Na podlagi
93. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 54/10, 32/18) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 23 redni seji
dne 7. 6. 2018 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine
Podčetrtek, ki obsega: |
– Statut Občine
Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) |
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 17/16) |
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 32/18). |
|
Št. 032-0172/2018 |
Podčetrtek, dne
8. junija 2018 |
|
|
Župan
Občine
Podčetrtek |
|
Peter Misja
l.r. |
|
|
S T A T U T |
Občine
Podčetrtek (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Občina Podčetrtek
(v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Brezovec pri Polju, Cmereška
Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin,
Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko,
Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca, Rudnica,
Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv. Ema, Verače, Vidovica, Virštanj in
Vonarje. |
Sedež občine je v
Podčetrtku, Trška cesta 59. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja
in zastopa župan. |
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen |
Na območju Občine
Podčetrtek so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Ta
statut določa pravni status krajevnih skupnosti, organizacijo,
pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani
in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje krajevnih
skupnosti. |
Imena in območja
krajevnih skupnosti so: |
1. Krajevna
skupnost Olimje, s sedežem v Podčetrtku, Trška cesta 59, ki zajema
naselja Olimje in Rudnica. |
2. Krajevna
skupnost Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku, Trška cesta 59, ki zajema
naselja Golobinjek ob Sotli, Imeno, Imenska Gorca, Pecelj in Podčetrtek. |
3. Krajevna
skupnost Polje ob Sotli, s sedežem v Polju ob Sotli 3, ki zajema naselja
Brezovec pri Polju, Lastnič, Polje ob Sotli, Prelasko in Sedlarjevo. |
4. Krajevna
skupnost Pristava pri Mestinju, s sedežem v Pristavi pri Mestinju 29, ki
zajema naselja Cmereška Gorca, Jerčin, Nezbiše, Pristava pri Mestinju,
Roginska Gorca, Sodna vas, Sv. Ema, Vidovica in Vonarje. |
5. Krajevna
skupnost Virštanj, s sedežem v Virštanju 11, ki zajema naselja Gostinca,
Pristava pri Lesičnem, Sela, Verače in Virštanj. |
Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
Krajevno skupnost
zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
3. člen |
Občina v okviru
ustave in zakona, ki ureja lokalno samoupravo, samostojno ureja in
opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi
občine. |
Občina lahko
opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva |
|
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine, če tako določa zakon. |
|
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja |
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
Občina ima grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
Župan ima župansko
verigo, ki je simbol županske funkcije in županske časti. Ta simbol je
prehodnega značaja, kar pomeni, da ga vsakokratni župan preda svojemu
nasledniku. |
Župan ima županski
znak, ki je simbol županske funkcije in županske časti. Ob prejemu
postane njegova osebna last. |
Člani občinskega
sveta imajo svetniški znak, ki je simbol svetniške funkcije in svetniške
časti. Ob prejemu znaka le-ta postane osebna last člana občinskega
sveta. |
Občina ima žig, ki
je okrogle oblike, premera 35 mm. Žig ima v krogu na zgornji polovici
napis: OBČINA PODČETRTEK, v spodnji polovici pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. Žig Občinska uprava, je tudi premera 20
mm. |
Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
|
7. člen |
Občina Podčetrtek
je turistična in kmetijska občina. Turistična območja Občine Podčetrtek,
urejenost teh območij ter specifične pogoje, ki se nanje nanašajo, ureja
odlok. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
8. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut
in druge predpise občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke
in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2. Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje
za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
– v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, |
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
– v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– ustvarja pogoje
za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje
na tem področju, |
– pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
– določa občinski
program športa, |
– zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje
na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– lokalne javne
ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. |
11. Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red
v občini tako, da: |
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
– določa prekrške
in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
– organizira
občinsko redarstvo, |
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti, |
– sprejema programe
varnosti. |
|
9. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, |
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– podeljevanje
denarnih pomoči in simboličnih nagrad ob posebnih priložnostih ali
obletnicah občanov, |
– mrliško ogledno
službo in |
– ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
10. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
11. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor
občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
12. člen |
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
Občinska uprava
odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občin. |
Občinska uprava je
enovit organ občinske uprave. |
Organ občinske
uprave ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim
določi tudi njihovo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo
vodi tajnik občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
13. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
14. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike
Slovenije in po potrebi v lokalnem glasilu, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Dokumenti, ki so
podlaga za odločanje organov občine, so informacije javnega značaja v
skladu z zakonom. |
|
2. Občinski svet |
|
15. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
12 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
16. člen |
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
|
17. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
– sprejema odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– opravlja
posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih je država prenesla na
občino, |
– nadzoruje delo
župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom
občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje
referendum, |
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov
občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme program
in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del
je tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
18. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Nezdružljivost
funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom v občinski
upravi ureja zakon. |
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
19. člen |
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. |
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
pooblaščeni podžupan. |
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
20. člen |
Strokovno pripravo
gradiv in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri
pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov, zagotavlja občinska uprava. |
|
21. člen |
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta in tajniku občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. Gradivo za sejo se objavi na spletni strani
občine. |
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja
dela. |
|
22. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
23. člen |
Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta in razloge za prenehanje,
ureja zakon. |
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata, ki jih določa zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta |
|
24. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
25. člen |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov, praviloma na svoji prvi seji. |
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
– pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
26. člen |
Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
– odbor za urejanje
prostora, komunalno dejavnost in varstvo okolja, |
– odbor za družbene
dejavnosti, |
– odbor za razvoj
gospodarstva in podjetništva, |
– odbor za
kmetijstvo, |
– odbor za turizem, |
– odbor za zaščito
in reševanje, |
– statutarno pravna
komisija. |
Odbori in komisije
štejejo od 3 do 7 članov. Delovno področje in število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta se določi z odlokom. |
|
27. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
28. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
29. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
30. člen |
Župana volijo
volivci na neposrednih tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu
glasovanja o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
31. člen |
Župan predstavlja
in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje
občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
tajnika občinske uprave za te naloge, |
– imenuje in
razrešuje tajnika občinske uprave in predstojnike organov skupne
občinske uprave, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
32. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
Če je tako določeno
v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
35. člen |
Funkcija župana ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v
nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
Funkcija podžupana
ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom
v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
36. člen |
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor
nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih
skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
37. člen |
Nadzorni odbor ima
5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Nezdružljivost
