih
nesreč. |
(11) S
prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne
dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj
občine. |
(12)
Lokalna skupnost bo povezovala dejavnosti znotraj kulturne politike v
lokalnih programih. Spodbujala bo kulturne projekte, ki jih financira
lokalna skupnost, še zlasti ob podpori države. |
(13)
Poskrbela bo za kulturne spomenike in zaustavljala negativne trende
upadanja števila enot kulturne dediščine in njihovo propadanje. |
|
2.3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
9. člen |
(Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) |
(1) Razvoj
poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje občinskega
središča Goričak, naselja Zavrč (Mednarodni mejni prehod-MMP) in naselja
Hrastovec. Za razvoj se prednostno izkoristijo nezadostno ali neprimerno
izkoriščene obstoječe površine. Za krepitev vloge občinskega središča se
zagotavljajo tudi nove površine, ki morajo prispevati h krepitvi
urbanizirane strukture naselja. |
(2)
Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila ter za različne tipe
in velikosti stanovanjskih objektov se zagotavljajo predvsem na območju
občinskega središča, naselja Zavrč in naselja Hrastovec ter v manjši
meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in
zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij za
stanovanja. Pri tem se poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila
za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do centralnih in družbenih
dejavnosti, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost
prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje ipd. Na
površinah za gradnjo stanovanj se z bolj strnjeno gradnjo in višjimi
gostotami pozidave v urbaniziranih naseljih zagotavlja racionalna raba
prostora, varčevanje z energijo in varčna raba materialov za gradnjo.
Stanovanjsko gradnjo se usmerja v območja, kjer je mogoče zagotavljati
komunalno opremljanje in dostopnost. |
(3) Za
območje občinskega središča Goričak in naselje Zavrč z oskrbno funkcijo
je izdelan urbanistični načrt. |
10. člen |
(Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1)
Omrežje naselij v Občini Zavrč tvori devet naselij. Občinsko središče
Goričak je po SPRS opredeljeno kot lokalno središče. Skupaj z naseljema
Zavrč (oskrbno središče) in Hrastovec (strnjen del naselja) nudi
prebivalcem naselij in njihovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo,
osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. |
(2) Po
zastopanosti dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev so po SPRS vsa
naselja v občini (Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Hrastovec,
Korenjak, Pestike in Turški Vrh), razen občinskega središča Goričak in
naselja Zavrč, ki je s svojimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi
opredeljeno kot oskrbno središče občine, opredeljene kot vasi.
|
|
11. člen |
(Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Krepi
se prometna povezanost s Ptujem, Mariborom, Kidričevim in Hrvaško
(Varaždin). |
(2)
Osrednje razvojne osi v občini so pasovi ob regionalni cesti R1-228
Spuhlja-Zavrč-Hrvaška, mednarodni mejni prehod Zavrč, ob regionalni
cesti R3-691 Zavrč-Drenovec in lokalni cesti Hrastovec-Turški
vrh-Pestike-Cirkulane. |
(3)
Temeljna prometna os v občini je regionalna cesta R1-228
Spuhlja-Zavrč-Hrvaška, ki omogoča hiter dostop do središč mednarodnega
in nacionalnega pomena in bo navezana na glavno cesto z elementi hitre
ceste Markovci (R1-228) – Ormož. |
(4)
Naselja v občini so medsebojno povezana z regionalno cesto R3-691
Zavrč-Drenovec, lokalnimi cestami in javnimi potmi. |
(5)
Uredili bomo medobčinsko kolesarsko povezavo v smeri Zavrč–Cirkulane. |
(6)
Uredili bomo mrežo tematskih pešpoti, ki vodijo po vinski cesti do
najvišjih vrhov v občini: Mohor, Gorenjski vrh, Švabovo, Drenovec.
|
(7) Občina
je vezana na železniško progo na Ptuju, oddaljeno 20 km in na letališče
v Mariboru, oddaljeno 35 km. |
(8)
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so
prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN. |
|
12. člen |
(Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini) |
(1)
Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z
rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru
kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim
potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in
okoljevarstvenih ciljev. |
(2) Na
celotnem območju občine bomo spodbujali sonaraven način kmetovanja z
upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih
zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega
kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine.
Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. |
(3) Z
vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah
omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih
dejavnosti. |
(4)
Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se
sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem
izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in
rekreacije v naravnem okolju. |
|
13. člen |
(Območja ohranjanja prepoznavnosti) |
(1) V
nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve
in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine in
naselbinske dediščine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Zavrč,
ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. |
|
14. člen |
(Območja ohranjanja naravnih kakovosti) |
(1)
Naravne kakovosti prostora, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne
razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za kmetijstvo,
turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. |
(2) Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju
sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v
gospodarjenje s prostorom (ob reki Dravi). Z načrtovanjem prostorskega
razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur,
ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in
povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
ter habitatov ogroženih vrst. |
|
2.4
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajeno javno dobro
lokalnega pomena |
|
15. člen |
(Splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture) |
(1) GJI
bomo gradili tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna
komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in
prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in
komunalnega standarda med naselji. GJI se v prostor umešča na način, da
ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Katastri in druge
evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob
vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in
omrežij. |
|
2.4.1
Prometna infrastruktura |
|
16. člen |
(Cestna
infrastruktura) |
(1)
Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez
in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno
urbano opremo prostora. |
(2)
Omrežje državnih in občinskih cest bomo prenovili. Na območjih naselij
se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za
pešce in kolesarje. Uredili bomo tudi križišča z navezovalnimi
občinskimi cestami. |
(3) Z
rekonstrukcijami oziroma novogradnjami bomo izboljšali prometno
povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in ostalimi
naselji občine. Zagotovili bomo dober dostop do območij centralnih in
gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim
potencialom ali pomenom. |
(4) Na
posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in
pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in
drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. |
|
17. člen |
(Omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih
rekreacijskih poti) |
(1)
Zagotavili bomo površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa
v vseh naseljih. |
(2) Na
območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Omrežje se uredi kot
samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani
promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se
kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih
državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se
v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. |
(3) Na
območju občine se vzpostavi sistem regionalnih in lokalnih kolesarskih
povezav. |
|
18. člen |
(Avtobusni promet) |
(1)
Avtobusni promet je treba urediti na celotnem območju občine, med vsemi
naselji in njihovimi zaledji. Avtobusne linije so povezane z vsemi
gravitacijskimi središči občine (Ptuj, Maribor, Kidričevo, Varaždin) in
usklajene s sosednjimi občinami. V vseh zgoščenih naseljih morajo biti
zgrajena avtobusna postajališča. V območju razpršene poselitve bomo
zgradili postajališča na razdalji 30 minut peš hoje. |
(2) Občina
bo zagotavljala do obstoječih in novo načrtovanih postajališč javnega
potniškega prometa varni dostop. Načrtovala bo pločnike in prehode za
pešce povsod tam, kjer še niso vzpostavljeni. Avtobusna postajališča
morajo biti zgrajena v skladu s pravilnikom o avtobusnih postajališčih. |
(3) V
danih pogojih bo občina združevala šolske prevoze z javnim linijskim
prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti občanov in
racionalizacije prevozov. |
|
2.4.2
Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
19. člen |
(Splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
(1)
Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa
infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske,
komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja,
dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih
programov v občini. |
(2) Poveča
se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje
odpadne vode. |
(3)
Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih
omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta
namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med
seboj usklajenih smereh: |
·
Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne
dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z
izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja
glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih
bomo zagotovili ustrezno število komunikacijskih central, da bo
zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z
najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso
opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko
telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo. |
·
Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna
zemljišča bomo zagotovili ustrezno komunalno opremljenost s predhodno
zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje
stroškov. |
(4) Z
načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi
racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in
obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki
komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar
namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati
delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe
nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja več namenskost koridorjev
gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj
sprejemljivo vključevanje v prostor. |
(5)
Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem
zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo
prioritetno. |
(6) Za vse
nove investicije bomo izdelali podrobne programe opremljanja za
posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za
posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo
znotraj posameznega območja. |
(7)
Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne
dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi
podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke
dediščine. |
(8) Pred
predajo novih prostorskih ureditev v uporabo bomo uredili celotno
infrastrukturo tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja
obstoječim prebivalcem v soseščini. |
(9) Za
celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje
aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe
obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje
vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe
neobnovljivih (fosilnih) virov energije. |
(10)
Spodbudili bomo ekološko gradnjo in rekonstrukcijo stavb, grajenih iz
naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo
manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma
del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov
energije (sončna, biomasa ipd.). |
|
20. člen |
(Vodni
viri in oskrba s pitno vodo) |
(1)
Zagotovili bomo stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se
obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova
obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba
pitne vode. |
(2) Oskrbo
s pitno vodo v občini zagotavljamo preko obstoječega vodovodnega sistema
Dravsko polje. Vsa naselja v občini so opremljena z javnim vodovodnim
omrežjem. |
(3) Kljub
priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe
pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste
padavinske vode za sanitarne potrebe. |
|
21. člen |
(Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in odvod padavinskih
voda) |
(1)
Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo
zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v
skladu z izhodišči SPRS. |
(2) V
občini že delujejo štiri čistilne naprave, in sicer tri v naselju Zavrč
in ena v naselju Hrastovec. |
(3) V
območju razpršene poselitve je predvideno zbiranje in odvoz grezničnih
odplak na čistilno napravo ali izgradnja individualnega sistema čiščenja
odpadnih vod (MKČN). |
(4)
Padavinske vode bodo spuščene v ponikalnice oziroma vodotoke. Iz
prometnih površin se padavinske vode spuščajo v ponikalnice oziroma v
vodotoke, preko lovilcev olj. Če ponikanje ni možno in ni mogoče
speljati padavinske vode v vodotok, se padavinske vode spuščajo
razpršeno po terenu tako, da bodo speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja. V primeru odvajanja padavinskih voda v
vodotok, je pred iztokom v vodotok potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda. |
|
22. člen |
(Ravnanje z odpadki) |
(1) Na
območju Občine Zavrč ni obdelave odpadkov. Obdelava odpadkov z območja
občine je urejena v CERO Gajke, v Mestni občini Ptuj. |
(2) Občina
bo zgradila zbirni center za ločeno zbrane odpadke za celotno območje
občine. |
(3)
Organizirano je ločeno zbiranje odpadkov. |
(4) Javne
službe za ravnanje s komunalnimi odpadki upoštevajo Odredbo o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01 in 41/04–ZVO-1) in Uredbo
o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim
vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10). |
(5) Na
območju občine ni divjih odlagališč. V primeru, da se pojavijo divja
odlagališča, bo občina poskrbela za odstranitev in zemljišče vzpostavila
v prvotno stanje. |
|
23. člen |
(Oskrba
z energijo) |
(1)
Zagotovili bomo dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo iz
raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz
obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na
celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se
spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in
ureditve prostorsko integrirani. |
(2)
Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z
energijo je energetski koncept občine. |
(3) Za
celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala
obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije
in energije biomase) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na
posameznih območjih se zagotovi vsaj 20% energetske oskrbe iz
obnovljivih virov, kar trajnostni potencial to omogoča. |
(4) Za vsa
območja občine, še posebej pa za razpršeno poselitev, se spodbuja
opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov
energije. |
(5) Na
območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih
derivatov. |
(6) Razvoj
elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v obnavljanje obstoječih
distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih
razmer na celotnem območju občine. |
(7) Za
smotrno rabo energije je potrebno upoštevati: |
·
izbor lokacije, orientacija objektov z ustreznimi odmiki med njimi,
omogočiti ustrezno celoletno osončenje in zagotoviti zmanjševanje potreb
po ogrevanju in umetnem hlajenju, |
·
ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in s toplotno
zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, |
·
energetsko sanacijo stavb, pri prenovi zmanjševati porabo energije, |
·
uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije, zmanjševati
izgube energije pri prenosu in distribuciji. |
(8) Za
območje razpršene poselitve lahko določi lokalna skupnost alternativne
možnosti za komunalno opremljanje (sončna energija, male čistilne
naprave in podobno). |
|
24. člen |
(Komunikacijsko omrežje) |
(1)
Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemi komunikacij na
celotnem območju občine. Zagotovijo se internetni priključki za
gospodinjstva ter vzpostavi telefonsko telekomunikacijsko omrežje, ki bo
tvorilo hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij. |
|
2.5
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
|
2.5.1
Določitev območij naselij in območij razpršene poselitve |
|
25. člen |
(Okvirna območja naselij) |
(1)
Okvirna območja naselij v občini so prikazana na karti 3 v grafičnem
delu strateškega dela OPN. |
(2) Na
območju občine so naslednja okvirna območja naselij (ON), določena
skladno s prostorsko zakonodajo: |
·
ON
1 – Zavrč (območje ob mejnem prehodu) |
·
ON
2 – Zavrč (vas – strnjeni del) |
·
ON
3 – Goričak/Hrastovec (strnjena dela obeh vasi, ki se med seboj stikata) |
26. člen |
(Okvirna območja razpršene poselitve) |
(1)Na
območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala: |
a)
razpršena poselitev s kmetijami in stanovanjskimi stavbami ter
značilnimi prostorskimi ureditvami za dodatno dejavnost, kot so: žage,
gostinski objekti, objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni
(cerkev, kapelice, znamenja in podobno), kmetijske stavbe s pomožnimi
objekti (kozolci, čebelnjaki, skednji ipd.), |
b)
vinogradniška območja z vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi
stanovanjskimi stavbami in kmetijami, |
c)
samostojni objekti vezani na krajino: lovske koče, gozdne koče, športni
objekti za rekreacijo. |
(2)
Razpršena poselitev se pojavlja v naseljih Belski Vrh, Drenovec,
Gorenjski Vrh, Korenjak, Pestike in Turški vrh, medtem ko se v naseljih
Zavrč, Goričak ter Hrastovec, razpršena poselitev pojavlja le delno
(izven strnjenih delov poselitve). |
(3)
Vinogradniška območja se pojavljajo v vseh naseljih, razen v naselju
Zavrč. |
|
2.5.2
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
27. člen |
(Splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij) |
(1)
Naselja v občini bomo razvijali v skladu z njihovo vlogo in pomenom v
omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti, morfološke
zgradbe, pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in
drugih omejitev v prostoru. |
(2) V
občinskem središču Goričak bomo zagotovili možnosti za stanovanjsko
gradnjo (širitev in zapolnitev), za poslovne in družbene dejavnosti ter
razvoj kmetij. |
(3)
Naselja bomo praviloma razvijali navznoter s pozidavo prostih površin,
ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati
nepozidanih, ter jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih površin.
Širitev naselij načrtujemo na robovih kot nadaljevanje strnjene
poselitve (Zavrč, Hrastovec, Goričak). Širitev in zapolnitev bomo
izvajali na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih,
kulturno-varstvenih ali infrastrukturnih omejitev. |
|
28. člen |
(Notranji razvoj naselij) |
(1)
Naselja bomo prednostno razvijali navznoter v skladu z urbanističnimi in
krajinskimi usmeritvami. Za pozidavo bomo uporabljali degradirana in
nezadostno izkoriščene proste gradbene površine (Zavrč, Hrastovec,
Goričak). |
(2) Pri
načrtovanju in urejanju naselij, bomo zagotavljali izboljšanje razmer za
delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter
možnosti razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne
dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V naseljih ali delu
naselij s pretežno kmetijsko dejavnostjo bomo razpoložljiva stavbna
zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in mešanih
gospodinjstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
(3) V
naseljih, kjer zaradi prostorskih omejitev pomanjkanja komunalne
opremljenosti in morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti
razvoja perspektivnim kmetijam, bomo na podlagi preveritev s
kmetijskega, prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika določili
zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na
lokacije, ki bodo omogočile tudi funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetij, vse v postopku spreminjanja ali dopolnjevanja OPN. |
(4) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih zemljišč bomo
izboljšali raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobro, kot so
prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostor za druženje in
počitek. Občina bo zagotavljala dostopnost zelenih in drugih javnih
površin za vse prebivalce. V občinskem središču bomo prednostno umeščali
javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene). |
(5)Vodni
in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotskih raznovrstnosti bomo vključevali v zeleni sistem naselij kot
integralni del podobe naselja (Zavrč, Hrastovec, Goričak). V bližini
naselij bomo v okviru načrtovanja zelenih sistemov izkoristili
rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih površin. |
|
29. člen |
(Prenova naselij) |
(1)
Prenovo lahko izvedemo v celotnem naselju ali delu naselja. S prenovo
poiščemo in izrabimo notranje prostorske rezerve stavbnih zemljišč v
naselju in tako omilimo širitev naselja na kmetijske površine. |
(2) Občina
bo izvajala prenovo na degradiranih površinah naselja (Zavrč), kjer bo
prenavljala razvrednoteno območje in bolje izrabila stavbna zemljišča.
Razvrednotena območja bomo sanirali z umeščanjem ustreznejših rab in
dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje stavbnih zemljišč.
Spodbujali bomo spremembe namembnosti in prenovo neustrezno izkoriščenih
ali opuščenih objektov. |
(3)
Prenovo naselij bomo izvajali tudi zaradi neustrezne komunalne
opremljenosti, ki obremenjuje okolje. Kakovost bivanja v naseljih bomo
izboljšali predvsem z urejanjem javnih površin. |
(4) Pri
načrtovanju prenove bomo ohranjali identiteto naselij in okoliške
krajine. To velja še zlasti za vaška jedra in izpostavljene točke v
naseljih. |
(5)
Območja celovite in delne prenove niso povsod določena. |
|
30. člen |
(Zgostitve, zaokrožitve in širitve pozidave) |
(1)
Površine za razvoj dejavnosti bomo zagotavljali tudi z zgostitvami,
zaokrožitvami in širitvami naselij. |
(2) Nova
območja za pozidavo bomo načrtovali v postopku sprememb in dopolnitev
OPN na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana
infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih
kakovosti prostora ter varstvo okolja. Na območju razpršene poselitve so
možne zgostitve, zaokrožitve in širitve le za potrebe ohranitve
poselitve. |
(3)
Vsakokratne širitve naselij bomo v postopku sprememb in dopolnitev OPN
preverili in utemeljili z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih,
kulturno varstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitve poselitve
bomo zagotavljali optimizacijo umeščanja v prostor in izvedbo
omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor in njihove
namembnosti. |
(4) Na
vinogradniških območjih in drugih območjih razpršene poselitve bomo na
podlagi urbanističnih, kulturno varstvenih in krajinskih preveritev
določili površine za novogradnje v smislu ohranjanja in nadgradnje
avtohtonega vzorca poselitve v postopku sprememb in dopolnitev OPN. |
|
31. člen |
(Razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) V
naselja bomo umeščali različne dejavnosti, s čimer bomo dosegli
prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje
nujnih voženj. Rabe stavbnih površin z dopustnimi dejavnostmi bomo
razporejali tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
V naseljih prevladujejo kmetijske dejavnosti z bivanjem in dopolnilnimi
dejavnostmi ter spremljajoče storitvene in obrtne dejavnosti (predvsem v
naseljih Zavrč, Hrastovec in Goričak). V naselju Goričak kot občinskem
središču bomo razvijali centralne, poslovne in druge dejavnosti. |
(2) V
naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali
gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj
dopolnilnih dejavnosti. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s
kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter storitvene
dejavnosti povezane z bivanjem. Pod temi pogoji bomo dopustili razvoj
nekaterih centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne
storitve, ipd.). |
|
2.5.3
Ohranjanje razpršene poselitve |
|
32. člen |
(Ohranjanje razpršene poselitve) |
(1) Na
območjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana: |
a) območja
slemenske poselitve v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi,
zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi
kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinotoči, turistične kmetije),
starimi viničarskimi domačijami in manjšim številom objektov obstoječih
spremljajočih dejavnosti, |
b)
dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem z dopolnilnimi
dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobočjih,
razvitih v manjše zaselke ali samotnih kmetij z delnimi oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi, |
bo občina
usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot
pojava, s katerim se ohranja poselitev območja, ki prispeva k ohranjanju
videza kulturne krajine, načrtovanje novih posegov pa bo omogočala le v
primeru, če se bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora. |
|
33. člen |
(Vinogradniška območja) |
(1)
Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je
oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto,
vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in
mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti. Kot takšna se
ohranjajo, načrtovanje novih posegov pa se omogoča le v primeru, če se
bodo z njimi ohranjale prepoznavne značilnosti prostora. |
(2)
Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava,
da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost,
tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge
zunanje ureditve. |
(3) Na
vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja
vinskih kleti, vinotočev kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo
kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, oboje ob
upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega
zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V
objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska
dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje
pretežne kmetijske rabe objekta. |
|
2.5.4
Razpršena gradnja |
|
34. člen |
(Sanacija razpršene gradnje) |
(1) Na
območju občine se razpršena gradnja, ki se pojavlja v obliki posamičnih
stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij, sanira s komunalnim
opremljanjem. Zaradi redke razpršene gradnje sanacijski OPPN niso
potrebni. |
(2)
Razpršeno gradnjo bomo preprečevali z opredelitvijo novih, prostorsko
utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru
naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za gradnjo. |
|
2.5.5
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
35. člen |
(Oblikovna podoba naselij) |
(1)
Ohranjali bomo prepoznavnost podeželskih naselij kot celote in
posameznih območij v naseljih, ki jih bomo prenovili ali na novo
načrtovali. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in
prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin
arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega,
urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem bomo upoštevali
načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z
ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin,
kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za
racionalno rabo energije. |
(2) Pri
urejanju podeželskih naselij bomo upoštevali tradicionalno strukturo
ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet
in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja
in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se
gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za
potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
(3) Zaradi
varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del
naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.
Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko
kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne
dediščine (kritine streh z različno imitacijo – tudi sončnimi celicami,
prizidki z manjšim naklonom streh ali z ravno streho). |
(4) Razvoj
naselij bomo prilagajali reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani
vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
2.6
Koncepti prostorskega razvoja občinskega središča Goričak in lokalnega
središča Zavrč |
|
36. člen |
(Urbanistični načrt) |
Goričak |
(1)Za
občinsko središče Goričak se prostorski razvoj načrtuje na podlagi
urbanističnega načrta (v nadaljevanju UN). Vsebine, ki so podlaga za
odločitve v OPN, so prikazane v konceptualnem in izvedbenem delu UN. |
(2)
Zagotavili bomo razvoj občinskega središča naselja Goričak, kot
programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega
prepoznavnega občinskega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni
in prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovostna
struktura naselja. Poselitev Goričaka se ohranja kot urbanizirano
naselje z bistveno večjo zgostitvijo. Širitev strnjenega dela naselja je
predvidena ob regionalni cesti RIII-691 in se povezuje s sosednjim
naseljem Hrastovec. |
(3)
Območje lokalnega središča obsega gručasti del naselja Goričak in
gručasti del naselja Hrastovec. |
(4)
Naselje je nastalo v stičiščih prometnih komunikacij in sotočja Turškega
in Kojuhovskega potoka. Na tipologijo naselitve, funkcije in oblikovanje
arhitekture objektov vpliva značilno gričevnato območje z reliefnimi
poudarki in rabo v kulturni krajini. |
(5) Realne
razvojne možnosti širitev naselja slonijo na dobrih prometnih povezavah
ob regionalni cesti, na uvajanju novih dejavnostih (zlasti centralnih
dejavnostih). |
(6) Za
fazno širitev stanovanjskih in dopolnilnih dejavnosti je predvideno
območje na južnem delu naselja Goričak in jugozahodnem delu naselja
Hrastovec (nezadostna izkoriščenost površin znotraj naselij). Južni del
naselja Hrastovec se predvidi za potrebe centralnih dejavnosti (vrtec,
zdravstveni dom – območje se ureja z OPPN). |
(7)
Obstoječe cestno omrežje se bo v bodočih ureditvah dopolnjevalo z
omrežjem poti in ulic, ki bodo obstoječe in predvidene pozidave
navezovale na cestno omrežje z izgradnjo prečnih in robnih povezav.
Takšna zasnova bo omogočila maksimalno dostopnost do vseh zemljišč v
naselju in zagotavljala interventno dostopnost do posameznih delov
naselja iz različnih strani – obojestransko navezovanje prometnic.
Vzdolž glavnih in robnih prometnic bomo ustrezno razporedili križišča,
avtobusna postajališča in površine za mirujoči promet. |
(8)
Oblikovno in programsko je za območje UN značilna vzdolžna smer glavne
prometnice Zavrč - Drenovec (RIII-691), ki teče skozi naselje v smeri
severovzhod – jugozahod. Ob njej se iz severne in južne strani nizajo
dejavnosti k centru naselja (trgovske, gostinske, upravne, vzgojno -
izobraževalne). |
(9) Razvoj
naselja se bo prilagajal reliefnim oblikam, geometriji tradicionalnih
regulacij in pozidave, smerem obstoječih prometnic ter varovanju drugih
kvalitetnih značilnosti. Orientacija in oblikovanje novih objektov,
morebitna postavitev novih prostorskih dominant in oblikovanje javnih
površin v naselju mora izhajati iz značilnosti Dravske arhitekturne
regije in arhitekturne krajine Ptuj ter jih estetsko nadgrajevati.
Načrtovanje objektov naj bo s ciljem, da se doseže energetsko, okoljsko
in gospodarsko učinkovito gradnjo in uporabniku privlačno in udobno
bivalno in delovno okolje. Posamezne faze širitve naselja bodo
predstavljale oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Urbanistični
vzorec razvoja poselitve bo izhajal iz obstoječih kvalitet
urbanističnega vzorca in tipologije. |
(10) Glede
na velikost in značaj naselja imajo v zasnovi zelenega sistema največji
pomen ureditev oblikovanja robov naselja, označitev vhodov v naselje,
ureditev odprtih površin in ureditev zelenih površin znotraj naselja. |
(11) S
širitvijo lokalnega središča bomo dograjevali GJI s poudarkom na
varovanju okolja in varovanja zdravja (omejitev hrupa ipd.). |
(12) V
izvedbenem delu je UN razdeljen v naslednje EUP: GO01 (CU), GO02 (SK,
ZD), HR01 (SK), HR02 (CU), HR03 (SK, ZD), HR04 (CD). |
|
Zavrč |
(1) Za
oskrbno središče Zavrč načrtujemo prostorski razvoj na podlagi
urbanističnega načrta (v nadaljevanju UN). Vsebine, ki so podlaga za
odločitve v OPN, so prikazane v konceptualnem in izvedbenem delu UN. |
(2)
Zagotavili bomo razvoj oskrbnega središča naselja Zavrč, kot programsko
in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega prepoznavnega
oskrbnega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni in prostorski
zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovostna struktura naselja.
Poselitev Zavrča se ohranja kot urbanizirano naselje z večjo širitvijo
ob regionalni cesti RIII-691 in se povezuje z vaškim jedrom grajskega
kompleksa. Širitev poslovne cone je predvidena južno od mednarodnega
mejnega prehoda do regionalne cesta RIII-691. |
(3)
Območje oskrbnega središča obsega obcestni del naselja na severni strani
in gručasti del naselja z vaškim jedrom in grajskim kompleksom na južni
strani. |
(4)
Naselje je nastalo na stičišču regionalnih cest z oznako RI-228 in
RIII-691. Dominantni so deli naselbinskih silhuet, to je predvsem
župnijska cerkev sv. Miklavža in grajski kompleks. Na tipologijo
poselitve, funkcije in oblikovanje arhitekture objektov vpliva značilno
gričevnato območje z reliefnimi poudarki in rabo v kulturni krajini. |
(5) Realne
razvojne možnosti širitev naselja slonijo na dobrih prometnih povezavah
ob regionalni cesti, na uvajanju novih dejavnostih (gospodarska cona,
mednarodni mejni prehod). |
(6) Za
fazno širitev stanovanjskih in dopolnilnih dejavnosti je predvideno
območje na zahodnem delu naselja Zavrč (EUP – ZA04) in v gospodarski
coni (EUP – ZA07). |
(7)
Obstoječe cestno omrežje se bo v bodočih ureditvah dopolnjevalo z
omrežjem poti in ulic, ki bodo obstoječe in predvidene pozidave
navezovale na cestno omrežje z izgradnjo prečnih in robnih povezav.
Takšna zasnova bo omogočila maksimalno dostopnost do vseh zemljišč v
naselju in zagotavljala interventno dostopnost do posameznih delov
naselja iz različnih strani – obojestransko navezovanje prometnic.
Vzdolž glavnih in robnih prometnic bomo ustrezno razporedili križišča,
avtobusna postajališča in površine za mirujoči promet. |
(8)
Oblikovno in programsko je za območje UN značilna vzdolžna smer glavne
prometnice Ptuj – MMP Zavrč (RI-228), ki teče skozi naselje v smeri
vzhod – zahod (podravska smer). V tem delu naselja so številne
storitvene dejavnosti (trgovina, gostinstvo, mednarodni mejni prehod). V
severnem delu naselja daje pečat mednarodni mejni prehod, v južnem delu
pa vaško jedro z grajskim kompleksom. |
(9) Razvoj
naselja se bo prilagajal reliefnim oblikam, geometriji tradicionalnih
regulacij in pozidave, smerem obstoječih prometnic ter varovanju drugih
kvalitetnih značilnosti. Orientacija in oblikovanje novih objektov,
morebitna postavitev novih prostorskih dominant in oblikovanje javnih
površin v naselju mora izhajati iz značilnosti Dravske arhitekturne
regije in arhitekturne krajine Ptuj ter jih estetsko nadgrajevati.
Nikakor pa ne smejo nove dominante presegati grajskega kompleksa.
