Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne
13. 4. 2007) in na podlagi 12. člena
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 59/06 in 67/06) je
Občinski svet Občine Vojnik na 30. redni seji dne 6. 4. 2010 sprejel |
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova Cerkev 2 |
I. UVODNA DOLOČILA |
1. člen |
(vsebina odloka) |
(1) S tem odlokom se
sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt Nova Cerkev 2« (v
nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN), ki
predstavlja del ureditvenega območja naselja Nova Cerkev v Občini
Vojnik. |
(2) Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu Nova Cerkev 2 – v nadaljevanju: odlok –
določa ureditveno območje, prostorske ureditve, umestitve načrtovanih
ureditev v prostor, pogoje za reševanje javne gospodarske
infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter
kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe ter
vplivno območje prostorske ureditve. |
(3) Vsebine iz
prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so
sestavni del tega odloka. |
(4) Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o.,
Teharska cesta 40, 3000 Celje pod št. naloge 513/07 z datumom december
2009. |
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
Z OPPN se znotraj
ureditvenega območja predvidi gradnja novih individualnih stanovanjskih
objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Podrobni prostorski
načrt iz prejšnjega člena vsebuje odlok, kartografski del in obvezne
priloge: |
|
A. |
ODLOK |
|
B. |
KARTOGRAFSKI
DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
|
1.0 |
NAČRT NAMENSKE
RABE PROSTORA |
|
1.1 |
Pregledna
situacija |
|
1.2 |
Izsek iz
družbenega plana Občine Vojnik |
M 1:5000 |
1.3 |
Kopija
katastrskega načrta |
M 1:1000 |
2.0 |
NAČRT
UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
|
Z NAČRTOM
PARCELACIJE |
|
2.1 |
Geodetski
načrt obstoječega stanja z |
M 1:500 |
|
mejo območja
obdelave |
|
2.2 |
Prikaz
ureditvenega območja OPPN |
M 1:500 |
|
z novo
parcelacijo |
|
2.3 |
Ureditvena
zazidalna situacija z |
M 1:500 |
|
zasnovo
zelenih površin |
|
2.4 |
Urbanistični –
funkcionalno tehnični |
M 1:500 |
|
in
oblikovalski – pogoji |
|
2.5 |
Karakteristični prerezi |
M 1:500 |
3.0 |
NAČRT
UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V |
|
|
PROSTOR S
PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S |
|
|
SOSEDNJIMI
OBMOČJI |
|
3.1 |
Prometno
tehnična situacija |
M 1:500 |
3.2 |
Zbirni načrt
komunalnih vodov |
M 1:500 |
|
in priključkov |
|
3.3 |
Tehnični
elementi za zakoličenje |
M 1:500 |
|
gradbenih
parcel in objektov |
|
C. |
PRILOGE
PODROBNEGA |
|
|
PROSTORSKEGA
NAČRTA |
|
1.0 |
Povzetek za
javnost |
|
2.0 |
Izvleček iz
strateškega prostorskega |
|
|
akta |
|
3.0 |
Obrazložitev
in utemeljitev podrobnega |
|
|
prostorskega
načrta |
|
3.1 |
Opis
prostorske ureditve, ki se |
|
|
načrtuje |
|
|
s podrobnim
prostorskim načrtom |
|
3.2 |
Ureditveno
območje podrobnega |
|
|
prostorskega
načrta |
|
3.3 |
Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
|
3.4 |
Zasnova
projektnih rešitev prometne, |
|
|
energetske,
komunalne in druge |
|
|
gospodarske
infrastrukture in obveznost |
|
|
priključevanja
nanje |
|
3.5 |
Rešitve in
ukrepi za varovanje okolja, |
|
|
ohranjanje
narave, varstvo kulturne |
|
|
dediščine in
trajnostno rabo naravnih |
|
|
dobrin |
|
3.6 |
Rešitve in
ukrepi za obrambo ter |
|
|
varstvo pred
naravnimi in drugimi |
|
|
nesrečami |
|
3.7 |
Načrt
parcelacije |
|
3.8 |
Etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
|
|
ter drugi
pogoji in zahteve za |
|
|
izvajanje
podrobnega prostorskega |
|
|
načrta |
|
4.0 |
Strokovne
podlage, na katerih temeljijo |
|
|
rešitve |
|
5.0 |
Smernice in
mnenja odgovornih nosilcev |
|
|
urejanja
prostora |
|
D. |
IZJAVA
ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA |
|
|
NAČRTOVALCA |
|
|
|
|
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
4. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
(1) Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta obsega del ureditvenega območja naselja
Nova Cerkev v Občini Vojnik. Območje podrobnega prostorskega načrta
obsega del zemljišč, ki so predvideni za razvoj naselja in so
opredeljena kot stavbna zemljišča. |
(2) Območje obdelave
obsega del parcele št. 613/1, k.o. Strmec pri Vojniku. |
(3) Območje podrobnega
prostorskega načrta je omejeno s sosednjo parcelo št. 608 na severni
strani, na individualno stanovanjsko zazidavo na južni in zahodni strani
ter parcelami št. 629/9, 627/67, 609/3, 605/3, 615/3, 615/5, 615/6,
614/3, 613/2 in 613/3 na vzhodni strani. Območje podrobnega prostorskega
načrta je prikazano na grafični prilogi št. 2.1 »Geodetski načrt
obstoječega stanja z mejo območja obdelave.« |
(4) Velikost območja je
