Na podlagi prvega
odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
desete alinee drugega odstavka 21. in prvega odstavka 65. člena Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/97, 26/97, 70/97 in
10/98), 13. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95, 71/96) in 25.
člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, popravek v št.
36/83, 42/85, popravek v št. 2/86, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št.
10/91, 13/93, 66/93 in 61/96 - odločba US) je Občinski svet občine
Ljutomer na 45. seji dne 12. 11. 1998 sprejel |
|
O D L O K
o občinskih cestah v Občini Ljutomer |
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
1. člen |
(predpisi o
graditvi in vzdrževanju občinskih cest) |
Občinske ceste se
gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi,
ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje
prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega
prometa, in ta odlok. |
|
2. člen |
(namen odloka) |
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Ljutomer in postopek njihove
kategorizacije;
– udeležbo živali v prometu na občinskih cestah;
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in
prometa na njih;
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske
javne službe;
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje
kršitev tega odloka. |
|
II. OBČINSKE CESTE
IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA |
3. člen |
(občinske ceste) |
Občinske ceste na
območju Občine Ljutomer so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot
državne ceste. |
|
4. člen |
(kategorije
občinskih cest) |
Občinske ceste se
kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
Lokalne ceste v Občini Ljutomer se v skladu z merili za kategorizacijo
javnih cest razvrstijo v tri podkategorije: glavne mestne ceste, zbirne
mestne ceste ali zbirne krajevne ceste in mestne ceste ali krajevne
ceste. |
|
5. člen |
(postopek
kategorizacije občinskih cest) |
Občinske ceste
določi in kategorizira Občinski svet občine Ljutomer na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno
usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim
v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. |
|
6. člen |
(spremembe
kategorizacije občinskih cest) |
Spremembe
kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki
se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz
prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne
skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge
organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za
kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski
svet občine Ljutomer na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu
državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem
sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se
upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje
leto. |
|
7. člen |
(novogradnje in
rekonstrukcije občinskih cest) |
Gradnje občinskih
cest in kategorija novozgrajenih cest se določijo v prostorskem planu
občine.
Rekonstrukcije občinskih cest se določijo v letnem planu razvoja
občinskih cest.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se
nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. |
|
8. člen |
(opustitev občinske
ceste) |
Občinska cesta ali
njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki
nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča,
počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se
agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen
del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine
prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim
upravljavcem te ceste.
O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o
njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine
Ljutomer na predlog župana. |
|
9. člen |
(prenos
nekategoriziranih cest med občinske ceste) |
Za nekategorizirano
cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega
pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med
občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v
uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos
opravi brezplačno, in če je vpisana v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske
ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet
občine Ljutomer na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po
postopku iz 5. člena tega odloka. |
|
10. člen |
(planinske,
turistične in druge poti) |
Turistične poti,
poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s
predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih,
kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem
odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih,
kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je
določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot
tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega
člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih
spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem. |
|
III. UDELEŽBA
ŽIVALI V PROMETU NA OBČINSKIH CESTAH |
11. člen |
(način gonjenja in
vodenja živine na občinskih cestah) |
Jezdeci, goniči in
vodniki živali, udeleženi v cestnem prometu, smejo uporabljati vozišča
občinskih cest pod pogojem, da ne ogrožajo varnosti drugih udeležencev v
prometu.
Domače živali (psi, drobnica, ali večje živali), ki lahko ogrožajo
promet, so lahko na cesti le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi.
Glede ostalih vprašanj v zvezi z udeležbo živali v cestnem prometu na
občinskih cestah in kazni, ki so določene za kršitev teh določb se
smiselno uporabljajo členi 59, 93-96 zakona o varnosti v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 30/98). |
|
IV. UPRAVLJANJE
OBČINSKIH CEST |
12. člen |
(upravljavec
občinskih cest) |
Z občinskimi
cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Ljutomer. |
|
13. člen |
(plani razvoja in
vzdrževanja občinskih cest) |
Plan razvoja in
vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let
določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri
sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega
uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Ljutomer na predlog župana.
Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi
uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem
letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski
proračun, in je njegov sestavni del.
V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev
rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je
potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov
na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih
nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje
nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov,
ki jih je odredil pristojni občinskih upravni organ, niso pa sestavni
del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. |
|
14. člen |
(opravljanje
strokovnih nalog za občinske ceste) |
Strokovnotehnične,
razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in
varstvo občinskih cest opravlja pristojen občinski upravni organ za
ceste. Te obsegajo zlasti:
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja
občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah,
za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa;
– izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih
cest;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje
podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja
združene evidence o javnih cestah;
– organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih
podatkov;
– spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov
sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih
cestah, ki potekajo skozi Občino Ljutomer;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na
njih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje
občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega
ponudnika;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo
občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
– priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih
nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije
za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh
programov;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. |
|
15. člen |
(financiranje
občinskih cest) |
Sredstva za
graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu
Občine Ljutomer.
Na predlog pristojnega občinskega upravnega organa lahko Občinski svet
občine Ljutomer predpiše posebno povračilo za prekomerno obremenjevanje
cest (izvoz iz peskokopov, gramoznic, glinokopov, izredni prevozi
itd.).
Če je za vzdrževanje cest iz prejšnjega odstavka dana koncesija, se z
zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. |
|
V. GRADITEV
OBČINSKIH CEST |
16. člen |
(varstvo okolja
vzdolž občinske ceste) |
Občinske ceste
morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja
in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa
na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega
varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu lastnika oziroma
uporabnika sosednjega zemljišča ali objekta, kot izvedba istih na
zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla,
sklenjenega med lastnikom oziroma uporabnikom zemljišča ali objekta in
investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno
izvedbo. |
|
17. člen |
(projektiranje
občinskih cest) |
Elementi za
projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o
projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja
prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste
se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na
obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter
predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna
postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje
spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za
nadzor cestnega prometa. |
|
18. člen |
(pridobitev
zemljišč za gradnjo občinske ceste) |
Zaradi pridobitve
potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko
v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na
zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do
sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. |
|
19. člen |
(vračilo
razlaščenih zemljišč) |
Če se razlaščena
zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne
pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva
vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z
zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge
nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji
lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja
sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri
sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno
uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. |
|
20. člen |
(gradnja avtobusnih
postajališč) |
Avtobusna
postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojen občinski upravni
organ za ceste na predlog javnega prevoznika in v soglasju s pristojnim
občinskim upravnim organom ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih
za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega
postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako
postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče
dovoljenje.
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo
potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za
ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki
niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja
občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega
občinskega upravnega organa za ceste. Stroške gradnje avtobusnega
postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno
postajališče postane del občinske ceste. |
|
21. člen |
(križanja občinskih
cest in železniških prog) |
Križanja občinskih
cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in
sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje
z železniško progo.
Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev
stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali
železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem
prometu. |
|
22. člen |
(razmejitev
obveznosti med upravljalcem občinskih cest in upravljalci vodotokov) |
Stroške gradnje ali
rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so
potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali
poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega
objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje
temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih
zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja
vodotoka. |
|
23. člen |
(obveznost
investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) |
Če je treba
obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali
naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki
ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške
prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov
prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente
nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem
odstavku. |
|
24. člen |
(obveznost
usklajenega projektiranja) |
Če se hkrati z
gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev
komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti
ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih
je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov,
naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen
občinski upravni organ za ceste.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in
napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma
upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav. |
|
25. člen |
(obveznost
obveščanja o posegih v občinsko cesto) |
Pristojen občinski
upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste
obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v
ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko
svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma
upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago
načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma
upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo
graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. |
|
26. člen |
(koncesija za
graditev občinske ceste) |
Domača in tuja
pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske
ceste in objektov na njej.
Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej
sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše
Občinski svet občine Ljutomer.
Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej
določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas
po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi
vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na
njej.
Pravice in obveznosti, ki jih določajo predpisi o javnih cestah in ta
odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanja ukrepov za varstvo
občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega
odstavka pri vodenju in izkoriščanju občinske ceste in objektov na njej,
če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz
prejšnjega odstavka drugače določeno. |
|
VI. VZDRŽEVANJE
OBČINSKIH CEST |
27. člen |
(odgovornost za
stanje občinskih cest) |
Občinske ceste se
morajo redno vzdrževati in obnavljati tako da ob upoštevanju njihovega
pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja,
predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 32. člena tega odloka
omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in
izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka je
odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz
prvega odstavka 32. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski
upravni organ za ceste. |
|
28. člen |
(javna služba
vzdrževanja občinskih cest) |
Vzdrževanje
občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno
vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni
ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.
Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če tako na
predlog župana odloči Občinski svet občine Ljutomer.
Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje
občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih
cestah.
Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko
Občinski svet občine Ljutomer na predlog župana odloči, da redno
vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti)
zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Občinski svet občine
Ljutomer lahko hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest,
potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine, in določi
odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Občina
Ljutomer subsidiarno odgovorna.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi
javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojen občinski upravni
organ za ceste, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za
oddajo javnih naročil. |
|
29. člen |
(vzdrževanje
križišč in križanj) |
Za vzdrževanje
križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je
dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi
pristojen občinski upravni organ za ceste.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o
varnosti v železniškem prometu. |
|
30. člen |
(vzdrževanje
cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami) |
Za vzdrževanje
premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih
objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni
promet, je odgovoren nad občinskimi cestami pristojen občinski upravni
organ za ceste. |
|
31. člen |
(vzdrževanje
občinske ceste na mejnem prehodu) |
Občinska cesta na
mejnem prehodu se vzdržuje v enakem obsegu in na enakem nivoju kot pred
mejnim prehodom. Vzdrževanje drugih prometnih površin na mejnem prehodu
zagotavljajo upravljavci teh površin. |
32. člen |
(vzdrževanje
občinskih cest ob preusmeritvah prometa) |
Pristojen občinski
upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno
preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri
je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno
povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojen občinski
upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike
Slovenije za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po
kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni organ
za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega
pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z
občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni
promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba
pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh
ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. |
|
VII. VARSTVO
OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH |
1. Varstvo
občinskih cest |
33. člen |
(omejitve uporabe
občinske ceste) |
Če je občinska
cesta v takem stanju,
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst
vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cest ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje
ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega,
poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih
nesreč in podobno),
lahko predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s
sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet
vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša
dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so
razlogi za takšen ukrep.
Predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste mora o
ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega
odstavka, obvestiti policijo in pristojnega občinskega upravnega organa
za najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja
najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na
občinski cesti.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka
tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in
vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se
morajo nemudoma obvestiti policija, pristojni občinski upravni organ in
javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja
ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh
ukrepih obvestiti tudi pristojen občinski upravni organ za ceste.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov,
določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v
skladu z določbo 53. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na
občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. |
|
34. člen |
(varovalni pas ob
občinski cesti) |
Da se preprečijo
škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto
in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba
prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih
koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so
dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za
ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega
odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti
interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima
pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in
prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako
stran občinske ceste širok |
– pri lokalni
cesti 2 m |
– pri glavni
mestni cesti 3 m |
– pri zbirni
mestni ali krajevni cesti 2,5 m |
– pri mestni
ali krajevni cesti 2 m |
Določbe tega člena
se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti
Občine Ljutomer. |
|
35. člen |
(napeljevanje
nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) |
Telefonski,
telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma
napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne
naprave, katerih investitor ni Občina Ljutomer, se smejo napeljevati
oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu
le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega
upravnega organa za ceste.
Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca
vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno
zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov
za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali
preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v
nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja
iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko
cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali
onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. |
|
36. člen |
(dela na občinski
cesti) |
Prekopavanje,
podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z
dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo
način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami
naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi
varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala
večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj
odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega
vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje
odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o
končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali
popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst
vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto,
o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. |
|
37. člen |
(opravljanje del ob
občinski cesti) |
Za podiranje
dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na
zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala
ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega
vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega
organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. |
|
38. člen |
(izredni prevoz) |
Vozila ne smejo
presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali
dimenzij.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s
predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in
višino, velja za izredni prevoz.
Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali
skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali
obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov,
ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in
pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za
izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojen
občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve.
O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, pristojnega občinskega upravnega
organa in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se
morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v
zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob
izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora
pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom
za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo. |
|
39. člen |
(nadzor izrednih
prevozov) |
Največje dovoljene
osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah
nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s
policisti.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora
plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti,
če jo je povzročil. |
|
40. člen |
(spremljajoče
dejavnosti ob občinski cesti) |
Površine za
opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo
drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene
pristojen občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih
cestah, ta pravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh
dejavnosti.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega
odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje
spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. |
|
41. člen |
( priključki na
občinsko cesto) |
Priključki
nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali
zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s
soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem
se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka
ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob
njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali
projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto,
vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov
investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet,
je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta
občinske ceste sestavni del te ceste. (5) Pri izvedbi tehničnega
pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojen občinski
upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi
in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. |
|
42. člen |
(obvezna
rekonstrukcija priključka) |
Če priključek na
občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet,
kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več
ustrezen, lahko pristojen občinski upravni organ za ceste z upravno
odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške
preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni
naslednik. |
|
43. člen |
(ukinitev
priključka) |
Pristojni občinski
upravni organ za nadzor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na
občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev,
če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 40. člena ali je
zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 41.
člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor
priključka ali njegov pravni naslednik. |
|
44. člen |
(varovalni gozdovi
in hudourniki ob občinski cesti) |
Pristojen občinski
upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo
predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je
pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega
vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v
skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo
hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim
upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se
zavaruje cesta.