Objekte bomo načrtovali tako, da bomo dosegli energetsko, okoljsko in
gospodarsko učinkovito gradnjo in uporabniku privlačno, udobno bivalno
ter delovno okolje. Posamezne faze širitve naselja bodo predstavljale
oblikovno in funkcijsko zaključene celote. Urbanistični vzorec razvoja
poselitve bo izhajal iz obstoječih kvalitet urbanističnega vzorca in
tipologije. |
(10) Glede
na velikost in značaj naselja imajo v zasnovi zelenega sistema največji
pomen ureditev oblikovanja robov naselja, označitev vhodov v naselje,
ureditev odprtih površin in ureditev zelenih površin znotraj naselja (v
vaškem jedru). Južno od vaškega jedra se je razvil v manjši kotlini
športni center (nogometno igrišče s pripadajočo infrastrukturo). |
(11) S
širitvijo oskrbnega središča bomo dograjevali GJI s poudarkom na
varovanju okolja in varovanja zdravja (omejitev hrupa ipd.). |
(12) V
izvedbenem delu je UN razdeljen v naslednje EUP: ZA01 (CU), ZA02 (ZK),
ZA03 (SK), ZA04 (SS), ZA05 (CU, O), ZA06 (PO), ZA07 (IG), ZA08/1 (BC,
O), ZA08/2 (ZS). |
|
2.7
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.7.1
Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire |
|
37. člen |
(Kmetijstvo) |
(1)
Spodbujali bomo vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev
poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje
primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z
visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske
dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje
kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini
se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih,
tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni
pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in
legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro
dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge –
živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in vinogradništvo. Spodbuja se
čebelarstvo. |
(2)
Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s
poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na
vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210
in 350 m n.m.v., so v nagibu nad 20% in imajo južno do zahodno
ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad
lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša
vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi
manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja
vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za
sadovnjake in tudi na vinogradniških legah. |
(3) Glede
na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja
ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne
načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških
sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in
avtohtonih sort sadja. |
(4)
Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na
območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi v vinogradih, sadovnjakih in
travnikih izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne
značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih
koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agrotehnične operacije se lahko
izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za
ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter
načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. |
(5) Na
območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi
lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone
kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo
krajinskih vzorcev, se ne uvajajo. Na območju kmetijskih zemljišč se
lahko zgradi naslednja gospodarska javna infrastruktura:
elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi,
plinovodi, objekti za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prav tako se lahko na območju
kmetijskih zemljišč zgradijo začasni objekti, enostavni pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski
objekti skladno z veljavno uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Izvede se lahko rekonstrukcija lokalnih cest, ograja in oprema za trajne
nasade ter opore za mreže proti toči. Navedeni posegi na najboljša
kmetijska zemljišča se lahko izvedejo brez spremembe namenske rabe. |
(6) V
primerih prostorske in prometne utesnjenosti bomo omogočili preselitev
kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj
strnjenih naselij. |
(7) Pri
dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove)
se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci
obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po
predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi. |
(8)
Spodbujali bomo razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo
kmetijskih pridelkov. Omogočijo se dodatne dejavnosti, ki ne bodo
neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše
vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva (oglarstvo, žage,…).
Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih
objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti.
Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih
kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na
kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se
kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje
kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična,
športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma
na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika,
upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij.
Zagotovili bomo gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri
vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji
drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih
kmetijskih površin. |
(9)
Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju
in na degradiranih območjih. |
(10)
Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg
in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo.
|
|
38. člen |
(Gozdarstvo) |
(1)
Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, bomo ohranjali ob
hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti,
ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se
osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob
zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi
načini gospodarjenja z gozdovi. |
(2) Na
območjih z gozdom (severna pobočja) se ohranjajo sklenjene gozdne
površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne
možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd
prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni
otoki in gozdni koridorji. |
(3) Z
ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na
pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali
gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. |
(4)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo gozdovi s posebnim namenom:
Režim varovanja je enak kot pri mestnih gozdovih, poleg tega pa je
dopustno umeščanje infrastrukturnih vodov v soglasju s pristojno javno
gozdarsko službo. |
(5) Na
strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri
poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na
okolje. |
(6)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi. |
(7)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI,
varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis. |
(8) Gozdne
prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno
lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.
Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi
sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem
trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih
nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali
rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdarstvo, se gozdne
površine ob cesti lahko dopolnijo z elementi, ustreznimi za prevoz
gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih
prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih
cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic
morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora,
pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije
gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev
poteka selektivno glede na prometno obremenitev. |
(9) Lov in
varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so
naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v
gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način,
ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se
vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja
redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena
baza za divjad. |
|
39. člen |
(Turizem in prostočasne dejavnosti) |
(1)
Razvijali bomo turistične in prostočasne dejavnosti kot eno temeljnih
strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih
kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno
turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost
narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja
ipd.) ter ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve,
objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in
kmetijstvo ipd.). |
(2)
Spodbujali bomo povečanje prostočasnih dejavnosti tako vsebinsko (z
novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko. |
(3) Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije bomo zagotavljali varstvo
naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih
območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem
le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura
oziroma se mora ta urejati hkrati z načrtovanimi posegi. |
(4) V
vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji bomo
zagotavljali možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet
in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom na
kmetiji. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne
krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba
prostora v občini, bomo spodbujali turizem in prostočasne dejavnosti v
povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje
tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik
kmetovanja. Turizem na podeželju se spodbuja predvsem na območju
obstoječih vinogradniških območij z urejanjem vinskih kleti kot
gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno
bivanje (ohranjajo se bivalne vinske kleti kot počitniški objekti,
urejajo pa se tudi vinske kleti kot turistično-nastanitveni objekti). |
(5) V
občini imamo urejene tematske poti, ki jih bomo dodatno urejali tudi v
prihodnje (vinsko-turistična cesta, pohodna ekološka pot, gozdna učna
pot, kolesarske poti). |
(6) Občina
ima možnost za razvoj naslednjih oblik turizma: rekreativni, izletniški,
ekološki turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s turizmom na
kmetiji. |
|
40. člen |
(Ribištvo) |
(1)
Območje Občine Zavrč sodi v Ptujski ribiški okoliš. Na območju so trije
revirji: Drava (gojitveni vir), Turški potok (revir brez aktivnega
ribiškega upravljanja) in Kojuhovski potok (revir brez aktivnega
ribiškega upravljanja). |
(2) Pri
varovanju habitata bomo upoštevati: |
·
vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki
v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne
pestrosti, starostne strukture in številčnost, |
·
struge, obrežja, dna vodotokov ohranjamo v čim bolj naravnem stanju, |
·
ohranjamo obstoječo dinamiko, hidromorfološke lastnosti in raznolikost
vodotokov, |
·
objekte gradimo na način, ki ribam omogoča prehod, |
·
plavine (prod, gramoz, pesek) odvzemamo tako, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali, |
·
odpadkov ne odlagamo v vodotoke oziroma na vplivno območje vodotokov. |
(3) Pri
varovanju ribjih populacij bomo upoštevali: |
·
pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil
škodo na ribah je potrebno vsaj 14 dni prej obvestiti upravljavca zaradi
učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib, |
·
za
škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupitve, onesnaževanja oziroma
čezmernega obremenjevanja voda in nezakonitega posega v vode, je do
odškodnine upravičen izvajalec ribiškega upravljanja. |
41. člen |
(Izkoriščanje mineralnih surovin) |
(1)
Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri
čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva
prepoznavnosti prostora. |
(2)
Območje nelegalnega kopa na lokaciji Hrastovec bomo pogozdili. |
(3) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površine nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površine podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Raziskovanje je dopustno
na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
(4)
Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine v
skladu z določbami veljavne zakonodaje. |
|
42. člen |
(Upravljanje z vodami) |
(1) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih in
priobalnih zemljišč bomo upoštevali: |
·
da
se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost, |
·
da
se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se
zagotovijo izravnalni ukrepi, |
·
da
se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes,
je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, |
·
da
se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(2)
Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno
rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi
objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem
zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi
preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
(3)
Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno
prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora
ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k
vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in
vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo
redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo
naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni
pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se
vzpostavijo nadomestni habitati. |
(4) Pri
urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
Na Turškem in Kojuhovskem potoku s pritoki se opravljajo le vzdrževalna
dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Enako
velja za reko Dravo, ki z delom južne nabrežine sega tudi v Občino
Zavrč. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega
prostora potokov Turški potok, Kojuhovski potok, Žabjek, Zajza in Curek,
vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma
začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek
pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za
ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora
zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov
vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred
zajezitvijo in po njej. |
(5)
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: zagotavlja se varnost naselij
pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti.
Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske
površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu. |
(6) Raba
vode in ureditve v obvodnem prostoru: potoki z obvodnim prostorom se
skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim
dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob
ohranjanju morfoloških značilnosti potokov in obvodnega prostora,
značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih
značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen
v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo
predpisi o vodah. |
(7) Oskrba
z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se
potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo
pitne vode. Oskrba s pitno vodo poteka preko vodovodnega sistema Dravsko
polje. |
|
43. člen |
(Razvrednotenja v krajini) |
(1)
Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne
deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se
sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in
vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji.
Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in
prostorskih, predvsem krajinskih preveritev. |
(2)
Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se
pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
2.7.2
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
44. člen |
(Splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih) |
(1) Na
območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter
objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
|
(2) Za
območja prepoznavnosti, ki se določijo na podlagi strokovnih podlag, za
katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne
pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo
temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah. |
|
45. člen |
(Ohranjanje prepoznavnosti) |
(1)
Ohranja se prepoznavnost prostora iz vidika krajinskih, urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti. |
(2)
Območja, pomembna za prepoznavnost prostora so: Grajski grič v Zavrču,
Mejni prehod v Zavrču, Sveti Mohor in Švabovo. |
|
46. člen |
(Varstvo kulturne dediščine) |
(1)
Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem
obravnava dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot
razvojnega dejavnika in prostorski potencial. |
(2)
Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna
sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo)
in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in
preostala dediščina). |
(3)
Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina,
kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine
skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z
dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo,
poselitev, infrastruktura in drugi. |
(4) Poleg
objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske
integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja
dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja
prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se
varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg
fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev
obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se
varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in
pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
(5)
Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. |
(6)
Območja kulturne dediščine so navedena v kartografskem delu OPN in v
strokovnih podlagah. |
|
47. člen |
(Ohranjanje narave) |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti bomo zagotavljali na celotnem območju
občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, ki so: |
·
naravne vrednote, |
·
območja pričakovanih naravnih vrednot, |
·
ekološko pomembna območja, |
·
posebna varstvena območja Natura 2000, |
·
zavarovana območja. |
(2)
Investitor oziroma izvajalec, ki odkrije naravno potencialno vrednoto,
mora čimprej o tem obvestiti območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. |
(3)
Gospodarsko javno infrastrukturo načrtujemo ob obstoječih
infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih
območjih. |
(4) Večje
objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. energetske objekte) ne
načrtujemo na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oziroma
posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij. Prosto stoječe
sončne elektrarne bomo umeščali izven naravovarstvenih pomembnih
območij. |
(5) Na
območjih varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v vegetacijo ali
spreminjanja vrstnega sestava, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo
sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebej pa kadar bi to
spodbudilo erozijske procese. |
(6) Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov ne bomo spreminjali; kadar pa je
to potrebno bomo zagotovili ustrezno nadomestitev teh površin. |
(7) Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije bomo zagotavljali varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbujali bomo
razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo). |
(8)
Območja ohranjanja narave so navedena v kartografskem delu OPN in v
strokovnih podlagah. |
|
2.7.3
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in
reševanje ter varovanje zdravja ljudi |
|
48. člen |
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) |
(1) Na
območju Občine Zavrč so opredeljene tri vrste območij naravnih nesreč:
potresna, erozijska in poplavna območja (pri slednji gre za nizko
stopnjo ogroženosti). |
(2)
Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. stopnje po
MSC lestvici. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s
pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti. |
(3) V
občini so mimimalna poplavna območja ob reki Dravi. |
(4) Na
območjih zahtevnejših protierozijskih ukrepov je potrebno pred gradnjo
objektov, ki posegajo v raščen teren, izdelati elaborat erozijske
ogroženosti, ki bo določil dejansko erozijsko ogroženost in predvidel
morebitne omejitvene ukrepe. |
(5) Na
poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve
oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. |
(6)
Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne
smejo spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje
obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(7) Na
poplavnih območjih gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ni
dovoljena. Na poplavnih območjih so dovoljeni tisti posegi, ki jih
dovoljuje uredba, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda. Pri rabi kmetijskih zemljišč je na
poplavnih območjih prepovedano tudi zasipavanje zemljišč, saj s tem
zmanjšujemo retenzijske površine in spreminjamo vodni režim. Načrtovanje
novih prostorskih ureditev na območju poplav in z njimi povezane
erozije, kjer že obstajajo elementi ogroženosti, moramo upoštevati
pogoje in omejitve iz priloge 1 in 2. Pri tem moramo zagotoviti, da se z
načrtovanjem nove namenske rabe ne povečajo obstoječe stopnje
ogroženosti na območju in izven njega. V ta namen je treba skupaj z
načrtovanjem gradnje novih objektov načrtovati celovite ukrepe za
zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred
začetkom gradnje novih objektov. |
(8) V
območjih s pojavom suše bomo kmetijsko dejavnost tehnološko prilagodili,
zamenjali kmetijske kulture ter na osnovi celovite obravnave voda na
določenem območju zagotovili ustrezne dolgoročne prostorske ukrepe za
zmanjšanje možnosti škodljivih posledic. |
(9) V
primerih sanacije naravnih in drugih nesreč se za rekonstrukcijo ali
gradnjo novih objektov, ki v celoti ohranjajo namembnost, gabarite in
zgled poškodovanih objektov na istih lokacijah, omogoči pridobitev
gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, skladno s
predpisi o graditvi objektov. Na potencialno ogroženih območjih se
uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge
tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve,
izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da
se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita,
reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno
poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih
varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah. |
(10) Za
primere naravnih in drugih nesreč bomo zagotovili površine za pokop
večjega števila ljudi (na pokopališču – EUP ZA02) in kadavre na parceli
št. 55/2 k.o. Gorenjski vrh v odprtem prostoru občine. |
|
49. člen |
(varovanje zdravja ljudi) |
(1) Pri
gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti uporaba za
gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso. |
(2)
Stopnje varstva pred hrupom v občini se določijo v skladu s predpisi s
področja varstva pred hrupom. |
(3) V
posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne
povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonske predpise mejne vrednosti
za posamezno območje varstva pred hrupom. |
(4) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest je potrebno pri gradnji objektov načrtovati pasivno
zaščito pred hrupom (okna, fasade). |
(5) Mejne
in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(6) Pri
umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino
obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oz. protihrupnimi
ureditvami in ukrepi zagotoviti ravni hrupa določene glede na stopnjo
varstva pred hrupom za določeno PNRP. |
(7) Pri
umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe
varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju, kot
posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri
prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru, pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju. |
(8) Z
gradnjo ali rekonstrukcijo objektov ali naprav ter razmestitvijo
dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti
preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(9) Z
namenom zgostitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa
in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko
predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca
dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti
ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega
omrežja. Med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti
elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s
predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem
in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. |
(10) Pri
gradnji stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati merila za
osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s
predpisi. |
(11) Za
vse prebivalce, kjer je to mogoče, bomo zagotovili oskrbo z ustrezno
pitno vodo. |
(12) Vse
obstoječe in potencialne vodne vire bomo zavarovali pred onesnaževanjem
in jih bomo vzdrževali v skladu z veljevnimi predpisi. |
(13) Za
zagotavljanje kakovostne prehranske varnosti prebivalstva oziroma
preskrbo prebivalstva z zdravo lokalno pridelano hrano bomo ohranjali
obseg kakovostnih zemljišč in naravno rodovitnost prsti. |
(14)
Kakovost zraka v občini je dokaj zadovoljiva. Občasno preseganje mejnih
vrednosti ozona, CO in prašnih delcev bomo zmanjšali z obnovo prometnih
poti in izboljšanjem individualnih kurišč. |
|
2.7.4
Usmeritve za obrambne potrebe |
|
50. člen |
(Obramba) |
(1)
Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na lokacijah upoštevati veljavno
zakonodajo na področju varstva okolja. |
(2) V
občini ni predvidenih območij za obrambo. |
|
2.8
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
51. člen |
(Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) V
izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja
stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo
na podrobnejše namenske rabe (PNR). |
(2)
Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih
zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki,
na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi
razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot
podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v
katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden
obseg ter njihova lokacija. |
(3)
Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske
rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN
prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine,
upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih
za širitev naselij. |
(4) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in
digitalnih ortofoto posnetkov. |
(5) Druga
zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja. |
2.9
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
52. člen |
(Usmeritve za določitev PIP) |
(1)V
izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor. Po
različnih EUP se določajo PIP za vrste dopustnih posegov v prostor glede
namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na
zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo,
minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in
grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila
in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za
pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
3.