ca. 14.511 m2. |
5. člen |
(prikaz ureditvenega območja OPPN) |
Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta je prikazano v grafični prilogi na karti
2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«. |
6. člen |
(posegi izven ureditvenega območja OPPN) |
Ne glede na določbe
prejšnjega člena ureja podrobni prostorski načrt tudi navezavo javne
gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z
določbami od 15. do 18. člena tega odloka. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
7. člen |
(opis povezav s sosednjimi območji) |
(1) Območje obdelave
podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje in ureditve izven
obravnavanega območja, ki so potrebne za izvedbo javne gospodarske
infrastrukture. |
(2) Območje obdelave
obsega: |
– vse nove gradbene
parcele znotraj OPPN, |
– vse posege v zvezi s
predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave in |
– vse posege v zvezi z
izvedbo javne gospodarske infrastrukture. |
(3) Ureditveno območje
je prikazano v grafičnih prilogah na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega
območja OPPN z novo parcelacijo«. |
8. člen |
(opis načrtovanih rešitev) |
Območje delimo na dve
funkcionalni enoti, in sicer na območje individualne stanovanjske
gradnje na severozahodnem delu (objekti H1, H2, H3, H4, H5 in H6) in na
območje individualne stanovanjske gradnje na vzhodnem delu območja
(objekti objekti H7, H8, H9, H10, H11, H12, H13 in H14). |
9. člen |
(dopustne dejavnosti) |
Območje podrobnega
prostorskega načrta je po namenski rabi razdeljeno na cone površin za
stanovanja ter na cone prometne in komunalne infrastrukture. Sestavni
deli posameznih con so zelene površine in površine za mirujoči promet. |
10. člen |
(vrste dopustnih gradenj) |
Vrsta dopustnih gradenj
oziroma drugih del: |
– gradnja novega
objekta |
– redna in
investicijska vzdrževalna dela |
– parcelacija. |
11. člen |
(dopustni objekti glede na namen) |
(1) Stavbe: |
– stanovanjske stavbe
(individualne enostanovanjske stavbe). |
(2) Gradbeno inženirski
objekti: |
– objekti transportne
infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, podhodi) |
– cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski
cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja). |
(3) Enostavni objekti: |
– pomožni objekti
(nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe v območju
individualne stanovanjske gradnje) |
– pomožni
infrastrukturni objekti |
– urbana oprema. |
12. člen |
(prikaz in opis funkcionalno oblikovalskih pogojev načrtovane ureditve) |
(1) Horizontalni
gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 2.3 »Ureditvena
zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin«, vertikalni gabariti pa
so prikazani v grafični prilogi št. 2.5 »Karakteristični prerezi«. |
(2) Pri vseh objektih
je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične
priloge št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski
pogoji«. |
(3) Pomen regulacijskih
elementov: |
– gradbena meja (GM) je
črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je
dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost |
– gradbena linija (GL)
je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti ki se
gradijo na zemljiščih ob tej črti, dovoljeni so le zamiki fasade, največ
do 0,5 m (na vsako stran |
– vhod je označena smer
glavnega dostopa do objekta. |
(4) Stanovanjsko
območje na severozahodnem delu: |
Stanovanjski del z
individualnimi enostanovanjskimi stavbami z možnostjo podkletitve
zaključuje območje na severozahodnem delu. Parkiranje je predvideno na
lastnem zemljišču. |
(5) Stanovanjsko
območje ob notranji ulici na vzhodnem delu: |
Na vzhodnem delu
notranje dostopne ulice je stanovanjsko območje z individualnimi
enostanovanjskimi stavbami z možnostjo podkletitve. Parkiranje je
predvideno na lastnem zemljišču. |
13. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
(1) Tipologija zazidave |
Stanovanjski objekti od
H1 do H14 – individualni enostanovanjski objekti. |
(2) Velikost in
zmogljivost objektov |
Osnovni tlorisni
gabarit stanovanjskih hiš od H1–H12 je 7,00 x 10,00 m z možnostjo
širitve po daljši stranici za 3 m in po krajši za 4 m. Tlorisni gabarit
hiš H13 in H14 je 7,00 x 10,00 m z možnostjo širitve le po daljši
stranici za 3,00 m. Etažnost vseh objektov je K+P+1. Velikost objektov
je razvidna iz karte št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in
oblikovalski pogoji«. |
(3) Oblikovanje zunanje
podobe objekta |
V skladu s kulturno
varstvenimi smernicami se nove mase objektov oblikujejo na tradiciji
stavbarstva tega prostora s podaljšanimi tlorisi in poševno streho,
krito z opečno ali temno sivo kritino. Ravno streho je možno izvesti v
delu, kjer je osnovni tlorisni objekt možno povečati v okviru toleranc.