funkcije člana nadzornega odbora z drugimi funkcijami v občini in z
delom v občinski upravi, ureja zakon. |
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
38. člen |
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine v Podčetrtku, Trška cesta 59. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja žig občine. |
|
39. člen |
Ugotovitve, ocene
in menja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega
odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z
letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni
odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine
nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali
organizacija z odgovornimi osebami). Nadzorni odbor pred nadzorom
obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. |
V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba, storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev, so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
40. člen |
Član nadzornega
odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi
nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, mora ravnati
skladno z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. |
Izločitev člana
nadzornega odbora zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, nasprotja
interesov ali možnosti, da bi do njega prišlo, lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba ali član nadzornega odbora. |
|
41. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
42. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi ter pisanju
in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje
gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih
opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski
upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
43. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
44. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter
o povračilih stroškov. |
Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
45. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
46. člen |
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
47. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
48. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku. |
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
49. člen |
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
50. člen |
Tajnik občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
51. člen |
O upravnih zadevah
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
52. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
53. člen |
O izločitvi uradne
osebe v občinski upravi za odločanje v upravnih zadevah in o izločitvi
župana, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči, določa zakon. |
|
6. Drugi organi občine |
|
54. člen |
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine po posameznih področjih
javne uprave, določi občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
55. člen |
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
56. člen |
S tem statutom so
določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist
svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine, krajevne skupnosti. |
Ožji deli občine,
krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo
območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov
občine, krajevne skupnosti ali za spremembo njihovih območij, lahko da
zbor krajanov ali 10 % prebivalcev dela občine. Statut se spremeni po
prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev krajevne skupnosti, o
imenu in območju nove krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev
krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki
sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov
občinski svet. |
|
57. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge
in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge
za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri
njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge
za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– dajejo pobude
glede urejanja in vzdrževanja javne infrastrukture, |
– predlagajo
programe javnih del, |
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
58. člen |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Podčetrtek praviloma
samostojno: |
– skrbijo za
urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno
običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno, |
– nudijo pomoč pri
vzdrževanju krajevnih cest, |
– upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
|
59. člen |
Svet krajevne
skupnosti v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine določenih
sredstev za izvajanje teh nalog pri izvajanju svojih odločitev zastopa
občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov mora svet krajevne skupnosti
pridobiti soglasje župana razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu
občine za posamezne posle drugače določeno. |
|
60. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Sveti krajevnih
skupnosti štejejo od pet do devet članov, in sicer: |
– Svet krajevne
skupnosti Olimje: pet članov, |
– Svet krajevne
skupnosti Podčetrtek: osem članov, |
– Svet krajevne
skupnosti Polje ob Sotli: devet članov, |
– Svet krajevne
skupnosti Pristava pri Mestinju: devet članov, |
– Svet krajevne
skupnosti Virštanj: devet članov. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Nezdružljivost
članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev
in z delom v občinski upravi ureja zakon. |
Volilne enote za
volitve v svete krajevnih skupnosti določi občinski svet z odlokom. |
Določbe zakona in
tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta
ožjega dela občine. |
Funkcija člana
sveta je častna. |
|
61. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega
4 tisoč EUR, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z
veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno. |
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je
na seji navzoča večina članov sveta. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. |
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
62. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava
vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne
skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava ter v okviru svojih
pristojnosti predsednik sveta KS. |
|
63. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
64. člen |
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
Vsi prihodki
krajevne skupnosti so prihodki občine, katera s proračunom določa,
kolikšen del gre ožjim delom občine. |
Če krajevna
skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
65. člen |
Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu
občine. |
Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako
pridobljena sredstva je krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Krajevne skupnosti
se ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna,
njegova priloga, sprejme na predlog župana, občinski svet. |
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Financiranje
krajevnih skupnosti ureja zakon. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
66. člen |
Občinski svet lahko
s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
67. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
68. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
69. člen |
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v
občini oziroma v njenem posameznem delu. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
70. člen |
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
71. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Tajnik občinske
uprave ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov tajnik občinske uprave seznani občinski svet in
župana ter ga na krajevno običajen način objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu |
|
72. člen |
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
73. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
74. člen |
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
75. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
76. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
Volivec lahko
podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim
elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V takem
primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme
elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri
identiteto volivca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu
z zakonom, ki ureja elektronski podpis. |
|
77. člen |
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
78. člen |
Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
79. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
80. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
81. člen |
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
82. člen |
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
83. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
84. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki, ter odredbe
in navodila. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
85. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
86. člen |
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov,
se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
87. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
88. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
89. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
Splošni del
proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, posebni del
proračuna in načrt razvojnih programov pa se objavita na spletni strani
Občine Podčetrtek. |
|
2. Posamični akti občine |
|
90. člen |
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
91. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
92. člen |
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
bivše Občine Šmarje pri Jelšah, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
93. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Podčetrtek (Uradni list RS,
št. 66/06, 92/06, 5/07 in 75/09). |
|
94. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 17/16)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
21. člen |
Te spremembe in
dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 32/18)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
28. člen |
Te spremembe in
dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |