Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in 44/97), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 15. člena statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99) je Občinski svet občine Zavrč na redni seji dne 30. oktobra sprejel

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Zavrč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Zavrč plačuje nadomestilo.

Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Zavrč.

3. člen

Za stavbno zemljišče se po 2. členu tega odloka štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Kot nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO

4. člen

Območja, kjer se plačuje nadomestilo so naselja: Belski Vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški Vrh in Zavrč.

Območja na katerih se plačuje nadomestilo od nezazidanih stavbnih zemljišč so razvrščena v sledeča območja:

1. območje obsega dele naselja Zavrč, Goričak, Turški vrh in del naselja Hrastovec,

2. območje obsega dele naselja Belski vrh, Drenovec, Gorenjski Vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški vrh in Zavrč.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

5. člen

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov.

Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kako tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti in podobno.

Nadomestilo se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.

Določitev površin za nezazidano stavbno zemljišče

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zazidljive gradbene parcele to je površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe.

Gradbena parcela se določa po sledečem vrstnem redu:

- po določilih izvedbenega prostorskega akta,

- po podatkih iz dokončnega gradbenega dovoljenja oziroma podatkih iz odločbe o določitvi gradbene parcele,

- po podatkih zemljiškega katastra oziroma po predpisih za podatke o dejanski rabi zemljišč;

- v primeru, ko je na zazidljivi gradbeni parceli stavba, ki še nima določene gradbene parcele, se v kolikor ni mogoče določiti gradbene parcele po gornjih alinejah, šteje da je površina zazidljive gradbene parcele preostanek zemljišča po odbitku površine zemljiške parcele na kateri stoji stavba (fundus) pomnožene s faktorjem 1,5,

v drugih primerih, ko ni mogoče določiti površine po zgornjih alinejah se določi  površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra oziroma po predpisih o evidentiranju dejanske rabe zemljišč, za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot  stavbna zemljišča na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

6. člen

Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),

– na stavbna zemljišča za poslovno dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),

– na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi),

– na stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov,

– gospodarski objekti,

– parkirišča.

7. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

2. namen uporabe stavbnega zemljišča,

3. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,

4. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

5. motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,

6. občasna uporaba javnih površin,

7. druga stavbna zemljišča.

8. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Opis opremljenosti                  Število točk

a) ceste (v makadamski izvedbi)                5

b) ceste (v asfaltni izvedbi)                 10

b) vodovod                                     5

c) električno omrežje                          5

d) telefon                                     5

e) javna razsvetljava                          5

f) javna kanalizacija                         10

Opremljenost stavbnega zemljišča se točkuje s seštevkom točk posameznih alinei prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posamezno opremljenost stavbnega zemljišča.

9. člen

Namen uporabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Namembnost/območje

I. Stanovanjski namen                        100

II. Počitniški namen                         350

III. Poslovna dejavnost                       50

IV. Opuščeni in dotrajani objekti

na stavbnih zemljiščih                       500

V. Nezazidano stavbno zemljišče

(ne zajema komunalne opremljenosti)           10

V. Nezazidano (zazidljivo) stavbno zemljišče 100

Zavezancem za plačilo nadomestila, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Zavrč, se odmera za objekte, ki so namenjeni za počitniško uporabo, zniža za 50%.

10. člen

Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka

V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih:

Dejavnost/območje                                        1

A.  kmetijstvo, lov, gozdarstvo                         50

B.  ribištvo                                            50

C.  predelovalne dejavnosti                             50

D.  gradbeništvo                                        50

F.  trgovina, popravilo motornih vozil in izdelki

    široke porabe                                      100

G.  gostinstvo                                         100

H.  promet, skladiščenje in zveze                      270

I.  finančno posredništvo                              250

J.  poslovanje z nepremičninami, najem

    in poslovne storitve                               250

K.  izobraževanje                                       50

L.  zdravstvo in socialno varstvo                       50

M.  druge javne, skupne in osebne

    storitvene dejavnosti                               50

N.  zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem         100

O.  proizvodnja in distribucija elektrike              300

P.  poštne in komunikacijske storitve                  320

R.  upravne dejavnosti                                 270

11. člen

Kriteriji za opuščen in dotrajani stanovanjski ali gospodarski objekt so:

– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne, proizvodnje ali kmetijske dejavnosti),

– nevzdrževan zunanji videz objekta,

– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.

Objekti na stavbnih zemljiščih iz prejšnjega odstavka se ovrednotijo s številom točk iz 8. in 9. člena tega odloka, če se ugotovi najmanj en kriterij za stanje objekta, katerega obstoj ugotavlja Občinska uprava Občine Zavrč.

12. člen

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskim planom določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojen organ izdal lokacijsko dovoljenje.

Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50% točk določenih glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost uporabe in na njegovo lego na podlagi 9. in 10. člena tega odloka.

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina stavbnih zemljišč namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišč po 8. členu tega odloka.

Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča

        Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 9. člena tega Odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.                   

        Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se po tem Odloku točkuje tako, da se seštevek točk za namen glede na dejavnost po 9. členu tega Odloka in seštevek točk za komunalno opremljenost pomnoži z naslednjimi faktorji glede na dejavnost in območje iz tega člena odloka:         

Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale priključke iz tega Odloka, se uporabijo določila iz 8. člena tega Odloka.                                                                                                       

        Za odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča, mora biti poleg ostalih zakonskih pogojev, izpolnjen še pogoj, da je zemljišče dejansko komunalno opremljeno in sicer, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in z energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov z njih ter dostop na javno cesto. 