Izvedbeni del |
|
53. člen |
(Splošne določbe) |
(1)
Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja
prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo prostora (ONRP),
podrobno namensko rabo prostora (PNRP), prostorsko izvedbene pogoje
(PIP) in območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). |
(2)
Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s
podrobnejšimi PIP za posamezne PNRP ter s posebnimi PIP za posamezne
EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo,
dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP. |
(3)
Splošni PIP za varstvo kulturne dediščine (78 – 82. člen) so nadrejeni
podrobnejšim PIP za posamezno PNRP. |
|
3.1
Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora |
|
54. člen |
(Splošna določila o EUP) |
(1) EUP
določajo pogoje za urejanje: |
·
naselij oziroma njihovih delov, |
·
območja odprtega prostora (odprti prostor kmetijskih in gozdnih
površin). |
Pogoji za
urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti
prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja
ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, varstvenih
usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave in omejitev, povezanih
z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih
ureditev. |
(2) Za
posamezno EUP veljajo: |
·
splošni PIP za urejanje prostora, |
·
podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in
so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP, |
(3)
Preglednica 1: EUP v Občini Zavrč |
|
Zap. štev. |
Naselje |
Oznaka |
NRP |
Način urejanja |
Omejitve |
1 |
Zavrč |
ZA01 - ob gradu |
CU |
OPN, 93. člen |
KD |
2 |
Zavrč |
ZA02 - pokopališče |
ZK |
OPN, 93. člen |
KD |
3 |
Zavrč |
ZA03 - ob Dravi |
SK |
OPN, 93. člen |
KD |
4 |
Zavrč |
ZA04 - ob cesti RIII-691 |
SS |
OPPN, 94. člen |
KD |
5 |
Zavrč |
ZA05 - ob MMP* |
CU, O |
OPN, 93. člen |
KD |
6 |
Zavrč |
ZA06 - MMP* |
PO |
DLN, Ur.l. RS št. 34/07 |
KD, ON |
7 |
Zavrč |
ZA07 - obrtna cona |
IG |
OLN, Ur.l. RS št. 88/06 |
KD |
8 |
Zavrč |
ZA08/1 - ŠP** |
BC, O |
OPPN, Ur.l. RS 80/10, 10/12 |
KD |
9 |
Zavrč |
ZA08/2 - ob ŠP** |
ZS |
OPN, 93. člen |
|
10 |
Hrastovec |
HR01 - ob državni meji |
SK |
OPN, 93. člen |
|
11 |
Hrastovec |
HR02 - trgovski center |
CU |
OPN, 93. člen |
|
12 |
Hrastovec |
HR03 - Hrastovec jug |
SK, ZD |
OPN, 93. člen |
PL |
13 |
Hrastovec |
HR04 - vrtec, zd. dom |
CD |
OPPN, 94. člen |
|
14 |
Goričak |
GO01 - ob. središče |
CU |
OPN, 93. člen |
|
15 |
Goričak |
GO02 - Goričak jug |
SK, ZD |
OPN, 93. člen |
|
16 |
Korenjak |
KO01 - rekreacija |
ZS |
OPN, 93. člen |
|
17 |
Odprti prostor |
HZ01 |
K,
G, A, Av, O, PC, IK, E |
OPN, 93. člen |
KD, ON, PL, PO |
18 |
Odprti prostor |
HZ02 |
G,
Gpn |
OPN, 93. člen |
KD, ON, PO |
19 |
Odprti prostor |
HZ03 |
Gpn |
OPN, 93. člen |
KD, ON, PO |
20 |
Odprti prostor |
HZ04 |
VC |
OPN, 93. člen |
ON |
|
* MMP –
Mednarodni mejni prehod |
**ŠP –
Športni park |
KD:
pojavnost kulturne dediščine |
ON:
ohranjanje narave |
PL:
preveriti plazovitost |
PO:
preveriti poplavnost |
(4)
Označevanje EUP za območja naselij: |
·
EUP
za območja naselij oziroma njihovih delov so označene dvočrkovno. |
·
EUP
na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu
naselju, so praviloma označene z enako dvočrkovno oznako. Izjema so EUP
na območjih za katere so pripravljeni urbanistični načrti. Ta vključuje
poleg naselij v RPE osnovnega naselja urbanističnega načrta tudi
prostorsko povezana območja naselij ali delov naselij iz sosednje RPE
(velja za občinsko središče Goričak). |
(5)
Označevanje EUP za območja odprtega prostora: |
·
EUP
za razpršeno poselitev, kmetijstvo, gozdarstvo in drugo namensko rabo so
označene z oznako HZ (Haloze – Zavrč), neodvisno od RPE naselij, v
katerih se nahajajo (HZ01, HZ02, HZ03, HZ04). |
|
55. člen |
(Splošna določila o namenski rabi in PNRP prostora ter tipologiji
gradnje) |
(1)
Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
·
območja stavbnih zemljišč (S), |
·
območja kmetijskih zemljišč (K), |
·
območja gozdnih zemljišč (G), |
·
območja celinskih voda (VC). |
(2)
Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja PNRP.
|
(3)
Podrobnejši PIP za območja in površine PNRP glede namembnosti,
tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov,
dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in
pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNRP). |
|
Preglednica 2: Namenska raba |
|
Osnovna namenska raba prostora (ONRP) |
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
I.
Območja stavbnih zemljišč |
S
– območja stanovanj |
SS
– stanovanjske površine |
SK
– površine podeželskega naselja |
C
– območja centralnih dejavnosti |
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti
CD
– druga območja centralnih dejavnosti |
I
– območja proizvodnih dejavnosti |
IG
– gospodarske cone
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
B
– posebna območja |
BC
– športni centri |
Z
– območja zelenih površin
|
ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZD
– druge urejene zelene površine |
ZK
- pokopališča |
P
– območja prometnih površin
|
PO
- ostale prometne površine |
E
– območja energetske infrastrukture |
O
– območja okoljske infrastrukture |
A
– površine razpršene poselitve |
Av
– vinske kleti |
II. Območja kmetijskih zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
K2
– druga kmetijska zemljišča |
III. Območja gozdnih zemljišč |
G
– gozdna zemljišča |
Gpn – gozd s posebnim namenom |
IV. Območja voda |
V-
površinske vode |
VC
– celinske vode |
56. člen |
(Splošni PIP glede dopustne izrabe prostora) |
(1)
Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z
zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki
služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto
bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo
uporabi in delovanju objektov. |
(2)
Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot
odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino
EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP. |
(3) V EUP,
kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali
drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo
normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet
prostorske ureditve. |
(4)
Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno,
če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. |
|
3.2
Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter
ureditev, parcelacija |
|
57. člen |
(Splošni PIP o namembnosti) |
(1)Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na
posameznih PNRP. |
|
58. člen |
(Splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti) |
(1)
Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v
preglednicah. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na
podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali
združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne
dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to posebej
navedeno. |
(2) Če je
obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z
dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP,
se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter
storitev dopustna z dejavnostjo v posamezni PNRP ali EUP. |
(3) Na
območjih PNRP, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki
s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava)
s povečanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih
določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim
tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se
ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. |
|
59. člen |
(Splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
(1) V EUP
so na površinah PNRP dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb,
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni
v podrobnejših PIP za PNRP ali EUP. |
(2) V EUP
so na površinah PNRP dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov
po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za
posamezno PNRP določena v Prilogi 1 (Preglednica: Vrste objektov glede
na namen) in Prilogi 2 (Preglednica: Nezahtevni in enostavni objekti,
vzdrževanje objekta), če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih
in enostavnih objektov. |
(3) V EUP
so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega
člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni: |
·
dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno
površino PNRP, |
·
spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih
dejavnosti v EUP, |
·
drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali
projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj
dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s
pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja. |
4) Ne
glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v
EUP na površinah PNRP (na območjih kmetijskih zemljišč dopustni le
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami in določeni gradbenoinženirski objekti javne
infrastrukture – glej prilogo 1) dopustna gradnja objektov GJI,
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, objekte za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo okolja, voda in narave, varstvo
kulturne dediščine in obrambe. |
(5) Na
stavbah in na pripadajočem stavbnem zemljišču je dopustna gradnja
objektov ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ki
so namenjeni izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti
skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja. |
|
60. člen |
(Splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) |
(1)
Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne
gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na
območjih PNRP skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP,
na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. |
(2)
Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s
področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambe in varovanja zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na
območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave,
vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti
soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
(3)
Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s
PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z
določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le,
če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa. |
(4)
Nadomestne gradnje objektov so dopustne na isti lokaciji oziroma z
zamikom, vendar vsaj na 50% tlorisa obstoječega objekta. Zamik od
prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega
objekta, če: |
·
zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna, |
·
se
z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost, |
·
je
objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki, |
·
iz
drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na
istem mestu ni možna. |
(5)
Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v
nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih
veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe
namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov. |
(6)
Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP,
razen na območjih kmetijskih zemljišč (dopustni le določeni
gradbenoinženirski objekti javne infrastrukture – glej prilogo 1), če ni
v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij okolja in narave. Gradnja mora biti skladna z zasnovo
GJI in potekom omrežij kot izhaja iz grafičnega dela OPN. Na vseh
območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja
objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP
ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. |
(7)
Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne
arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami,
pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski
kontekst. |
(8) Za
objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki
so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot
stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru),
je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali
nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne
pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje
novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih
dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena
parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno
uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim
dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih
evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je
dopustna tudi gradnja NO in EO ob smiselnem upoštevanju določb 79. člena
tega odloka, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so
dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen
obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. |
(9)
Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi
ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. |
(10) Za
objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije
(če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna
vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(11) Na
območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na
obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: |
·
redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter
rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov, |
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na
obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj, |
·
gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah
kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov, |
·
odstranitve obstoječih objektov, |
·
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
·
gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranja stanja, |
·
novogradnje, vendar le tiste, ki so določene v PIP za posamezno EUP. |
|
61. člen |
(Splošni PIP o legi objektov) |
(1) Pri
določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo
urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega
interesa. Regulacijske črte so: |
·
regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od
površin, namenjenih zasebni rabi, |
·
gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim
robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej
liniji, |
·
gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost
gradbene parcele, |
·
kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te
povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev
stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali
dela naselja ali ulice. |
(2) Pri
določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se
zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora,
tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem
objekta čim manjša. |
(3) Odmiki
od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih
cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi
črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo
posamezne ceste. |
(4) Odmiki
od mej sosednjih zemljišč: |
·
stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v
nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m; |
·
objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel; |
·
na
območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj,
centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od
meje navedenih območij oddaljene najmanj 5,0 m; |
·
odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši
vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na
zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje
stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča; |
·
če
so po krajevni tradiciji objekti od parcelne meje manj oddaljeni, se
dopušča izgradnja objektov in pomožnih objektov na obstoječih temeljih,
oziroma se lahko gradijo po krajevno tradicionalni razdalji; |
·
odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 65. členu tega
odloka. |
(5)
Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove
stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični,
požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje
in raba objektov v okviru gradbene parcele. |
|
62. člen |
(Prostorsko izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) |
(1) Za
gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost,
lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli
se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike. |
(2)
Velikost gradbene parcele se določi tako: |
·
da
se na gradbeni parceli opredeli površine za gradnjo stavb,
infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine,
površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene površine,
opredeljene glede na namen gradnje, |
·
da
se upošteva s tem odlokom določene faktorje FZ in FI, minimalne odmike
od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov. |
(3) Lega
in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov,
tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti: |
·
dostop do javne ceste, |
·
minimalno zahtevano komunalno opremo, |
·
skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, |
·
skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča, |
·
mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in
zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito
pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. |
(4)
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil
tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti dostop do javne
ceste. |
(5) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe
gradnje GJI. |
(6) Širina
gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja
tipični širini v posameznem naselju. |
(7)
Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev
objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno
dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega
zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim
odstavkom tega člena. |
(8) V
postopkih določanja gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene
parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost
objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa
objektov z zunanjimi ureditvami. |
|
63. člen |
(Splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) |
(1)
Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka
prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom
(prizidki z manjšim naklonom ali ravno streho) in ureditvam v okolici po
stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh (kritine z različnimi
imitacijami) in fasad (s toplotnimi izolacijami), načinu ureditve
odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim
značilnostim prostora. |
(2)
Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in
oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od
osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski
poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki
se rekonstruirajo. |
(3) Pri
določanju višine stavb bomo poleg predpisanih dopustnih višin upoštevali
tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa
obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete
naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. |
(4)
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam
oblikovanja osnovne stavbe, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno
poenoten objekt. Pri nadzidavah bomo varovali silhueto naselja. |
(5)
Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv
(opečne, sive, grafitno sive, rjave), na območjih tradicionalne
tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče
oziroma trajno bleščeče. Kritine v območjih brez javnega vodovoda morajo
biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje v
območju. Dopustne so travnate strehe. Smer slemena mora biti vzporedna z
daljšo stranico objekta. |
(6)
Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami
odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na
posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti
namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh.
Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega
terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na
plastnice. |
(7)
Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo
(struktura, materiali). |
(8)
Dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričečo rumene,
oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve. |
(9) Ob
javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna
fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora.
Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma
(če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih
površinah, kot so pomembnejše ceste. |
(10)
Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih
gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. |
(11)
Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in
komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno
oviranim osebam. |
(12)
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene
parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v
podrobnejših PIP za posamezno EUP. Odstopanje od faktorjev FI in FZ,
določenih s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele
upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje
objektov. |
(13)
Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so
dopustna: |
·
za
kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN, |
·
pri
dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno),
pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih, |
·
skladno s PIP za PNRP in EUP, |
·
kadar se z različnostjo poudari pomembno drugačen program objekta v
prostoru, |
·
kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta, |
·
kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni
koridorji, ipd.). |
|
64. člen |
(Splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju
odprtih površin) |
(1) Na
vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti
oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih
stanovanj je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste
rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. |
(2) Pri
preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa
konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so
dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m. |
(3)
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi
brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v
primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi se
ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja
višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo
javnih objektov in naprav, v območjih, pretežno namenjenih gospodarskim
dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred
uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet
strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno
oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora
oziroma okoliških ureditev in pozidave. |
(4) Za
tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo
kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje.
Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z
arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni
dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov. |
(5)
Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju
zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s
propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. |
(6) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo
objekta:
|
·
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati
poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico, |
·
upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo,
osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo, |
·
zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, |
·
zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter
vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi
prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami, |
·
upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in
gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda. |
(7) Na
javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati.
Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma
sanirati. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba
izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba
nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred
odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v
okviru posameznih prostorskih ureditev. |
(8) Na
območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. |
(9)
Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane
vegetacije so: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba
zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in
zračenje tal nad koreninskim sistemom. |
(10)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je
najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno. |
(11)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z
enako vrsto in z uporabo najmanj 10-letnih, petkrat presajenih,
drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi
v drevoredu. |
(12) Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati
rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je priporočena
uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol.
Minimalni pogoji so: |
·
na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna
uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, |
·
pri
drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in
vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so
poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z
določili pristojnih služb za varstvo rastlin, |
·
na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija. |
65. člen |
(Splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo
skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list
RS št. 18/13, 24/13 in 26/13) in ne smejo presegati dimenzij, ki so
določene v uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti
izpolnjujejo pogoje iz uredbe, splošne PIP iz tega člena ter PIP za
PNRP, EUP in preglednice v prilogi 2. |
(2)
Objekti za lastne potrebe: Na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi,
se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne
velja za garaže in nadstreške, ki pri enostanovanjski stavbi v skupni
površini ne smejo presegati 60 m2, vendar največ toliko objektov, da ni
presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na
gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v
njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj
največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti.
Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma
imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča
morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni
naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen
najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. |
(3)
Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih
oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali
lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del
objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80 m. Od
meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi
manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna
vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje
upravljavca javne ceste. |
(4) Škarpe
in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno
oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od
meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi
manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
(5)
Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih
infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP
ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja
protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja
dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske
preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno
skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške
pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v
pogledih iz okoliških objektov. Lovilne mreže in prosto viseče mreže ter
drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da
ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni
najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na
posestno mejo. |
(6)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
·
Investitor lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt
iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali
gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos. Zgrajeni so lahko kot posamična
gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske
elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5
m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti
od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo
divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na
posestno mejo. |
·
Poleg območja stavbnih zemljišč se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
lahko gradijo tudi v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo
območje stavbnih zemljišč pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč
zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče
zgraditi. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih
zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko- gozdarske prometnice
(gozdne prometnice dopustne le na gozdnih zemljiščih), ograje za pašo
živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, premični čebelnjak, krmišče,
molzišče in kozolec. Dopustna je rekonstrukcija in nadomestna gradnja
kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah oziroma se jih lahko
prestavi, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč. |
·
Na
kmetijskih zemljiščih so dopustni le premični čebelnjaki. Lokacije
čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da
območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
|
·
Na
kmetijskih zemljiščih je dopustna ureditev zadrževalnikov vode in
zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in
napajanja živine. Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti
v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno
soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in
kmetijskih zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi,
ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih
delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo
področje gozdov in kmetijskih zemljišč. Gradnja pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov je dopustna tudi na nestavbnih zemljiščih
v skladu s prilogo 2, če ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in
narave. |
(7)
Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno
dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe
priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih
postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični
dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne
prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na
javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski
zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že
urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični
ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt,
namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za
več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti
premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko
odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve.
Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi
posebnih predpisov občine. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi na posestno mejo. |
(8)
Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na
posestno mejo. |
(9)
Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno
postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju
ter ob upoštevanju naslednjih pogojev – objektov in naprav za
oglaševanje ni dopustno postavljati na: |
·
zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina
ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine, |
·
fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico
površine fasade, |
·
drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe
ali načrtovane zelenice, |
·
javnih površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev
ovirala osnovno namembnost površine, |
·
zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa
ali objekta, |
·
zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva, |
·
cestnih priključkih, |
·
površinah, ki služijo kot interventne poti. |
Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi
manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
(10)
Urbana oprema: Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, objekti za
oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski
kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme
se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s
preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne
okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni
najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na
posestno mejo. |
(11) Vsi
NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali
zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma
EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti.
Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se
s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik
in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se
lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če
je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka
streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme
strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme
ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih
potrebnih površin za parkiranje. |
(12) Na
celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne
raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in
da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
(13)
Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom
veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN
oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNRP. |
(14)
Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši,
če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne
povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča
požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno
soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(15) Pri
gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju
objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih
površin. |
|
66. člen |
(Pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve) |
(1)Investitor mora obvezno pridobiti strokovne podlage z javnim
natečajem, če je tako določeno s predpisi. |
|
3.3
Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro |
|
67. člen |
(Splošni PIP za gradnjo GJI) |
(1) GJI se
mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Posegi
na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
(3) Vodi
GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah (GJD), razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne
zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to
določajo veljavni predpisi. |
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je
omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
(7) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru
območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
(8) Vode
GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba
praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
(9)
Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih
površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v
vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne
dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost,
naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij
oziroma posebnih varstvenih območij. |
(10) GJI
je pod enakimi pogoji dostopna vsem in ga mora vzdrževati lokalna
skupnost in nosilci gospodarske javne infrastrukture. |
|
68. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
(1)
Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste
s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo
znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za
urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega
odloka. |
(3)
Površine cest so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja
parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in
urejanje obcestnega zelenja so dopustni v skladu z določili tega odloka
tudi izven površin cest. Dopustna je gradnja bencinskih servisov,
namenjenih javni oskrbi z gorivom, če je tako določeno v EUP.
|
(4) Dovozi
in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali
upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov
s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter
nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh PNRP, razen
na območjih kmetijskih zemljišč (dopustne le rekonstrukcije lokalnih
cest), če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij okolja in narave. |
(5) Nove
slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča. |
(6) V
varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav
dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca
ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska
vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist. |
(7) V
naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah
izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo. |
(8) Javne
ceste na območju ostalih naselij in izven naselij se delijo na državne
ceste (RC – regionalne ceste), na lokalne ceste (LC – lokalne ceste) in
ostale ceste (JP – javne poti). |
(9) Javnim
cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili v skladu s
predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju minimalnih
profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v
naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za kolesarske steze in
hodnike za pešce. |
(10)
Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil
projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev
minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje
standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih,
kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost)
in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo
prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
(11) V
varovalnih pasovih državnih cest v skladu z zakonodajo je raba prostora
omejena ob upoštevanju: |
·
vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s predhodno
pridobitvijo soglasja upravljalca ceste, |
·
posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza, |
·
v
varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti
in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in
onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso
sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije prometa moteče. |
(12) Nove
posege ob državnih cestah je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi
predpisi, ob upoštevanju obstoječe in predvidene obremenitve
neposrednega okolja ob prometnicah. Ob načrtovanju namenske rabe
prostora ob državnih cestah je potrebno obvezno upoštevati načrtovane
obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem
obdobju. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna
določitev ustreznosti bodoče namenske rabe prostora v območjih državnih
cestah. |
(13)
Upravljalci državnih cest ne bodo zagotavljali dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom za načrtovana območja stavbnih zemljišč oziroma za območja
spremenjene rabe prostora ob državnih cestah, kakor tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja
ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje.
Posledice spremenjene rabe prostora, ki so posledica emisije prometa na
državnih cestah je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno
opremo območja. |
(14) V
območju državnih cest ni dopustno načrtovati dejavnosti, ki bi s svojo
razsvetljavo povzročale bleščanje oziroma bi svetlobni efekti ogrožali
varnost prometa na državnih cestah. |
|
69. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli
zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na
parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih
etažah. |
(2) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5
PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega
odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. |
(3)
Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s
peskolovi in lovilci olj. |
(4) PM,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na
neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(5) PM in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil v strnjenih stanovanjskih naseljih niso
dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju
proizvodnih dejavnosti, ter na območju razpršene poselitve. |
(6)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(7) Na
vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
(8) Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je treba zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe.
V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za
funkcionalno ovirane osebe. |
(9) Če
posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih
stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
(10) Na
gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni
rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna
vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila zahtevanih PM iz prve točke tega
odloka, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo
biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(11)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta
za zaposlene in obiskovalce. |
(12) Če
posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali
dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM: |
|
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov |
|
Vrste objektov |
Število PM |
STAVBE |
|
11100 Enostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
11210 Dvostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1
PM/4 sedežev in
1
PM/tekoči meter točilnega pulta
ne
manj kot 4 PM |
12201 Stavbe javne uprave |
1 PM/30m2 |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni
programi) |
1 PM/30 m2 |
12301 Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2) |
1 PM/50 m2
ne
manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2
ne
manj kot 4 PM |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1
PM/5 sedežev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
2
PM/učilnico
od
teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12640 Stavbe za zdravstvo |
1 PM/35 m2
ne
manj kot 2 PM |
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce |
1
PM/30 m2, od tega 20% PM za avtobuse |
24204 Pokopališča |
1 PM/600 m2
ne
manj kot 10 PM |
|
70. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. |
(2) Pri
vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode
oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik. |
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi
soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje,
kapnica, cisterna. |
(4)
Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih
razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo
biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od
utrjenih površin. |
(5)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(6)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
|
71. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin,
tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2)
Kanalizacija se gradi v ločenem sistemu. |
(3)
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno. |
(4)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu
s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov
na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti
ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega
omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne
naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice
morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe
za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(5)
Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na
katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v
male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Pri načrtovanju izgradnje
komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko –
hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka, glede na
predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni
analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke, ter
srednji nizki pretok vodotoka na eni strani, ter maksimalno količino
očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih
odpadnih voda v vodotok, ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na
dolvodnem zemljišču, oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v
vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih
odpadnih voda v vodotok, je po potrebi pred iztokom vode potrebno
predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. |
(6) Na
območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo
ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste
padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih
utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko
uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe. |
(7) Kjer
ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji
upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo
oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
(8)
Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine
in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. |
(9)
Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja
lastnika takega zemljišča. |
(10) V
primeru odvajanja padavinskih voda v vodotok moramo predvideti pred
iztokom v vodotok zadrževanje padavinskih voda. |
(11) Trase
in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti
locirani izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na
vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
(12) Če
prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v
prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da
lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne
naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim
vrednostim. |
|
72. člen |
(Splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje
odpadkov) |
(1)
Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke. |
(2) Zbirno
mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni
parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to
zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim
organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno
mesto na drugem ustreznem zemljišču. |
(3)
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. |
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih
mestih locirajo zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki). Praviloma
so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z
zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok se tlakuje in mora biti
dobro dostopen. |
(5)
Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni
center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega
centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij. |
(6)
Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob
upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in
oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih
odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne
bodo vidno moteči. |
(7)
Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na za to določeni
deponiji v Gajkah (Mestna občina Ptuj). Kadar se sanira opuščeni
površinski kop, je dopustna sanacija z odlaganjem inertnih gradbenih
odpadkov. Po končanem odlaganju je treba zagotoviti sanacijo z
rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja
zasutih površin – način sanacije se določi glede na rabo in značilnosti
prostora v okolici. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno
odlaganje ruševin na za to urejenih površinah. |
(8) Viški
zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo, ki nastanejo
pri gradnjah, se lahko odlagajo na gozdnih zemljiščih (na območjih
krčitve za kmetijske namene) in drugih nekmetijskih zemljiščih, za kar
mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. |
|
73. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1)
Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju
naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko
distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na
območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja
so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v
nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave. |
(2) Izven
območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe
elektroenergetskega omrežja. |
(3)
Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma
ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske
dominante z javnih površin. |
(4)
Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako: |
·
da
se upošteva veljavna zakonodaja, |
·
da
v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru
ter |
·
da
so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Za
gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske
javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. |
(6) V
koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v
katerih se nahaja vnetljiv material in gradnja stanovanjskih, športnih,
zdravstvenih, izobraževalnih, gostinskih, storitvenih ter upravnih
objektov. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. |
(7) Pri
projektiranju v varovalnem pasu je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
(8) Za
vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati
ustrezno projektno dokumentacijo. |
(9)
Investitor mora poskrbeti za varno delo v bližini elektroenergetskih
naprav. |
(10)
Vzdrževalnemu osebju visokonapetostnih daljnovodov je potrebno
zagotoviti neoviran dostop do vseh mest predmetnih daljnovodov ob
kateremkoli času. |
(11)
Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih
dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij
se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne
tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero,
da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse
stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih
zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti
zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v
elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(12)
Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti
praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop
za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju
transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in
magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim
manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno
zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali
ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje
in podobno. Nove transformatorske postaje bomo gradili kot samostojne
objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini.
Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in
hrupa. |
(13) Za
izgradnjo novih objektov oziroma območij je potrebno določiti
koordinatorja izgradnje. |
(14)
Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je
dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
(15) Javne
površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo
in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se
upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
|
74. člen |
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na
izvenmestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2)
Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov
RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja
teh povezav. |
(3) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
·
objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven
območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na
stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte
in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških
stanovanjih, |
·
objekti in naprave mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije
izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in
naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij
kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo
variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane
lastnosti dediščine, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na
območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni,
prometni in poslovni dejavnosti, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati
v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska
(dopustno graditi le določene objekte mobilne telefonije – glej prilogo
1) in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba
oziroma njihova proizvodna funkcija, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim
manj izpostavljene lokacije, |
·
objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah,
območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju
prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi
prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe
objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti, |
·
posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči arhitekturni in
krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika
stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali
druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči. |
75. člen |
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovalnih območjih obstoječe GJI) |
(1)
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja
posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran: |
·
avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15
m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m in državne kolesarske steze 5 m,
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, |
·
prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in
220 kV 40 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega
distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10
m, kabliranega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 110 kV in 35
kV 3 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne
napetosti 10/20 kV 1 m, merjeno od osi skrajnih vodov, |
·
vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam,
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo
določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v
javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi
posameznega voda. |
(2) Posegi
v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV
je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Prav
tako je prepovedana gradnja stanovanjskih, športnih, zdravstvenih,
izobraževalnih, gostinskih, storitvenih in upravnih objektov. |
(5)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v
primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne
odprte površine. |
(6) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj
cone letališča Edvarda Rusjana Maribor je treba upoštevati omejitve
zaradi zračnega prometa. Zunaj cone letališča se za ovire štejejo: |
·
v
krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti,
inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30 m, pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča, |
·
objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje
alineje in so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih
vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
m, |
·
vsi
objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m. |
(7) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati
zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave
zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se
nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(8) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
76. člen |
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovalnih območjih predvidene GJI) |
(1) Za
gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje
pristojne službe. |
(2)
Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša: |
·
vzdolž nadzemnega elektroenergetskega voda za napetostni nivo od 35 kV
do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 15 m in za
napetostni nivo 220 kV in 400 kV, merjeno levo in desno od načrtovane
osi voda 40 m, |
·
vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 35 kV in
110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m in za
napetostni nivo 10/20 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 1
m, |
·
za
vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od
načrtovane osi voda 3 m, |
·
za
kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več, merjeno levo in desno
od načrtovane osi voda 5 m, |
·
za
državne ceste znaša 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m,
za kolesarske poti 10 m od načrtovane osi. |
|
77. člen |
(Splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov
na GJI) |
(1)
Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k
obstoječim objektom. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis. |
(3) Šteje
se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe,
če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje
odpadnih voda in dostop do javne ceste. |
(4) Šteje
se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske
stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo,
električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. |
(5) Šteje
se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske
stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno
vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda
in dostop do javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je
mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero
je mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo. |
(6)
Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim
predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost
priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena
tehnična možnost priključitve. |
(7)
Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega
upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno
zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode
(mala čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(8) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na
namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna
oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo. |
(9)
Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev
možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
3.4
Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in
naravnih dobrin, varovanja zdravja ljudi ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obramba |
|
3.4.1
Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
78. člen |
(Varstvo kulturne dediščine) |
(1) Za
posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. |
(2) Za
posege v EUP je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega
za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v prostorsko
izvedbenih pogojih za to enoto. |
(3) Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se
pripravi »konservatorski načrt«, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. |
(4) Na
območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki: |
·
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
·
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(5)
Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so
prikazana v Prikazu stanja prostora. |
|
79. člen |
(Kulturni spomenik) |
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
(2) Za
posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru
neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. |
|
80. člen |
(Registrirana kulturna dediščina) |
(1)
Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane
kulturne dediščine. |
(2) V
registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva
in ohranja njene varovane vrednote. |
(3) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine). |
(4) Pri
naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.). |
(5) V
območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine), |
·
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
·
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
·
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino. |
(6) Pri
memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(7) V
območjih zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
·
avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene
strukture, vsa gradiva in konstrukcije, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami, |
·
memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki. |
(8) Pri
arheološki registrirani kulturni dediščini se varujejo arheološke
ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. |
(9) Pri
drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(10) Na
območju lokacije cerkve Sv. Marije (EŠD 3524) je dovoljeno parkirišče za
občasno parkiranje. Izvedba parkirišča je v peščeni obliki ali s
tlakovci, ki se zatravijo (prepovedana utrditev z asfaltom ali betonom).
Pri gradnji je potrebno ohraniti obstoječe drevje in grmovje.
|
|
81. člen |
(Registrirana arheološka dediščina) |
(1) Poleg
upoštevanja določb iz prvega, drugega in devetega odstavka prejšnjega
člena na območjih arheoloških najdišč, ki so registrirana kulturna
dediščina, velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. |
(2)
Izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih
omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od
pogojev: |
·
v
fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem
gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in
rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi
projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji), |
·
v
okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu
natančne določitve vsebine in sestave najdišča. |
|
82. člen |
(Vplivno območje kulturne dediščine) |
(1) V
vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni režim varstva, kot ga
opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. |
(2) V
vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji pravni
režim varstva: |
·
ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, |
·
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
(3)
Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
|
3.4.2
Ohranjanje narave |
|
83. člen |
(Splošni PIP za ohranjanje narave) |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja
ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe
za varovanje narave. |
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(3) Za
posege na teh območjih je treba pridobiti naravovarstveno soglasje. |
(4)
Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in
posebna varstvena območja so prikazana v prikazu stanja prostora. |
|
3.4.3
Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja ljudi |
|
84. člen |
(Splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije) |
(1)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna
gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov
energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da
se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v
nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi. |
(2) Za vse
prebivalce občine, kjer je to mogoče, bomo zagotovili oskrbo z ustrezno
pitno vodo. |
|
85. člen |
(Splošni PIP za varstvo zraka) |
(1) Pri
načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse
predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne
bodo prekoračene mejne vrednosti onesnaževanja. |
(2) V novo
zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah se mora zagotavljati
najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo
z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo enega ali več
virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplotna okolja, sončno
obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra ali predviden
priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih
virov energije zunaj stavbe. To ne velja za: |
·
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, |
·
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe,
|
·
11
stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu. |
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, je dovoljeno
umeščati samo v območja namenjena industrijskim proizvodnim dejavnostim
(IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. |
|
86. člen |
(Splošni PIP za varstvo voda) |
(1) Za
gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
(2) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
predpisanih so dopustni le izjemoma, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
(3)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(4) Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba
upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(5) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
območju. |
(6)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(7) Pri
poseganju v prostor je treba upoštevati varovalni pas priobalnih
zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava) v naseljih širok 15 m od
meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča,
pri vodotokih 2. reda (Turški potok, Kojuhovski potok, Žabjek, Zajza,
Curek) pa je širok 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme
skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Med robom
vodnega zemljišča in morebitnim protipoplavnim nasipom ima celotno
območje status priobalnega zemljišča. Za obstoječe objekte in naprave,
ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh
objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne
spreminja namembnosti in velikosti objekta. |
(8) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
|
87. člen |
(Splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri
gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih so dopustne agromelioracije, ki izboljšujejo
fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na
kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo naslednje ukrepe: |
·
izravnava zemljišč, |
·
krčitev grmovja in dreves, |
·
nasipavanje rodovitne zemlje, |
·
odstranitev kamnitih osamelcev, |
·
ureditev poljskih poti, |
·
izdelava teras, |
·
ureditev gorskih in kraških pašnikov, |
·
ureditev manjših odvodnjavanj, |
·
apnenje in založno gnojenje. |
(3) Za
zagotavljanje kakovostne prehranske varnosti prebivalstva oziroma
preskrbe prebivalstva z zdravo lokalno pridelano hrano bomo ohranjali
obseg kakovostnih kmetijskih zemljišč in naravno rodovitnost prsti. |
|
88. člen |
(Splošni PIP za varstvo gozdov) |
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni prve stopnje poudarjeno
katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v
izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V
večnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg
posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni tudi posegi,
ki dopolnjujejo načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s
poudarjeno socialno funkcijo. |
(2)
Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da
se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so
gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in
značilne vedute. |
(3) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Linijski
infrastrukturni objekti morajo biti zgrajeni tako, da omogočijo
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod
enakimi pogoji kot pred izgradnjo linijskih objektov. |
(4) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za
gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(5) Posek
gozda brez ureditve zemljišča za kmetijsko rabo ni dovoljen. Pogoji za
gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi
krčitve ne smejo poslabšati. Pri poseku in spravilu lesa se morajo
upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi
ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list
RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbe o varstvu pred požarom
v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14). Lahko se odstranijo
drevesni panji in večji kamni. Panji in večji odkopi materiala se ne
smejo odlagati v gozd. Sprememba namenske rabe tega zemljišča se izvede
ob prvi spremembi in dopolnitvi občinskega prostorskega načrta. |
(6) Nove
stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene
drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se
odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali
se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg
zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. |
(7) Stavbe
morajo biti odmaknjene vsaj 20m od gozda, objekti in ureditve, ki so v
nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1m. Posek
v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na
gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji je potrebno sanirati
morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem drevju in gozdnih
poteh ter začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer
je gozd potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. Drevje se lahko poseka
šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
(8) Na
območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih
površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme
naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(9)
Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so
določeni s predpisi o gozdovih. |
(10)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(11) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh
posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upošteva tudi
kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter
zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. |
(12) Na
območju gozdov je dopustna: |
·
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, |
·
izvedba gozdnih učnih poti, |
·
priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije, |
·
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, |
·
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. |
(13)
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
·
ureditev planinskih, sprehajalnih, kolesarskih poti in trim stez po
obstoječih poteh, |
·
gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, |
·
postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji, |
·
postavitev obor za rejo divjadi, |
·
ureditev zajetij, vrtin ali vodnjakov za lastno oskrbo s pitno vodo in
za potrebne raziskave. |
(14)
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo
negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije. |
(15)
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
·
gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja
pristojne javne gozdarske službe, |
·
drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo
biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m, |
·
če
ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
(16) V
projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in
gozdnega prostora. |
(17) Za
graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo v
občinskem prostorskem načrtu. |
(18) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku. |
(19)
Sečnja drevja, žaganje vej in krčenje zarasti s posamičnim gozdnim
drevjem oziroma skupinami gozdnega drevja zunaj naselij, se lahko izvaja
izključno v času izven gnezdenja ptic; to je od konca meseca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta. |
(20) Suha
drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s spuščanjem
oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni.
Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so smreka, kostanj in brest.
Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste. |
(21)
Ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in
korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko
prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost. |
(22)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno takoj
oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna
ali gozdna zarast. |
|
89. člen |
(Splošni PIP za varovanje zdravja ljudi) |
(1)Za
razsvetljavo, ki je vir svetlobe po Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja, se uporabljajo svetilke, kateri delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. |
(2) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka se za razsvetljavo javnih površin
ulic na območju kulturnega spomenika lahko uporabljajo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor ne presega 5 %, če: |
·
je
električna moč posamezne svetilke manjša od 20W, |
·
povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s
takimi svetilkami, ne presega 2 lx, |
·
je
javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km
na uro. |
(3) Letna
poraba elektrike vseh svetil, ki so na območju posamezne občine vgrajene
v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunane na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. |
(4)
Razsvetljevanje mora biti nameščeno tako, da osvetljenost, ki jo
povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti
Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list
RS št.81/07, 109/07, 62/10 in 46/13). |
(5) V
prostor je dovoljeno umestiti objekte le na način, da so bivalnim
prostorom zagotovljeni minimalni časi osončenja. Zahteve sanitarno
higienskega normativa po direktnem osončenju oken objekta, ki ga novi
objekt senči: |
·
21.
december; najmanj 1 ura direktnega osončenja, |
·
21.
marec in 21. september; najmanj 3 ure direktnega osončenja, |
·
21.
junij; najmanj 5 ur direktnega osončenja. |
(6) Za vse
prebivalce občine, kjer je to mogoče, je potrebno zagotoviti oskrbo z
ustrezno pitno vodo. |
(7)
Potrebno je spremljati stanje okolja s stališča varovanja zdravja pred
vplivi iz okolja z naslednjimi kazalci: |
·
redna kemijska in bakteriološka analiza
pitne vode, |
·
delež prebivalcev priključenih na
kanalizacijsko omrežje znotraj urbanih naselij, |
·
stanje naravovarstvenih območjih, virov
pitne vode, površinskih vodotokov ter erozijskih območij, |
·
letna poraba električne energije na
območju občine za potrebe javne razsvetljave, |
·
povprečni letni dnevni promet na javnih
cestah (vir hrupa, delci, itd…), |
·
število neurejenih (črnih) odlagališč, |
·
število zbirnih mest ločenih frakcij, |
·
število konfliktnih območij. |
|
90. člen |
(Splošni PIP za varstvo pred hrupom) |
(1)
Varstvo pred hrupom v občini se izvaja na podlagi občutljivosti
posameznih območij osnovne oziroma PNRP. Skladno s predpisi o mejnih
vrednosti kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN razvrščajo površine
v območja stopnje varstva pred hrupom. Meje območij varstva pred hrupom
so enake mejam med posamezno podrobno namensko rabo in sicer: |
·
območje I. stopnje varstva pred hrupom (mirna območja na prostem). Na
prostoru občine ni območij I. stopnje varstva pred hrupom, |
·
območje II. stopnje varstva pred hrupom (SS), |
·
območje III. stopnje varstva pred hrupom (SK, CU, CD, ZS, ZK, A in Av), |
·
območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IK, PC, O, K1, K2, G, IG, VC). |
(2) Na
poselitvenih območjih se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen
za stanovanjske površine za posebne potrebe (SB), druga območja
centralnih dejavnosti, namenjena za zdravstvo (CD) in površine za
turizem (BT), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom.
|
(3) Za
površine cest (PC) in za območja komunikacijske infrastrukture (T),
območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture
(O) in območja za potrebe obrambe (F) se v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred
hrupom. |
(4) Na
območju krajine se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja
zelenih površin (Z), za katere se določa III. stopnja varstva pred
hrupom. |
(5) Na
zavarovanih območjih, določenih v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom (mirno
območje na prostem), pri čemer morajo biti v skladu z omejitvami,
določenimi v predpisih o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
|
(6) Ne
glede na določila prvih štirih odstavkov tega člena mora biti na meji
med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV.
območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na
katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred
hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje
varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir
širjenje hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne
vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
(7) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je treba pridobiti dovoljenje organa, ki ima pristojnost na
podlagi predpisov. |
(8) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege
načrtovati tako, da objekti z varovanimi prostori ne bodo preobremenjeno
obremenjeni s hrupom. |
(9) Za
dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba
pridobiti celovite strokovne rešitve. |
|
91. člen |
(Splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Viri
elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ter druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(2) Mejne
vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenskem okolju. Skladno s tem
predpisom se na območju OPN površine glede na podrobno namensko rabo
razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem: |
·
I.
stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem (SK, SS, CU, CD, ZS, ZK, A in AV), |
·
II.