Arhitekturno oblikovanje zunanjščine je lahko svobodno od tradicionalnih
do sodobnih arhitekturnih pristopov. Zunanjščina se obdela v ometu
svetlih barv in z lesenimi poudarki v naravni barvi. Oblikovanje je v
skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine prikazano na karti
št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«. |
(4) Lega objekta na
zemljišču |
Lega objektov sledi
gradbeni črti, ki je približno enako odmaknjena od ulice in je za vse
objekte razvidna iz karte 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija«. |
(5) Ureditev okolice
objekta |
Okolica hiš naj se
tlakuje s tlakovci in ozeleni ter zasadi z avtohtonim rastlinjem. |
(7) Velikost in oblika
gradbene parcele |
Za vse objekte je
razvidno iz karte 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo
parcelacijo«. |
(8) Druga merila in
pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov |
Za vse objekte so
merila določena v pogojih za etapnost izvedbe OPPN (poglavje VIII). |
(9) Pogoji za gradnjo
enostavnih in nezahtevnih objektov |
Na ureditvenem območju
OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih
objektov: |
objekti za lastne
potrebe: |
– nadstrešek, to je
streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in
koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova
površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,50 m merjeno od
najnižje točke objekta; |
– zbiralnik za kapnico,
to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob
padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 10 m3; |
– enoetažni pritlični
objekt (lopa za spravilo vrtnega orodja) s tlorisno površino do 4 m2 in
višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta,
katerega streha je hkrati strop nad prostorom; |
– utrjena dvorišča do
površine maks. 300 m2 skupne površine. |
Na ureditvenem območju
OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih
objektov: |
– uta oziroma senčnica,
to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere
streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 6 m2 in
višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta; |
– bazen, to je montažen
ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju
morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina
do 1,35 m merjeno od roba do dna; |
– ograje nižje od 2,20
m; |
– škarpe in oporni
zidovi, če njihova višina ne presega 1,50 m; izjemoma je zaradi
terenskih danosti dopustna postavitev opornega zidu do višine 2,20 m. |
Ostalih enostavnih in
nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. Za gradnjo
enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov,
si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega
komunalnega voda. |
Enostavnih in
nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati v
priobalnem pasu vodotoka. Vsi ti objekti morajo biti odmaknjeni od
vodnega zemljišča neimenovanega potoka najmanj 5 m. |
14. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za ureditev zelenih površin) |
(1) Stanovanjska
soseska območja Nova Cerkev 2 bo omogočala uporabnikom prijetno bivanje,
druženje, trenutke športa in igre v urejenem krajinskem okolju na
lastnem dvorišču. |
(2) Krajinska ureditev
med individualnimi hišami se uredi v skladu z željami in potrebami
lastnikov. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJE |
15. člen |
(prometna ureditev cestnega omrežja) |
(1) Za potrebe
funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti novo dovozno cesto A,
ki se na južni in na severni strani zaključi z obračališčem in dovoz k
objektoma P13 in P14. Višinski potek rekonstruiranih cest in novogradenj
je treba prilagajati izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta
odsekov nove ceste se definira s koto priključitve na obstoječo cesto. |
(2) Notranja cesta se
podrejeno priključuje na glavno cesto (JP – javna pot) na severnem delu
območja. Hitrost na glavni cesti je 50 km/h, na notranji dovozni cesti
pa 30 km/h (območje omejene hitrosti). Pri vključevanju v promet na
prednostno cesto je zaradi prometne varnosti potrebno zagotoviti
preglednost (pregledni trikotnik). Znotraj območja obravnave je
prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavo in komunalna
vozila. |
(3) Glavna cesta (JP –
javna pot) v naselje Nova Cerkev bo dvopasovna, s širino voznih pasov 2
x 2,75 m in hodnikom v širini 1.60 m kot skupna pot za pešce in
kolesarje. Na glavni cesti je predvidena ureditev križišča z osrednjo
cesto kot trikrako križišče brez zavijalnih pasov. Na delu trase ceste,
to je med profiloma P8 in P9 + ca. 6.00 m, bo potrebno zaradi bližine
struge neimenovanega potoka izvesti oporni zid, ki ne sme biti lociran
bližje kot 5.00 m od roba struge potoka. |
(4) Notranja dovozna
cesta A |
Notranja nova dovozna
cesta 1 je dvosmerna, dvopasovna, širine 2 x 2,75 m. Na vzhodni strani
je predviden pločnik širine 1,6 m kot skupna pot za pešce in kolesarje.
