Na podlagi 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) povezano z 61. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 – odl. US in 56/98) in 15. člena statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na seji dne 22. 9. 1999 sprejel

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

V Občini Benedikt se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

1.a člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od nezazidanega in zazidanega zemljišča.

Nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem aktu določeno za gradnjo oziroma za katerega je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Zazidano stavbno zemljišče je tisto zemljišče, na katerem stojijo objekti za bivanje, poslovne namene, kmetijsko proizvodnjo s pripadajočimi nepokritimi skladišči in poslovnimi prostori.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za stanovanjske prostore se štejejo vse površine, ki služijo bivanju (sobe, predsobe, kuhinja, kopalnica, hodnik, shramba, stopnišča, kleti. V času gradnje, ko se objekt že uporablja in je uporabnik s tem zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestila), se za mansardo, ki še ni zgrajena, ne obračunava nadomestilo.

Za poslovne površine se štejejo zemljišča, po katerih in pod katerimi potekajo elektroenergetski vodi srednje in nizke napetosti, telekomunikacijski vodi in magistralne ceste.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

2. člen

Območja, kjer se plačuje nadomestilo:

I. območje obsega naselja: Benedikt v Slovenskih goricah, Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah in Štajngrova;

II. območje obsega naselja: Drvanja, Ihova, Obrat, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Trotkova, Ženjak, Trstenik

III. območje obsega naselja: Ločki Vrh, Negovski Vrh in Stara Gora.

3. člen

Območja iz 2. člena tega odloka so vrisana na grafičnih listih (TTN in PKN karte v merilu 1:5000) veljavnih prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana Občine Benedikt in so na vpogled pri Uradu občinske uprave občine Benedikt.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

4. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi po naslednjih merilih:

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe:

točk

a) vodovod                                                   150

b) električno omrežje                                        100

c) javna kanalizacija                                        200

f) telefonsko omrežje                                        150

g) KATV omrežje                                              100

2. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi

objekti in napravami skupne rabe:

                                                            točk

a) makadamska cesta                                          100

b) asfaltna cesta                                            150

c) javna razsvetljava                                        100

Pri komunalni opremljenosti se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na komunalne naprave.

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, elektriko, telefon, asfaltno cesto, kabelsko televizijo, ne glede na to, ali bo priključitev izvedena, če je sekundarno omrežje oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov.

5. člen

Za določitev nadomestila za stanovanjske in počitniške objekte se, poleg meril iz 4. člena tega odloka, upoštevajo še naslednja merila:

1. Namen uporabe stavbnega zemljišča:

(območje/točke)

                                        I           II           III

a) za stanovanja                       400          300          200

b) za počitniške objekte               800          600          400

c) nezazidana stavbna zemljišča, za

katera še ni znana vrsta dejavnosti

oziroma namen uporabe                  400          300          200

2. Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča:

(območje/točke)

                                        I           II           III

a) individualne samostojne hiše        200          100           50

b) vrstne hiše                         150           50            -

c) blokovna gradnja                    100            -            -

6. člen

Za objekte za poslovne, storitvene in gospodarske namene se poleg meril iz 4. člena tega odloka upoštevajo še naslednja merila:

1. Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe se točkujejo po naslednji tabeli:

(območje/točke)

                                                                       I          II       III

a) proizvodnja peska, kamna in gramoza, proizvodnja gradbenega

materiala, proizvodnja žaganega lesa in plošč, gozdarstvo, visoke

gradnje nizke radnje in bencinski servis                             1500        1000      500

b) kovinska predelovalna dejavnost, strojna dejavnost, proizvodnja

prometnih sredstev, grafična dejavnost, proizvodnja pijač, zunanja

trgovina, proizvodnja in predelava papirja, storitve na področju

prometa, geološka raziskovalna dejavnost, projektiranje in sorodne

tehnične storitve, urejanje naselij in prostora in poslovne

storitve                                                             1200         800      400

c) proizvodnja končnih lesenih izdelkov, proizvodnja električnih

strojev in naprav, proizvodnja krmil, instalacije in zaključna

dela, prekladalne storitve, proizvodna tekstilne preje in tkanin,

proizvodnja zagotovljenih tekstilnih izdelkov, proizvodnja usnjene

obutve in galanterije, proizvodnja raznovrstnih izdelkov, cestni

promet, gostinstvo, bančništvo, premoženjsko in osebno zavarovanje,

elektroenergetski objekti srednje in nizkonapetostnega nivoja,

elektro distribucije, telekomova omrežja in naprave, radijski in

drugi oddajniki in površine magistralnih cest                        1000         750      350

d) turistično posredovanje, trgovina na debelo, obrtne storitve

in popravila, kmetijske storitve in proizvodnja živilskih

proizvodov                                                            800         500      250

e) kmetijska proizvodnja, ribištvo, vodno gospodarstvo, cevovodni

transport, PTT storitve, trgovina na drobno in komunalna dejavnost

in državni organi, organi lokalne skupnosti, politične stranke,

raziskovalno razvojno delo, osebne storitve ter storitve v

gospodinjstvu in površine lokalnih cest ter javnih poti               800         400      200

f) kmetijska dejavnost                                                200         100       50

g) izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura,

umetnost in informacije, telesna kultura, šport in rekreacija,

zdravstveno varstvo, organizirano varstvo otrok in mladine

in socialno varstvo                                                   150         100       80

2. Nepokrita skladišča, javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina in najemnina, parkirni prostori gospodarskih subjektov, pravnih oseb in društev, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, delavnice na prostem, teniška igrišča, odprti bazeni in kampi, so po tem odloku poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti, kot to določa prva točka 6. člena tega odloka. Za navedene površine se plačuje 30% pozidanih površin.