stopnja varstva velja za druga območja kjer so dopustno posegi v okolje,
ki so zaradi sevanja bolj moteče (IK, IG, PC, O, K1, K2, G in VC). |
(3)
Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne
sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(4) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da
pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti. |
(5) Za vse
objekte z II. stopnjo varstva pred sevanjem (novogradnje, nadzidave in
dozidave objektov, namenjene za stalno oziroma občasno prebivanje ter za
pomožne objekte), ki posegajo v elektromagnetne koridorje obstoječih
oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja. Objektov z varovanimi prostori (I. stopnja
varstva pred sevanjem) ni dovoljeno umeščati v varovane koridorje virov
elektromagnetnega sevanja. Potrebni minimalni odmiki od virov
elektromagnetnega sevanja v odvisnosti od oblike daljnovoda so na višini
1 m od tal: |
·
400
kV daljnovode 42 - 46 m, |
·
220
kV daljnovode 18 – 24 m, |
·
110
kV daljnovode 11 - 14 m. |
|
3.4.4
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
92. člen |
(Splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V
zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo
gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme
se posegati: |
·
z
zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
·
s
posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
·
z
izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
·
s
krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(2)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo
za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici oziroma
za območja s projektnim pospeškom tal(g) 0,125. |
(3) Na
poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih
poplav gradnja kleti ni dopustna. |
(4)
Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih
je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in
upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s
hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba
pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(5) Vse
zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru
naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in
reševanja. |
(6) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti
ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje
ljudi ter za materialne dobrine in naravo. Izpolnjevanje bistvenih
zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se
dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni
in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne
varnosti. |
(7) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve
načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje,
zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo
posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite
in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma
objekti. |
(8) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva. Za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo veljavna
določila. |
|
3.5
Podrobnejši PIP za posamezne PNRP |
|
93. člen |
(Podrobnejši PIP) |
|
(1)
Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja |
|
SK
–
površine podeželskega naselja: ZA03, HR01, HR03, GO02 |
1
Tipologija zazidave:
Eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (dvojček), kmetijski
objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči
objekti v okviru podeželskega naselja in objekti, namenjeni
dopolnilni dejavnosti na kmetiji. |
2
Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,30
FI: do 0,60 |
Dopustna so odstopanja (FZ največ do 0,5) na območju kmetij,
kjer je strnjena gradnja tradicionalna. |
3
Dopustne dejavnosti:
površine so namenjene bivanju in kmetijam. Dopustne so tudi
dejavnosti: gostinstvo in turizem, predelovalne dejavnosti in
gradbeništvo, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne
dejavnosti in druge dejavnosti – površina prostorov za dejavnost
do 150 m2 (za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta
površina lahko večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti
večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
–
dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine
za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev;
–
neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
–
brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno
okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na
obstoječe obremenitve. |
4
Dopustni objekti:
stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno
inženirski objekti, če so namenjene/-i dejavnostim v območju. |
5
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6
Merila in pogoji za oblikovanje:
a)
Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:
Gabariti:
–
tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (npr. v L
obliki);
–
višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali
delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) + P + 1
(M). Pri etažnosti (K) + P + 1 je dovoljena višina kolenčnega
zidu največ 20 cm. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno
vkopana, dopustna etažnost je (K) + P ali (K) + M ali (K) + P +
M;
–
kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho
je skrit pod kapjo strehe (višina kolenčnega zidu do 1 m).
Streha:
–
dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so
dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje
stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;
–
naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45° (25⁰
do 35⁰
pri P+1) . Izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselij
so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom;
–
dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali
enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,
zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma
prevladujoči;
–
dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma
dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot
osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike;
–
dovoljene so strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave, zelene in sive barve.
Fasade:
–
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in
uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti.
Dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih
pristopov;
–
fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli na
objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov
tradicionalni;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve.
b)
Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:
Gabariti:
–
tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4;
–
višinski gabarit: (K) + P ali P + 1 (M);
–
kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod
kapjo strehe (višina kolenčnega zidu do 1 m);
–
izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in
višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev
dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v
projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih
prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v
širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo.
Streha:
–
dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do 45°,
nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in če je to
usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti. V teh primerih je
dopustna tudi ravna streha;
–
dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;
–
dovoljene so strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave, zelene in sive barve.
Fasade:
–
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih
fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi gospodarskimi
objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve.
|
7
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora'',
razen HR01, HR03 in GO02; na območjih kulturne dediščine in
njenih vplivnih območjih se upoštevajo PIP za celostno
ohranjanje kulturne dediščine (78. do 82. člen). V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo
pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine;
-
preveriti morebitno plazovitost v EUP HR03;
-
javna razsvetljava se med 24 h in 5 h zjutraj izklaplja. |
|
(2) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti
|
|
CU, CD
–
osrednja območja centralnih dejavnosti: ZA01, ZA05, GO01, HR02,
HR04 |
1
Tipologija zazidave:
ni
enotno opredeljena. |
2
Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,40 |
FI: do 1,00 |
3
Dopustne dejavnosti:
trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne
dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in
reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva,
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti
ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti,
dopustno je bivanje. |
4
Dopustni objekti:
nestanovanjske stavbe, v katerih so dopustni stanovanjski deli,
gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v
območju, stanovanjske stavbe. |
5
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6
Merila in pogoji za oblikovanje:
Lokacija in gabariti:
-
gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v vaških
naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi
pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na
stanovanjska območja;
-
pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob
javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki
se gradijo kot izraziti prostorski poudarki;
–
višinski gabarit: (K) + P + 2 (M).
Streha:
–
dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne
strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov;
–
strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko,
naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za
sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;
–
naklon streh: naklon dvokapnih streh od 25° - 45°.
Fasade:
–
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so
enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma
območju;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve. |
7
Druga merila in pogoji:
zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki
zavzemajo najmanj 20% območja CU. |
8
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora'',
razen HR02, HR04 in GO01; na območjih kulturne dediščine in
njenih vplivnih območjih se upoštevajo PIP za celostno
ohranjanje kulturne dediščine (78. do 82. člen). V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi
pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, veljajo
pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(3) Podrobnejši PIP za površine kmetij na območju razpršene
poselitve |
|
A
–
površine kmetij, razpršene poselitve:HZ01 |
1
Tipologija zazidave:
Eno ali dvostanovanjska prostostoječa stavba v okviru osamele
kmetije, kmetijske stavbe: hlevi, kašče, skednji, kozolci in
objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
2
Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: / |
FI: / |
3
Dopustne dejavnosti:
površine so namenjene območju kmetij (pretežno ena kmetija),
bivanju in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Dopustne so
ostale delujoče dejavnosti s katerimi se ohranja razpršena
poselitev. Površine obstoječih dejavnosti se lahko širijo. Če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
-
dovolj velika gradbena parcela;
-
neposredna povezanost na prometno infrastrukturo;
-
brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno
okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na
obstoječe obremenitve. |
4
Dopustni objekti:
stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno
inženirski objekti, če so namenjene/-i dejavnostim v območju za
izboljšanje pogojev bivanja. |
5
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6
Merila in pogoji za oblikovanje:
a)
Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:
Gabariti:
–
tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in
odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (npr. v L,
obliki);
–
višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali
delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) + P + 1
(M). Pri etažnosti (K) + P + 1 je dovoljena višina kolenčnega
zidu največ 20 cm. Na nagnjenem terenu (naklon terena več kot
10°) mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost je (K)
+ P ali (K) + P + M; (K) + P + 1 - le na ravnem terenu;
–
kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho
je skrit pod kapjo strehe (višina kolenčnega zidu do 1 m).
Streha:
–
dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so
dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje
stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;
–
naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven
območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi
enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom;
–
dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali
enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,
zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni
oziroma prevladujoči;
–
dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma
dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot
osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike;
–
dovoljene so strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave, zelene in sive barve.
Fasade:
–
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in
uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti;
dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih
pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi
strehami;
–
fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli na
objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov
tradicionalni;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve.
b)
Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:
Gabariti:
–
tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4;
–
višinski gabarit: (K) + P ali P + 1 (M);
–
kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod
kapjo strehe;
–
izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in
višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev
dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v
projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi strokovnih
prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno izpostavljen v
širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo.
Streha:
–
dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do 45°,
nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in če je to
usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti v okviru kmetije.
V teh primerih je dopustna tudi ravna streha;
–
dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;
–
dovoljene so strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave, zelene in sive barve.
Fasade:
–
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih
fasadnih elementov se uskladi s tradicionalnimi gospodarskimi
objekti;
–
zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve. |
7
Druga merila in pogoji:
–
Če je območje z oznako A v PIP za EUP določeno za preselitev
kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za gradnjo
kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte celotne
kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno dovoljenje
za
gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo kmetijske objekte, ne
sme pa obravnavati samo stanovanjske stavbe. Uporabno dovoljenje
za objekte na novi kmetiji se lahko izda šele po pridobitvi
gradbenega dovoljenja za rušitev ali za spremembo namembnosti
objektov obstoječe kmetije za nekmetijski namen, dopusten s tem
odlokom;
–
Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko
stavbo, namenjeno menjavi generacije (preužitkarska hiša);
–
Na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in sadno
drevje na visokih podlagah. |
8
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih kulturne dediščine in njenih vplivnih območjih se
upoštevajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine (78. do
82. člen). V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine;
-
ohranjanje narave - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanja narave se upošteva PIP za ohranjanje narave
(83. člen);
-
preveriti morebitno poplavnost in plazovitost – upoštevati
splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (92.
člen). |
|
(4) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov |
|
IK
–
površine kmetijskih objektov: HZ01 |
1
Tipologija zazidave:
kmetijski objekti (hlevi, kozolci, seniki, čebelnjaki,
steklenjaki ipd.), dislocirani od kmetij. |
2
Dopustne dejavnosti:
kmetijstvo – spravilo orodja,
kmetijskih pridelkov, zelenjadarstvo, živinoreja ter čebelarstvo. |
3
Dopustni objekti:
nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki,
skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za
spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev,
orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno). |
4
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
5
Merila in pogoji za oblikovanje:
za
oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za
površine kmetij razpršene poselitve (A) za kmetijske stavbe.
Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi
oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki,
seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju
streh in fasad ter uporabi materialov. |
6
Druga merila in pogoji:
niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za
avtohtone obstoječe objekte (K+P+1(M)). |
7
Omejitve:
Pri obratovanju hlevov za vzrejo nesnic se odpadnih vod pri
dejavnosti ne sme spuščati v okolje. Urediti je potrebno
ustrezne lagune za odpadni seč in blato. Za potrebe čiščenja
hleva se ob hlevu zgradi vodotesni jašek, kateri se po čiščenju
izprazni s traktorsko črpalko in odpelje. Gnoj, ki nastane na
farmi, je potrebno ustrezno skladiščiti in sproti odvažati. V
času poskusnega obratovanja je potrebno izvesti meritve hrupa. |
|
(5) Podrobnejši PIP za površine namenjene rekreaciji |
|
ZS
–
zelene površine: KO01 |
1
Tipologija zazidave ZS:
Prostostoječa stavba s spremljajočimi objekti v okviru gostinske
ponudbe ob rekreaciji do 150 m2. |
2
Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: |
FZ: do 0,10 |
FI: do 0,20 |
3
Dopustne dejavnosti:
rekreacija - razna igrišča, ribnik, igrala za otroke in
gostinska ponudba. |
4
Dopustni objekti:
gostinski objekt, gradbeno inženirski objekti,
če so namenjeni dejavnostim v območju. |
5
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
6
Merila in pogoji za oblikovanje:
Gostinski objekt, nadstrešek:
Gabariti:
–
tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 150 m2
uporabne površine na etažo), razmerje med osnovnima stranicama
je najmanj 1:1,4;
–
višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno
vkopana, višina objekta je lahko največ (K)+P. Na ravnem terenu
mora biti klet popolnoma vkopana, višina objekta je lahko največ
(K)+P+M – kolenčni zid.
Streha:
–
dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°;
kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe;
–
dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma
dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim
naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi naj imajo
enako obliko odprtine. Na eni strešini je lahko največ ena
frčada;
–
dovoljene so strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave, zelene in sive barve.
Fasade:
–
oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladi s kakovostnimi oziroma
značilnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška
gradnja;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve. |
|
(6) Podrobnejši PIP za površine namenjene rekreaciji – ob
Športnem parku Zavrč |
|
ZS
–zelene površine: ZA08/2 |
1
Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:
FZ
gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in
športne površine, je do 0,50. |
2
Dopustne dejavnosti:
rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče
dejavnosti kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti. |
3
Dopustni objekti:
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah
EO in NO v prilogi tega odloka (ograja, goli, nadstreški,
drenaža, napeljava za namakanje, igrišča, namestitev klopi);
–
začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice;
–
druge zunanje ureditve namenjene dejavnostim na območju
(razsvetljava ipd.);
–
nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju.
Na
območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje
spremembe prostorskih značilnosti območja. |
4
Dopustne gradnje in druga dela:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
5
Druga merila in pogoji:
ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v
največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. |
|
(7) Podrobnejši PIP za pokopališča |
|
ZK
–
pokopališča: ZA02 |
1
Dopustne dejavnosti:
pogrebna in spremljajoče dejavnosti. |
2
Dopustni objekti:
pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov,
pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah
EO in NO v prilogi tega odloka, poleg tega pa še namestitev
klopi, ureditev počivališč, stojnice. Če služijo potrebam
pokopališča, so dopustne tudi manjše trgovske stavbe (kot
sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge storitvene
dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in
zaposlenim v območju, tako da je površina prostorov za posamezno
dejavnost do 60 m2. Dopustna je gradnja gradbeno
inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na območju. |
3
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
4
Merila in pogoji za oblikovanje:
Lokacija in gabariti:
–
gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki
veljajo za
območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska
območja;
–
pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem
prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki
se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so
prostorske dominante.
Streha:
–
dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne
strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov;
–
dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih
streh z ravnimi strehami.
Fasade:
–
oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so
enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma
območju;
–
v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za
območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska
območja. |
5
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih kulturne dediščine in njenih vplivnih območjih se
upoštevajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine (78. do
82. člen). V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
|
(8) Podrobnejši PIP za območja okoljske infrastrukture |
|
O
–
območja okoljske infrastrukture: HZ01, ZA05, ZA08/1 |
1
Dopustne dejavnosti:
oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja,
ČN. |
2
Dopustni objekti:
cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
zbiranje odpadkov, ostali gradbeno inženirski objekti in
nestanovanjske stavbe, če so namenjeni/-e dejavnostim v območju. |
3
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
4
Merila in pogoji za oblikovanje:
Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:
–
upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
–
oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
(9) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve vinske kleti
|
|
Av
–
vinske kleti v vinogradniških območjih: HZ01 |
1
Tipologija zazidave:
tradicionalna ali sodobna oblika vinotoča in vinske kleti
(prostostoječa stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to
tradicionalni oziroma značilni vzorec postavitve objektov). |
2
Dopustne dejavnosti:
kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno
bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z
vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in
vina, oddaja sob), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje
prireditev). |
3
Dopustni objekti:
vinotoči kot posebna oblika dopolnilne dejavnosti, vinske kleti
in nestanovanjske stavbe ter gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju. |
4
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
ob upoštevanju naslednjih pogojev:
–
novogradnje vinskih kleti in ureditev vinotočev na zemljiščih,
ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine pripadajočih
kmetijskih zemljišč;
–
dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do
maksimalno dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede na
velikost vinograda;
–
rekonstrukcije vinskih kleti tudi na zemljiščih, ki ne
izpolnjujejo pogojev glede minimalnih zasajenih površin z vinsko
trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in meril za
oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo;
–
odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba
območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se rekultivira
in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka oziroma
dvorišča ali prometne površine;
–
sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede
dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti ter
zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta
ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z
dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne).
Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne. |
5
Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji:
Vinska klet:
vinska klet
je
stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja vinogradniški
rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna (fasada,
imitacija kritine opeke).
Lokacija in gabariti:
–
tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino
naj ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:1,5 z
dopustnim prizidkom ali prizidki ali nadstreškom k osnovnemu
volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni;
–
zazidana površina vinske kleti, skupaj s površino prizidka ali
prizidkov, lahko znaša največ 70 m2. Zazidano
površino je v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, dopustno
povečati za 1,0 m2 za vsakih 0,5 ara dodatnega
vinograda ali sadovnjaka, ki pripada funkcionalni zemljiški
posesti, s tem da skupna zazidana površina vinskih kleti v
kletnem delu, ki je pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m2
v primeru kleti, namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja,
za gospodarsko pridelavo pa 200 m2.
–
dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha
dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki in
nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi
podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti minimalno
1,0 m nižje od slemena osnovne stavbe. V primerih, kadar je
višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, po
dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže,
je sleme prizidkov in nadstreškov lahko na višini osnovnega
slemena. Dopustna je tudi gradnja kletnih prizidkov, če so le-ti
v celoti ali pretežno vkopani v zemljo tako, da je vidna le
čelna stran kleti;
–
maksimalni višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana) + P.
V primerih, kadar je višinska razlika naklona raščenega terena,
kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja
višini kletne etaže, je namesto mansarde nad kletjo dopustna
gradnja pritličja, nad katerim se izvede streha v obliki
simetrične dvokapnice naklona 35° do 45°;
–
odmiki: potrebno je zagotoviti minimalni razmik dvakratne širine
vinske kleti med sosednjimi vinskimi kletmi, pri čemer so odmiki
lahko tudi manjši glede na minimalne požarno varstvene odmike,
če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali
relief, kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej
utemeljeno. Zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od
meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2,0 m in je lahko
manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele;
–
izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni
na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega
zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je minimalen odmik
1,0 m ter je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne
ceste;
–
ob vinski kleti morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni
mesti, ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske
površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na
gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi
lokaciji, ki omogoča peš dostop;
–
za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material.
Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m. Obdelani
naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov,
dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.
Streha:
–
dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°;
–
na strehi vinske kleti se lahko izvede svetlobne in
prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki
strešini;
–
dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma
prevladujoči;
–
dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na
prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi
in temno sivi barvi.
Fasade:
–
oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. Dopustna
je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih
materialov s sodobnimi;
–
dovoljene so pastelne barve fasad. Dovoljene niso kričeče
rumene, oranžne, modre, vijolične, rdeče in druge kričeče barve. |
6
Druga merila in pogoji:
6.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih
zemljišč:
Vinske kleti
Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
–
da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu
funkcionalnega zemljiškega posestva, katerega minimalna površina
vinograda (sadovnjaka) je 30 arov ali več na najboljših
kmetijskih zemljiščih ter 5 arov na drugih kmetijskih
zemljiščih.
Vinotoči
Za
gradnjo vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka,
ki veljajo za vinsko klet.
6.2 Pogoji za legalizacijo neskladnih in nelegalnih stavb:
–
Za stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka
brez gradbenega dovoljenja ali so bile zgrajene oziroma se
uporabljajo v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim gradbenim
dovoljenjem, je dopustna legalizacija skladno z določbami tega
odloka.
–
Pri legalizacijah vinskih kleti, zgrajenih najmanj do tretje
gradbene faze pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina
funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 6
arov.
–
Če navedene vinske kleti niso v celoti skladne s podrobnejšimi
PIP za vinske kleti v vinogradniških območjih, se lahko
legalizirajo, če je s sanacijskimi ukrepi zagotovljena
integracija stavbe v dani kulturno-krajinski in stavbarski
kontekst.
–
Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov
ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih
sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno
odstopanje od podrobnejših PIP za vinske kleti v vinogradniških
območjih, so dopustne tolerance do 20% glede pogojev o razmerju
stranic objekta, naklonu strehe, maksimalni tlorisni površini
frčad, višini kolenčnega zidu, razliki med slemenom osnovne
stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem
gabaritu. Izjemoma je dopustna višina stavbe od stropa kleti do
kapi glavne strehe 3,0 m in višina opornih zidov na gradbeni
parceli do 2,5 m.
–
Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila sanacije
in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi
strokovnimi utemeljitvami – tako po merilih prostorskega
konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva vinskih kleti v danem
vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije
stavbe v okolje naj obsegajo vsaj eventualne prilagoditve
volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih
stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v
skladu z določbami PIP za območje razpršene poselitve v
vinogradniških območjih (Av), kot jih določa ta odlok.
6.3 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih:
V
vinogradniških območjih je dopustno s parcelacijo deliti
parcele, na katerih je že zgrajena vinska klet s pripadajočim
vinogradom le pod pogojem, da po parcelaciji parcela (s
parcelnim delom za stavbišče), na kateri je že zgrajena vinska
klet s pripadajočim vinogradom, ne bo manjša od 10 arov. Izjema
je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija
(oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti
uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru.
6.4 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja:
Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora biti površina
funkcionalnega zemljiškega posestva enaka, kot je bila ob
pridobitvi gradbenega dovoljenja. |
7
Omejitve:
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen). |
|
(10) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča
|
|
K1
–
najboljša kmetijska zemljišča: HZ01 |
1
Dopustne dejavnosti:
kmetijstvo. |
2
Dopustni objekti:
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogi 2 tega
odloka ter določeni gradbeno inženirski objekti javne
infrastrukture navedeni v prilogi 1. |
3
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del, poleg tega pa še:
–
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;
–
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
–
rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje
in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih
je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste. |
4
Drugi merila in pogoji:
–
gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja
kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča
rekultivirati;
–
globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti
taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni
gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v
prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob
njih;
–
agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za
ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin
ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;
–
vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se
lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne
bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene;
–
za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni
zbiralniki za padavinsko vodo. |
5
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih kulturne dediščine in njenih vplivnih območjih se
upoštevajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine (78. do
82. člen). V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine;
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen);
-
preveriti morebitno poplavnost in plazovitost – upoštevati
splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (92.
člen). |
(11) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča
|
K2
–
druga kmetijska zemljišča: HZ01 |
1
Dopustne dejavnosti:
kmetijstvo. |
2
Dopustni objekti::
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v prilogi 2 tega
odloka ter določeni gradbeno inženirski objekti javne
infrastrukture navedeni v prilogi 1. |
3
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del, poleg tega pa še:
–
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;
–
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami;
–
rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje
in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih
je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi
rekonstrukcije lokalne ceste;
–
manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. |
4
Drugi merila in pogoji:
–
gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja
kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča
rekultivirati;
–
globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti
taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni
gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v
prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob
njih;
–
agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za
ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin
ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;
–
vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se
lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu
vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske
namene. |
5
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih kulturne dediščine in njenih vplivnih območjih se
upoštevajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine (78. do
82. člen). V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine;
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen);
-
preveriti morebitno poplavnost in plazovitost – upoštevati
splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (92.
člen). |
|
(12) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena |
|
G
–
gozd gospodarskega pomena: HZ01, HZ02 |
1
Dopustni objekti:
dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v
preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, poleg tega pa še
postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno
inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju. |
2
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del, hkrati pa še:
–
gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s predpisi o
gozdovih;
–
sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;
–
vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne
javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih;
–
gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena;
–
dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da
raziskovanje trajno ne spreminja ali poškoduje naravnega stanja
na površini in v podtalju ter da se po raziskovanju zemljišča
vrnejo v prejšnje stanje.
Na
parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene
kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj
oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. |
3
Druga merila in pogoji:
–
gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom
gozdov dostop do gozdnih zemljišč;
–
za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba
pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;
–
navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne javne gozdarske službe;
–
gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za
brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so
lokacije predhodno preverjene in utemeljene. |
4
Omejitve:
-
kulturna dediščina - glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih kulturne dediščine in njenih vplivnih območjih se
upoštevajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine (78. do
82. člen). V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine;
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen);
-
preveriti morebitno poplavnost in plazovitost – upoštevati
splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (92.
člen). |
|
(13) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom |
|
Gpn–
gozd s posebnim namenom: HZ02, HZ03 |
1
Dopustna dejavnost:
gozdarstvo in dejavnosti dopustne na podlagi gozdnogospodarskih
načrtov. |
2
Dopustni objekti:
objekti niso dopustni. |
3
Dopustne gradnje:
gradnje niso dopustne. |
4
Druga merila in pogoji:
–
upošteva se varstveni režim, določen s predpisom o razglasitvi.
Območje gozda je zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega
razvoja izjemno pomemben za raziskovanje, proučevanje in
spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in
varstva naravnih vrednot. |
5
Omejitve:
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen);
-
preveriti morebitno poplavnost in plazovitost – upoštevati
splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (92.
člen). |
|
(14) Podrobnejši PIP za celinske vode |
|
VC–
celinske vode: HZ04 |
1
Dopustna dejavnost:
ribolov. |
2
Dopustni objekti:
dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s
prilogo 1 in nezahtevni in enostavni objekti skladno s prilogo
2. |
3
Dopustne gradnje:
skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih
del. |
4
Druga merila in pogoji:
–
upošteva se varstveni režim, določen s predpisom o razglasitvi.
|
5
Omejitve:
-
ohranjanje narave – glej karto ''Prikaz stanja prostora''; na
območjih ohranjanje narave se upoštevajo PIP za ohranjanje
narave (83. člen). |
|
3.6
PIP
na območjih predvidenih OPPN |
|
94. člen |
(Splošni pogoji za urejanje območja za katerega se pripravi OPPN) |
(1) OPPN
je predviden: |
·
v
delu naselja Zavrč za enoto urejanja ZA04 – SS; stanovanjska gradnja, |
·
v
delu naselja Hrastovec za enoto urejanja prostora HR04 – CD; vrtec,
zdravstveni dom, |
(2) Za
območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri
čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in GJI ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN
zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. |
(3) Če se
izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava
OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s
katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. |
(4) PNRP
in poteki GJI se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim
programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter
ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če
se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje
OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni
OPPN, ki ureja območje. |
(5) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način,
da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega
infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno
infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se
načrtujejo. |
(6) Pri
izdelavi OPPN je za območje EUP ZA04 potrebno upoštevati varovalni pas
15 m od roba cestišča republiške ceste. Pred gradbenim posegom je
potrebno preveriti arheološki potencial. |
(7)
Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve
veljavnih OPPN. |
|
95. člen |
(Splošni pogoji za parcelacije v območjih, ki se urejajo z OPPN) |
(1) Na
območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki
spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili
veljavnega OPPN. |
(2) Na
območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne
nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje
obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI. |
(3) Na
območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN
dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi
določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne
so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do
uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom. |
|
96. člen |
(Splošni pogoji za pripravo OPPN in DPN, ki niso grafično prikazani s
tem odlokom) |
(1) OPPN,
ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske
ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in
rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih
gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za
urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za
sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega
odloka. |
(2)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela
OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
·
gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI,
ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za
kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem
odlokom, |
·
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju
gospodarskih javnih služb, |
·
graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi
zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo
alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih
dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem
odlokom, |
·
sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in
drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij, |
·
prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih
za prepoznavnost občine, |
·
prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja
potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. |
(3) Za
OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij
prepoznavnosti prostora, je treba v okviru strokovnih podlag obvezno
izdelati tudi krajinske preveritve in utemeljitve. |
|
4.
Prehodne, posebne in končna določba |
|
4.1
Prehodne določbe |
|
97. člen |
(Prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) |
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji akti: |
a)
Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Zavrč: |
·
Dolgoročni plan Občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni
vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93 in 16/94), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Ptuj za obdobje 1986 – 2000 za območje Občine Zavrč,
dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 14/97), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Zavrč (Uradni list RS,
št. 30/03), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Zavrč – spremembe in
dopolnitve 2007 (Uradni list RS, št. 82/08), |
·
Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč (Uradno glasilo slovenskih
občin št. 1/13, 2/13 – spremembe in dopolnitve). |
b)
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Zavrč: |
·
Družbeni plan Občine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 - prečiščeno besedilo,
32/90 – popravek, 25/91, 12/93 in 16/94), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 -1990 za območje Občine
Zavrč, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 14/97), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Zavrč (Uradni list RS,
št. 30/03), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Zavrč – spremembe in
dopolnitve 2007 (Uradni list RS, št. 82/08), |
·
Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč (Uradno glasilo slovenskih
občin št. 1/13, 2/13 – spremembe in dopolnitve). |
c)
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Zavrč: |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Zavrč (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 – popravek, 27/93, 26/94
in Uradni list RS, št. 51/97), |
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta:
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Zavrč (Uradni list RS,
št. 125/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/11). |
|
4.2
Posebne določbe |
|
98. člen |
(Odstopanja od PIP) |
(1)
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih
legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim
spreminja namembnost, če: |
·
so
pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za
obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka, |
·
se
uporabna površina ne povečuje za več kot 30%, |
·
bi
prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke
stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja
PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta. |
|
99. člen |
(Legalizacije objektov) |
(1) Na
območju občine so dopustne legalizacije objektov, zgrajenih ali
rekonstruiranih brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov,
skladno z določbami tega odloka. |
|
100. člen |
(Smiselna uporaba določil PIP za površine Av) |
(1) Za
gradnje na površinah Av izven vinogradniških območij se smiselno
uporabljajo določila PIP, ki veljajo za površine Av v vinogradniških
območjih. |
|
101. člen |
(Dokončanje že začetih postopkov) |
(1)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov
občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
102. člen |
(Hramba
OPN) |
(1) OPN
Občine Zavrč je izdelan v digitalni obliki in tiskan v štirih (4)
izvodih v analogni obliki. |
(2) OPN
Občine Zavrč v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na
sedežu Občine Zavrč, Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju,
Upravne enote Ptuj in Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za
prostor. |
103. člen |
(Nadzorstvo) |
(1) Nadzor
nad OPN Občine Zavrč opravlja Ministrstvo za okolje in prostor,
Inšpektorat za prostor. |
|
4.3
Končna določba |
|
104. člen |
(Veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
(1) Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
3505-1/2015-001 |
Datum: 4.
2. 2015 |
|
|
Občina Zavrč |
|
Miran Vuk, župan |
|