Cesta se izvede v enakem profilu do križišča – priključka na lokalno
cesto. |
Vozišče, parkirišče in
pločnik bodo utrjeni z asfaltom. |
(5) Mirujoči promet –
parkirne površine: |
Za vsako stanovanjsko
enoto eno je potrebno zagotoviti najmanj po 2 parkirni mesti. Parkirišča
je možno nadkriti z odprtim nadstreškom. Možna je ureditev garaže v
individualnih stanovanjskih objektih. |
16. člen |
(splošno o komunalni in energetski infrastrukturi) |
(1) Za izgradnjo
načrtovane infrastrukture je potrebno izdelati projektno dokumentacijo.
Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske
vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in
vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa veljavna zakonska določila
predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. |
(2) Upoštevati je treba
tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki
znaša: minimalni vertikalni odmik 0,50 m, minimalni horizontalni odmik
3,00 m. Kolikor tega ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno
zaščititi (glineni naboj). |
(3) Potek komunalnih in
energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične
priloge št. 3.2 »Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov«. |
(4) Izvedba prečkanj
komunalnih vodov preko obstoječih cest se mora izvesti s podvrtavanjem. |
(5) Podatki o obstoječi
infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred
nadaljnjim načrtovanjem je potrebno na terenu določiti natančno lego
posameznih infrastrukturnih vodov. Posamezne rešitve so povzete iz
izdelanih idejnih zasnov. |
(6) V podrobnem
prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve
se opredelijo v projektni dokumentaciji izdelani skladno s tem načrtom.
Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu, ki so strokovno utemeljena
in so usklajena s posamezni upravljavci infrastrukture. |
(7) Ureditev komunalne
infrastrukture je vezana na izgradnjo nove povezovalne in oskrbovalne
ceste. Glavna navezava bo potekala na komunalne vode v tej ulici. |
(8) Navezava na javno
komunalno in energetsko infrastrukturo je obvezna. |
17. člen |
(komunalna infrastruktura) |
Kanalizacija |
(1) Predvideni objekti
se na kanalizacijo priključujejo preko sekundarnega kanalizacijskega
omrežja, ki poteka deloma po osrednji dovozni cesti in deloma ob potoku
na vzhodnem delu območja. Za odvod odpadnih vod je potrebno zgraditi
vodotesno kanalizacijo. Vse odpadne vode iz parkirišč je potrebno voditi
v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s
koalescenčnimi filtri. |
(2) Čiste vode iz
strešin in tlakovanih površin, kjer ni motornega prometa in vode iz
igrišč ter zelenih površin se obvezno vodijo preko zadrževalnikov v
meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik (Zakon o vodah,
Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št.
45/07). Zaradi sestave tal na navedenem območju ni možno ponikanje
(Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal na območju
predvidene izgradnje stanovanjskih objektov v Novi Cerkvi pri Vojniku,
Geosvet Celje d.o.o., marec 2007 in dopolnitev december 2009).
Zadrževanje, oziroma zmanjšanje odtočnih količin meteornih vod je
potrebno urediti z izvedbo zadrževalnih objektov (Strokovna podlaga, št.
20/2008, Vizura – Vitez d.o.o., december 2009). |
(3) V objektih, kjer so
predvidene kleti, se predvidi lokalno prečrpavanje odpadnih vod. |
(4) Kanalizacija odvaja
vse odpadne vode območja. Pred priključkom (hišni priključek) na zbirno
kanalizacijo se napravi ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Umazane
odpadne vode vodimo v kanalizacijo, čiste odpadne vode pa vodimo v
meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik. |
(5) Površinsko
odvodnjavanje vseh utrjenih cestnih in parkirnih površin je predvideno s
požiralniki fi 400 mm s peskolovom in LTŽ pokrovom 400/400 mm.