Pristojen občinski upravni organ za ceste krije del stroškov za
pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na
pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste. |
|
45. člen |
(izkoriščanje
kamnin ob občinski cesti) |
Ribniki se lahko
gradijo, gramoznice, peskokopi, glinokopi pa lahko obratujejo le v
takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost
cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti
soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. |
|
46. člen |
(omejitve
opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste) |
Za opravljanje del
zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo
vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na
stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet
na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega
upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji,
ki jih določa soglasje. |
|
47. člen |
(prepovedi
ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) |
Prepovedano je
začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali
opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti,
ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali
ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire
na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je
povzročil.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
3. ovirati odtekanje vode s ceste;
4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali
drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta
parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke
nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko,
odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali
onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet,
poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge
svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali
predmete;
9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali
onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
10. poškodovati prometno signalizacijo;
11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg,
razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto,
13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih
jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča
za živali;
14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da
lahko poškodujejo cesto;
15. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive
snovi;
16. orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od
ceste vzporedno z njo;
17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko
orodje in stroje;
18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi
pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. |
|
48. člen |
(naležne ploskve na
kolesih vozil) |
Vozila, ki vozijo
po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami,
da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če
imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo
vozišča. |
|
49. člen |
(obveznosti sosedov
ob občinski cesti) |
Lastniki oziroma
uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode
in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča
škoda.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo v skladu z
zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi
njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih
naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali
stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred
snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi
škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je
sestavni del ceste.
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo imeti na
strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg,
pritrjene snegolove. Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo z
objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako,
da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. |
|
2. Ukrepi za
varstvo prometa |
50. člen |
(zapora ceste
zaradi del ali prireditev na občinski cesti) |
Dela na občinski
cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi
tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z
dovoljenjem iz 51. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno
zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje
tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste
urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne
in druge prireditve na njej. Na glavni mestni cesti delna ali popolna
zapora ceste zaradi športne ali druge prireditve ni dovoljena.
Dovoljenje za druge občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče
preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na
zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas.
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glavne
mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni
mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven
prometnih konic. |
|
51. člen |
(izdaja dovoljenj
za zaporo občinske ceste) |
Dovoljenje za delno
ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojen občinski upravni organ
za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojen občinski upravni organ za
ceste obvesti policijo, pristojnega občinskega upravnega organa za
nadzor in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora
biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste
potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v
času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja
obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega
odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj
tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo,
pristojnega občinskega upravnega organa za nadzor in izvajalca rednega
vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti
priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena
prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne
ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo
zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega
trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred
predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji,
vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora
ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično
dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore
ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in
trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami,
predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično
sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste
zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge
prireditve na občinski cesti.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore
ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o
njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po
sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. |
|
52. člen |
(polje
preglednosti) |
V bližini križišča
občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini
(pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna
berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur,
postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi
oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje
preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo
pristojnega občinskega upravnega organa za nadzor ali policista
odstraniti ovire.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi
omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe
zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in
pristojen občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik
zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila
taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega
občinskega upravnega organa za ceste iz 33. člena tega odloka. |
|
53. člen |
(prometna
signalizacija na občinskih cestah) |
Prometno
signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet občine Ljutomer
na predlog župana, razen v primerih iz 32. člena tega odloka in v
primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev
posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za
izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni
minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in
minister, pristojen za okolje in prostor.
Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na
kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično
pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna
signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev
turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik
pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojen
občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za
postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. |
|
54. člen |
(obveščanje in
oglaševanje ob občinski cesti) |
Postavljanje
nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano.
Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno
ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj
naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni
organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te
razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje
ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji
njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob
občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž
vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v
predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojen
občinski upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki
morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na
njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje
transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas
trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste,
ki jih določi Občinski svet občine Ljutomer. Transparenti morajo biti
izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste. |
|
55. člen |
(opravljanje
dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)) |
Kdor namerava ob
občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko,
trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje
prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v
skladu z določbo 40. in 41. člena tega odloka zagotoviti ustrezen
priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za
parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega
dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz
prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega
upravnega organa za ceste. |
|
56. člen |
(pritožbeni organ) |
Zoper dovoljenja in
soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v
prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojen občinski
upravni organ za ceste ter zoper soglasje iz drugega odstavka 53. člena
tega odloka je dovoljena pritožba na župana. |
|
VIII. INŠPEKCIJSKO
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST |
57. člen |
(opravljanje
inšpekcijskega nadzorstva) |
Za uresničevanje
določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno
uporabljajo za občinske ceste, skrbi pristojni občinski upravni organ za
nadzor. |
|
58. člen |
(naloge
inšpekcijskega nadzorstva) |
Pri opravljanju
inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima pristojni občinski upravni
organ za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih
predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo
ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za
ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o
dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za
obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter
ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja
ali soglasja ali v nasprotju z njim;
4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki
ogrožajo varnost prometa;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali
bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne
nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem
pasu ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali
obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega
člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano
na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne
zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi
neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej
ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni občinski upravni
organ za nadzor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja
strank. V nujnih primerih lahko pristojni občinski upravni organ za
nadzor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni občinski upravni
organ za nadzor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in
dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov
posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z
namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o
lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem
pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s
kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno
uporabljajo za občinske ceste;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje
za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je
utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se
neposredno uporabljajo za občinske ceste;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi
pristojni občinski upravni organ za nadzor, poda pisno pojasnilo in
izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena,
mora pristojni občinski upravni organ za nadzor obvestiti župana,
pristojen občinski upravni organ za ceste in policijo.
Če pristojni občinski upravni organ za nadzor pri izvajalcu rednega
vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri
izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko
poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s
koncesijsko pogodbo.
Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi
stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal
neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. |
|
IX. KAZENSKE
DOLOČBE |
59. člen |
(prekrški) |
Z denarno kaznijo
najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim
opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem
pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in
naprave (drugi odstavek 34. člena);
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in
druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode,
kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek
35. člena);
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na
občinski cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi
odstavek 36. člena);
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope,
vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske
ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali
povečala stroške njenega vzdrževanja (37. člen);
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene,
objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez
predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo
dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste
(40. člen);
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali
ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji
tega soglasja (prvi odstavek 41. člena);
7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter
deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi
odstavek 44. člena);
8. brez soglasja ob cesti odpira gramoznice, peskokope, glinokope in
ribnike, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje
občinske ceste ali varnost prometa na njej (45. člen);
9. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki
bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in
tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v
nasprotju s pogoji tega soglasja (46. člen);
10. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali
opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski
cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali
ogrožala promet na cesti (47. člen);
11. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko
poškodovala vozišče (prvi odstavek 48. člena);
12. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s
primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 48.
člena);
13. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na
občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov,
ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 49. člena);
14. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste,
potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge
prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 50. člena);
15. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne
zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni
bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 51. člena);
16. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji
za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno
ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično
dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas
njenega trajanja (tretji odstavek 51. člena);
17. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju
preglednosti (prvi odstavek 52. člena);
18. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez
soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in
zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v
nasprotju s pogoji iz soglasja (54. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
60. člen |
(prekrški
posameznikov) |
Z denarno kaznijo
najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori
katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena. |
|
61. člen |
(kršitev obveznosti
vzdrževanja cest) |
Z denarno kaznijo
najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec rednega
vzdrževanja občinskih cest:
(1) če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje
prometa (prvi in drugi odstavek 27. člena);
(2) če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni
stavki;
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja
občinskih cest. |
|
62. člen |
(kršitev obveznosti
uskladitve del) |
Z denarno kaznijo
najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in
naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne
obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da
na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 25. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz
prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, če
pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti
investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob
cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi
odstavek 25. člena). |
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
63. člen |
(večletni plan) |
Pristojen občinski
upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka
pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega
odstavka 12. člena tega odloka. |
|
64. člen |
(legalizacija
priključkov) |
Investitorji in
njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane
ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja
pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri
pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po
uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz
43. člena tega odloka. |
|
65. člen |
(namestitev
snegolovov) |
Lastniki ali od
njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se
lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti
snegolove najkasneje v enem letih po uveljavitvi tega odloka. |
|
66. člen |
(prilagoditev
neprometnih znakov) |
Neprometni znaki,
ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega
odstavka 106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in
37/87) se morajo prilagoditi določbam 54. in 55. člena tega odloka ter
določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na
javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka
106. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87)
in 54. in 55. člena tega odloka ali so postavljeni v nasprotju s pogoji,
določenimi v dovoljenju, se odstranijo. |
|
67. člen |
(vpis v zemljiško
knjigo) |
Zemljišče, ki je
bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali
rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot
družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po
skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo
vrednost.
Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za
svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v
skladu z zakonom. |
|
68. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v mestu in
naseljih na območju Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 2/88). |
|
69. člen |
(začetek
veljavnosti odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 344-01-5/98 |
Ljutomer, dne 16.
novembra 1998. |
|
Predsednica
Občinskega sveta
občine Ljutomer |
|
Darja
Odar, dipl. psih. l. r. |
|