Za nepokrite poslovne površine se upošteva 50% površine.

13. člen

Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v štiri razrede objektov ter se točkujejo z naslednjim številom točk:

Objekt/območje                                           1
Individualna stanovanjska hiša                          30
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem              30
Objekt z 2-4 stanovanji                                 30
Objekt z 5-10 stanovanji                                20
Objekti z 11 in več stanovanj                            8

14. člena

Za motenje pri uporabi stavbnih zemljišč za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženje zraka in dostopnost. Podlaga za določitev stopnje motenosti glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti vlade RS, za določitev stopnje motenosti glede na dostopnost stavbnih zemljišč pa strokovno mnenje sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke.

15. člen

Motenost se ovrednoteni z znižanjem naslednjem število točk:

Motenost/območje                                         1

onesnaženost zraka                                      20

dostopnost                                              20

hrup                                                    20

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se za vsako leto nepozidanosti šteto od dneva sprejetja tega odloka,  odmera poveča z faktorjem 1.05, vendar največ do 1.25.

16. člen

Nadomestilo se obračuna tudi za občasno uporabo javnih površin na 1. in 2. območju za namene določene s tabelo in se ovrednoti z naslednjim številom točk:

Nadomestilo za uporabo javni površin se določi tako, da se številu točk iz prejšnjega odstavka prišteje število točk za komunalno opremo iz 8. člena tega odloka, ta vsota pa se pomnoži s številom m2 površine, ki je bila uporabljena.

Za površino, ki je bila uporabljena se šteje površina, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Površino določi upravljavec javne površine oziroma občinski upravni organ ob izdaji soglasja za uporabo javne površine.

Nadomestila iz tega člena ne plačajo humanitarne organizacije.

IV. ODMERA NADOMESTILA

17. člen

Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori se izračun nadomestila naredi ločeno.

Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidenc, ki jo vodi Občinska uprava občine Zavrč.

18. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila v Občini Zavrč se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. Sklep o uskladitvi vrednosti točke sprejme Občinski svet občine Zavrč, na predlog župana.

Nadomestilo odmeri davčni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Zavrč.

19. člen

Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi Občine Zavrč nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba osnove za odmero med letom, se le-ta upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje leto.

20. člen

Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v dveh obrokih oziroma v skladu z določili zakona o davčnem postopku.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z zakonom o davčnem postopku.

Podatke za odmero nadomestila sporoči davčnemu organu Občinska uprava Občine Zavrč.

V. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA

21. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali del stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).

Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu.

Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.

VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

22. člen

Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe:

– kmetijske dejavnosti (skednji, gospodarska poslopja ipd.), razen v primeru iz 10. člena tega odloka,

– šolstva,

– športa in rekreacije,

– Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij

        Razen oprostitev plačila nadomestila določenih z Zakonom o stavbnih zemljiščih, se tudi ne plačuje nadomestilo za objekte, ki se uporabljajo za potrebe šolstva, športa in rekreacije, za potrebe Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij, za kmetijske objekte, razen, če se v navedenih objektih opravlja druga (nekmetijska) dejavnost.                         

        Občinski svet lahko odloči na predlog občinske uprave občine Zavrč, da se zavezanca v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.

        Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila, mora zavezanec vložiti najkasneje v 30 dneh po prejemu odločbe na občino Zavrč.

        Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri občinski upravi občine Zavrč.

        Ti zavezanci (občani) morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka.                                   

        Občinski svet  na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.

        Občinski svet lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) delno ali v celoti oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine (vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale).

23. člen

Zavezanci so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas, v naslednjih primerih:

– če zavezanec prejema stalno socialno pomoč,

– zaradi naravnih in drugih nesreč.

O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča Občinski svet občine Zavrč.

VII. KAZENSKA DOLOČBA

24. člen

Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.

Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 20.000 SIT od 60.000 SIT se kaznuje občan (zavezanec za plačilo nadomestila po tem odloku), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem določil iz prejšnjih odstavkov tega člena opravlja strokovna služba Občine Zavrč ali njen pooblaščen izvajalec.

VIII. KONČNE DOLOČBE

25. člen

Zavezanci po tem odloku morajo na zahtevo Občinske uprave občine Zavrč v roku 15 dni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo.

Evidenco vodi Občinska uprava občine Zavrč

26. člen

Zavezanci, ki ne prijavijo zahtevanih podatkov v določenem roku, se jim odmeri nadomestilo za 250 m2 za stanovanjske površine, 150 m2 za površine za počitniško dejavnost (vikendi) ter 500m2 za poslovno in gospodarsko dejavnost. Če pristojni občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Zavezanci morajo sporočiti davčnemu organu, oziroma Občini Zavrč vse spremembe, ki so pomembne za odmero nadomestila in sicer v 15 dneh po nastali spremembi.

27. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 420-08-1/01-1

Zavrč, dne 30. oktobra 2003.

Župan

Občine Zavrč

Miran Vuk l. r. 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2012) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

7. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, začne pa se uporabljati od 1.1.2013 dalje.