Požiralniki so priključeni na kanalizacijo. Pred izpustom v glavno
kanalizacijo se padavinske vode iz parkirnih površin očistijo v lovilcih
mineralnih olj z integriranim usedalnikom. |
(6) Potrebno je še
upoštevati: |
– komunalne in meteorne
vode je potrebno odvajati ločeno; |
– za odvod komunalnih
odpadnih vod je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije,
ki bo priključena na javno kanalizacijsko omrežje; |
– za odvod meteornih
vod je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije; |
– v fazi izdelave
projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za obravnavano območje, je
potrebno izdelati podroben izračun vseh prispevnih površin padavinskih
odpadnih voda, morebitnih zalednih in drenažnih voda, na osnovi katerega
mora biti razvidno tudi dimenzioniranje zadrževalnega bazena. (Zakon o
vodah, Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št.
47/05, 45/07). |
Vodooskrba |
Oskrba s pitno vodo, na
obravnavanem območju, bo zagotovljena iz obstoječe vodovodne mreže, ki
je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Vodovod je potrebno
zgraditi zankasto, brez slepih vodov. |
Za zagotovitev
zadostnih količin vode v obravnavanem območju (vodovodna mreža
predstavlja tudi istočasno hidrantno omrežje, torej morajo količine vode
zadostovati tudi za potrebe gašenja objektov in območja), je potrebno
obstoječi javni vodovod PL DN 80 mm obnoviti in povečati profil vse do
navezave na obstoječi vodovod PL DN 100 mm. |
Za zagotovitev nemotene
oskrbe s pitno vodo pod optimalnim tlakom, je zaradi nihanja pritiska v
obstoječem cevovodu, potrebno vgraditi črpališče na predvidenem
vodovodnem omrežju. |
Vodovodno omrežje je
potrebno situativno prilagoditi predvidenemu komunalnemu koridorju, ki
bo potekal v prometnici znotraj obravnavanega območja. Nadzemne hidrante
je potrebno predvideti skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za
zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov. Nameščeni bodo
na medsebojni razdalji 80 m, tako, da bo mogoče vsak objekt gasiti iz
dveh nadzemnih hidrantov. V primeru prenizkega obratovalnega pritiska bo
potrebna protipožarna zaščita zagotovljena s priključevanjem gasilskih
vozil. |
Potrebne količine pitne
vode in s tem prilagojeno priključevanje na obstoječe vodovodno omrežje
bo določeno v nadaljnjih fazah načrtovanja obravnavanega območja, ko
bodo znane dejanske potrebe po količini pitne vode, načelno pa je
predvidena izvedba vodovodnega omrežja iz LŽ duktil cevmi DN 100 mm. |
Javni vodovod mora
potekati na oddaljenosti min. 4,00 m od predvidenih objektov
obravnavanega območja. |
Vodomeri za
enostanovanjske hiše se vgradijo zunaj objektov, v tipske toplotno
izolirane vodomerne jaške. |
Ureditev vodnega režima |
V fazi priprave in
usklajevanja OPPN Nova Cerkev 2 je prišlo do sprememb v tipih in obsegu
predvidene pozidave in z njo pogojene infrastrukture. |
Po podatkih
investitorja (gl. tudi prilogo št. 7, situacijo 1:500, Dopolnitev –
Hidrološka in hidravlična presoja vodnega režima neimenovanega potoka,
št. dok. 34/08_DOP_november 2009, Svetovanje, projektiranje,
posredništvo in študije, Matija Bogdan Marinček s.p.) je prvotno
predvideno blokovno (večstanovanjsko) gradnjo, ki je bila predvidena na
desnem obrežju neimenovanega potoka nadomestila individualna gradnja
objektov H13 do H7. Ti objekti so bolj odmaknjeni od potoka, kot prvotno
načrtovana blokovna (večstanovanjska) gradnja. |
Z lastnim
stabilizacijskim objektom, opornim zidom, ki je od roba struge odmaknjen
najmanj 5 m, je zavarovana tudi napajalna cesta med profiloma ceste P8
in P11. |
Vsi predvideni posegi v
prostor morajo biti skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah od meje
vodnega zemljišča neimenovanega potoka, to je od zgornjega roba brežine,
odmaknjeni 5 m, razen v primerih, ki jih določa zgoraj navedeni 37.