3. Nadomestilo za začasno uporabo javnih površin se plačuje za stojnice, kioske, točilnice na prostem, zabavišča na prostem in za druge prireditve, s katerimi se ustvarja dohodek in se ovrednoti z naslednjim številom točk:

(območje/točke)

I. območje/točk     II. območje/točk    III. območje/točk

     200                  150                  100

Nadomestilo za uporabo javnih površin se plačuje po dnevih uporabe. Točkam iz prejšnjega odstavka se prištejejo tudi točke komunalnega opremljanja. Vsota točk se pomnoži s številom dni in z dnevno vrednostjo točke za izračun nadomestila iz 10. člena tega odloka ter s m2 zasedene javne površine.

6.a člen

V posameznih gospodarskih dejavnostih s področja distribucije električne energije, telekomunikacij in magistralnih cest se po tem odloku ovrednoti naslednje število točk in naslednje površine po stojišču:

Izračun nadomestila za elektroenergetske in telekomunikacijske naprave se po stojišču odmerja le kalkulativno po naslednji metodi:

– število stojišč elektroenergetskih naprav se določi tako, da se dolžina vseh vodov deli s številom 45,

V gospodarski dejavnosti s področja telekomunikacij se po tem odloku štejejo površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije in predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje (ograjeni del zemljišča), pri baznih postajah, ki so montirane na gradbene objekte (hiše, gospodarska poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.

IV. OBRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

7. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za:

1. Zazidano stavbno zemljišče od:

a) stanovanjske površine, v katero spada čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti ipd.) ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile;

b) poslovne površine, v katero spada čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ipd.)

Od površin pod a) in b) se plačuje nadomestilo od dneva, ko se pričnejo uporabljati.

2. Nezazidano stavbno zemljišče:

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča v višini 50% izračunane vrednosti na podlagi 4., 5. in 6. člena tega odloka.

8. člen

Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk (določenih v 4., 5. in 6. členu tega odloka) pomnoži s površino v m2 stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila ter s faktorjem 0,5 za nezazidana stavbna zemljišča.

9. člen

Vsa sredstva zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč so prihodek proračuna Občine Benedikt in se prvenstveno uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v občinsko lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč in investicije v komunalno infrastrukturo na območju vseh naselij v občini.

10. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Benedikt določi s sklepom Občinski svet občine Benedikt na predlog župana občine.

Če občinski svet ne določi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do 31. decembra za prihodnje leto, velja za izračun zadnja veljavna vrednost točke, ki jo je sprejel s sklepom Občinski svet občine Benedikt.

V. PLAČILO NADOMESTILA

11. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja, lastnik oziroma uživalec, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).

V primeru neplačila nadomestila vodi izterjavo pristojni davčni organ oziroma pristojno sodišče.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ.

Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

12. člen

Zavezanci so dolžni Občini Benedikt posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Benedikt. Zavezanci morajo prijaviti Občini Benedikt tudi vse spremembe, in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je sprememba nastala.

Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja občina.

VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

13. člen

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe in zaščite, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za objekte v uporabi Rdečega križa, Karitasa in drugih humanitarnih organizacij.

Stavbni objekti, ki imajo status kulturnega spomenika in sakralni objekti so oproščeni plačila nadomestila.

Do sprejetja novih zakonskih podlag o kmetijskih gospodarstvih, kmetijski gospodarski objekti niso predmet tega odloka.

Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki prejemajo denarni dodatek – edini vir. Pri oprostitvi plačila se upoštevajo merila in pogoji, ki jih določa zakon o socialnem varstvu.

Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva uporabe stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Oprostitev traja pet let in se uvede na zahtevo občana.

Občina Benedikt lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nesreče, bolezen v družini, invalidnost itd.), skladno z zakonom o davkih občanov zavezance oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.

O oprostitvi iz šestega odstavka tega člena odloča na podlagi zahtevka zavezanca Občinski svet občine Benedikt ali po pooblastilu občinskega sveta župan občine.

VII. KAZENSKA DOLOČBA

14. člen

Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je ali če ne prijavi pravilnih površin oziroma ne prijavi sprememb v 30 dneh od njihovega nastanka.

Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

VIII. KONČNI IN PREHODNI DOLOČBI

15. člen

Tisti zavezanci, ki plačujejo samoprispevek na podlagi sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Benedikt (Uradni list RS, št. 16/96) se jim na njihovo zahtevo zniža plačilo nadomestila za 50%.

16. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2000.

Št. 42306-002/99

Benedikt, dne 23. septembra 1999.

Župan

Občine Benedikt

Milan Gumzar l. r.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 99/2001) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

4. člen

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list Republike Slovenije, št. 113/2003) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

3. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004.