člen. |
Upoštevaje zgoraj
opisane spremembe, proti erozijsko zavarovanje neimenovanega potoka med
profiloma potoka P6 in P8 ter med profiloma P12 in P14 ni potrebno. |
Poseg v potok tako ni
potreben, s tem pa se ohranja dosedanje naravno stanje. |
Že v osnovni
dokumentaciji Hidrološka in hidravlična presoja vodnega režima
neimenovanega potoka, št. 34/08, Svetovanje, projektiranje, posredništvo
in študije, Matija Bogdan Marinček s.p., marec 2008) je bilo na osnovi
hidravličnih računov tudi ugotovljeno, da predvidena pozidava OPPN Nova
Cerkev ni poplavno ogrožena pred visokimi vodami 100-letne povratne dobe
ali krajše. |
18. člen |
(energetska infrastruktura) |
Elektrika |
(1) Na območju
stanovanjske soseske Nova Cerkev 2 se za potrebe napajanja novih
objektov predvidi priključek iz obstoječe prostostoječe razdelilne
omarice PS-RO7. Obstoječo prostostoječo razdelilno omarico PS-RO7 bo
potrebno zamenjati z večjo omarico. Le ta pa se napaja iz
transformatorske postaje TP STRMEC ŠOLA. |
(2) Za napajanje zgoraj
omenjenih objektov z električno energijo potrebuje investitor ca. 118,8
kW priključne električne moči. Pri tem je že upoštevana rezerva za 4
predvidene stanovanjske hiše v II. fazi, ter 6 predvidenih stanovanjskih
hiš na sosednjem območju. |
(3) Obstoječa
prostostoječa razdelilna omara PS-RO7 se napaja iz obstoječe TP Strmec
šola. Napajanje območja se izvede v prostostoječi omarici PS-RO7. Na
obravnavanem območju se postavi več priključno merilnih elektro omaric,
iz katerih se bodo napajali posamezni objekti. Objekti se bodo napajali
iz zgoraj omenjenih priključno merilnih omaric z zemeljskimi vodniki
ustreznih dimenzij, kar je razvidno iz grafične priloge št. 3.2 »Zbirni
načrt komunalnih vodov in priključkov«. |
(4) Ker bodo kabelske
trase v večini potekale pod povoznimi površinami, se vse zemeljske kable
napelje v cevno kabelsko kanalizacijo. Cevna kabelska kanalizacija se
izvede v glavnem s plastičnimi zaščitnimi cevmi premera 110 mm, ki se
ustrezno zaščitijo oziroma obbetonirajo. Kabelska kanalizacija se na več
mestih po potrebi prekine s kabelskimi jaški, ki morajo biti narejeni po
zahtevah elektro distributerja. |
(5) Vsak NN priključek
se zaključi na priključno merilni omarici, ki je prostostoječe izvedbe
za stanovanjske hiše, javno razsvetljavo in plinsko postajo ter
podometne fasadne izvedbe za večstanovanjske objekte. PMO omarice morajo
biti locirane na dostopnem mestu. Omarice morajo biti zaklenjene s
ključavnico distributerja. Oprema posamezne priključno merilne omarice
bo razvidna iz posameznih soglasij za priključitev, vsekakor pa bo
opremljena z glavnimi tarifnimi varovalkami, električnim števcem ter
prenapetostno zaščito. |
Pred izvedbo kabelske
kanalizacije in NN priključkov je potrebno pridobiti soglasja za
priključitev na distribucijsko omrežje ter izdelati PGD, PZI projekte NN
elektro priključkov iz katerih bodo razvidni točni tipi in dimenzije NN
priključnih vodnikov in na katere bo potrebno pridobiti soglasje
distributerja. |
(6) V dostopni cesti se
predvidi ustrezna javna razsvetljava. Napajanje javne razsvetljave se bo
izvedlo v novem prižigališču, ki bo locirano približno na sredini
območja. Prižigališče bo sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz
priključno merilne omarice, v kateri bodo nameščene glavne varovalke,
števec električne energije ter prenapetostna zaščita, v drugem delu pa
bo nameščena ustrezna krmilna oprema za avtomatsko in ročno prižiganje
javne razsvetljave. |
Kabelske trase se bodo
izvedle v glavnem v cevni kabelski kanalizaciji, ker trase večinoma
potekajo ob ali v cestnem telesu. Razsvetljava steklenih površin v
zgradbah se načrtuje tako, da jo je možno v nočnem času zasenčiti in da
se svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna v drugem delu
noči lahko izklopijo oziroma da so opremljena s tipali, da so prižgana
samo po potrebi. |
(7) Ureditev javne
razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo pocinkani jekleni stebri
višine ca. 5,50 m in svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje
talnih površin, ne pa tudi neba in širše okolice. Načrtuje se uporaba
varčnih žarnic (36 W), ki sevajo čim manjši delež UV svetlobe. |
Ogrevanje |
Bodoči objekti se bodo
ogrevali lokalno na utekočinjen naftni plin (UNP) – vsaka stanovanjska
enota bo imela lastno etažno ogrevanje. |
Plinovod |
Za oskrbo predvidenih
objektov s plinom je potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje.
Plinovodi se predvidijo v dostopnih cestah oziroma poteh. Do posameznih
objektov se izvedejo plinovodni priključki. Rezervoarji za UNP se
predvidijo ob glavni oskrbovalni cesti. |
TK in KATV omrežje |
Za potrebe predvidene
zazidave se izvede ustrezno TK in KATV omrežje. V dostopnih cestah in
poteh se predvidi položitev cevi za kasnejše vlečenje kablov. Trase TK
in KATV omrežja so lahko skupne, predvideti je potrebno ločene jaške. Iz
predvidenega omrežja se izvedejo priključki do posameznih objektov. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
19. člen |
(vplivi na naravno
okolje) |
Varstvo zraka – pri
varstvu zraka je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja
varovanja zraka. Kot vir ogrevanja je predvidena uporaba utekočinjenega
naftnega plina. |
Varstvo voda |
(1) Obravnavano območje
ne leži na vodovarstvenem območju. |
(2) Negativne vplive na
podtalnico v času gradnje in po njej je potrebno preprečevati z
naslednjimi ukrepi: |
– pri gradnji se ne
smejo uporabiti materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, |
– odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalnico, z njimi je potrebno
ravnati v skladu z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvodnjavanje vod z
vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno
odtekanje vode v podtalje. |
(3) Vsi posegi morajo
glede preprečevanja onesnaženja podtalnice in drugih tekočih in stoječih
voda upoštevati določila veljavnega Zakona o vodah in vso zakonodajo, ki
obravnava varstvo voda, predvsem pa je pri projektiranju in izvedbi
odvajanja odpadnih vod potrebno upoštevati vse veljavne predpise in
podzakonske akte ter odloke, ki urejajo to področje. |
(4) Vse nove objekte je
potrebno obvezno priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno
kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene
padavinske vode. |
Varstvo pred hrupom |
Pri projektiranju in
izvedbi je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva
pred hrupom in še posebej Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju. V skladu s to uredbo so površine za stanovanja opredeljene kot
II. stopnja varstva pred hrupom. |
Ravnanje z odpadki |
Na obravnavanem območju
se locira zbiralnica ločenih frakcij (ZLF). Zbiralnica je locirana na
javni površini in dostopna komunalnim vozilom, ima prostor za 3 posode
prostornine 1100 l z možnostjo širjenja. Predvideni so tudi ustrezni
prostori za zbirna mesta komunalnih odpadkov na nejavnih površinah, ki
so ustrezno povezana s prevzemnimi mesti na javnih površinah. |
20. člen |
(naravna dediščina) |
Na območju ni
evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
21. člen |
(kulturna dediščina) |
Obravnavano območje se
nahaja v območju nacionalne prepoznavnosti Vojnik - Dobrna - Vitanje in
v neposredni bližini enote kulturne dediščine Nova Cerkev - Trško
naselje (EŠD 12183), srednjeveškega trškega jedra, ki kontinuiteto
poselitve iz rimskih časov izpričuje tudi s sporadičnimi najdbami
antičnih nagrobnih kamnov. |
Pred načrtovanjem
objektov in izdelavo projektne dokumentacije je potrebno: |
– izvesti predhodne
arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in
podpovršinski ogled, vrednotenje s testnimi jarki) na celotnem območju
načrtovanega gradbenega posega, na osnovi katerih bodo naknadno določeni
in posredovani natančnejši ukrepi za varstvo arheoloških ostalin; |
– izvesti zaščitna
izkopavanja pri potencialno odkritih najdiščih, vključno z vsemi
poizkopavalnimi postopki, vendar najkasneje pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja; |
Nad vsemi zemeljskimi
deli v sklopu izvedbe OPPN Nova Cerkev 2 je treba zagotoviti stalen
strokovni nadzor. |
Kulturnovarstveno
soglasje, s katerim se dovolita raziskavo in odstranitev arheoloških
ostalin, izda minister za kulturo. Raziskavo in odstranitev nadzoruje
pristojna organizacija za varstvo kulturne dediščine. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
22. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarna varnost
objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. Požarno varnost je potrebno zagotoviti z
izvedbo požarnega razvoda z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.
Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno
omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju
10 litrov vode v sekundi in zagotoviti zadostno količino vode za gašenje
(ocena 25 do 30 l/sec., prednost imajo podzemni hidranti). |
(2) Za območje
lokacijskega načrta so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila
22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva
pred požarom, ki bodo zagotavljali: |
– pogoje za pravočasno
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, |
– pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje za pravočasen
in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, |
– dostopne in delovne
površine za intervencijska vozila in gasilce, |
– vire za oskrbo z vodo
za gašenje požara. |
(3) Pri prostorskem
načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v
stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s
tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. |
(4) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena
predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne
varnosti. Sestavni del projektov (PGD) mora biti tudi študija požarne
varnosti, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane
kompleksno za celotno območje. Dovozne poti za gasilsko intervencijo
morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80
kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za
gasilska vozila in nameščanje opreme za gasilce. |
(5) Pri načrtovanju
prostorske ureditve je na podlagi navedenega Pravilnika o požarni
varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe, in
sicer: |
– odmike med objekti
ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara
(npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica
TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah), |
– potrebno skupno
količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za
načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora
izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti
navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture, |
– intervencijske poti
in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v
skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic. |
(6) Pri načrtovanju
objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na: |
– povečano možnost
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, |
– z možnostjo širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost
naravnega okolja, |
– naravne omejitve in
morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu
primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, |
– upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način
gradnje, |
– prva plošča mora biti
ojačana ali pa je potrebna gradnja zaklonišč. |
VII. NAČRT PARCELACIJE |
23. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) Mejne točke
gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog, in sicer
na karti 3.5 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in
objektov«. |
(2) Površine parcel
smejo odstopati do 5%. |
24. člen |
(javno dobro) |
Na območju
obravnavanega lokacijskega načrta postanejo ceste in komunalna
infrastruktura po izgradnji javno dobro in se predajo v upravljanje
upravljalcem javne infrastrukture. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE
ZA IZVAJANJE OPPN |
25. člen |
(faznost izgradnje) |
Izvedba OPPN je možna v
več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne
gospodarske infrastrukture območja ter nato gradnja posameznih objektov
v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja
gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Namembnost zemljišč
do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. |
26. člen |
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) |
Pri pripravi projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske
javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora investitor
pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Pred začetkom
gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak
predvideni objekt. |
27. člen |
(obveznost izgradnje komunalne opreme) |
Pogoj za izvedbo OPPN
Nova Cerkev 2 je izvedba rekonstrukcije ali novogradnje cestne
infrastrukture do območja OPPN. Pred ureditvijo nove dovozne ceste ne
sme biti izdano nobeno gradbeno dovoljenje na območju OPPN Nova Cerkev 2
oziroma je investitor dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo
komunalno opremo, kot je načrtovana s tem OPPN in z občino pred izdajo
gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju v skladu z 78.
členom Zakona o prostorskem načrtovanju. |
28. člen |
(obveznost investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo
javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora
investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. |
Prav tako mora
investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca
infrastrukture na projektno dokumentacijo za izvedbo komunalne in
energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja lokacijskega
načrta in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
(2) Pred pričetkom
izdelave projektne dokumentacije za načrtovane objekte, je potrebno
pridobiti geotehnične pogoje za načrtovanje in gradnjo. |
Na osnovi geoloških
raziskav na obravnavanem območju je potrebno upoštevati naslednje: |
– Vsi objekti morajo
biti temeljeni na globini > 1,0 m, glede na koto terena, v raščenih
vezljivih zemljinah. Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva
dopustna nosilnost tal pd=130 kPa, |
– Zaledne vkopane
kletne stene objektov in morebitne podporne objekte, bo potrebno
dimenzionirati na delovanje aktivnih zemeljskih pritiskov, upoštevaje
podane geomehanske karakteristike zemljine, |
– Posebno pozornost je
potrebno posvetiti odvodu drenažnih, meteornih in odpadnih vod, saj
le-te ne smejo odtekati nekontrolirano na obravnavanem območju.
Ponikanje vod ni dopustno, |
– Na celotnem področju
predvidene pozidave bo potreben nadzor geologa pri vseh zemeljskih delih
za posamezne objekte in infrastrukturo, |
(3) V času gradnje
imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred začetkom del
morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet v času gradnje
organizirati tako, da ne bo prihajajo do zastojev na obstoječem cestnem
omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, |
– sprotno kultivirati
območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
– v skladu z veljavnimi
predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi
škodljivih snovi, |
– v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
– vzdrževati avtohtono
vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi
funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora, |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov, |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
– za izgradnjo
komunalne infrastrukture in ukrepov za ureditev vodnega režima si mora
investitor pridobiti vodno soglasje. |
(4) Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih
nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob
upoštevanju veljavne zakonodaje. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
29. člen |
(vpogled OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je na vpogled v Občini Vojnik. |
30. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati
osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0013-2008/19 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 6. aprila
2010 |
Benedikt Podergajs l.r |