Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih Uradni list RS, št. 18/84, prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih Uradni list RS, št. 44/97, 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1-C, 79/10 – Odl. U.S., 80/10 – ZUPUDPP) in 14. člena Statuta Občine Kobilje, (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Kobilje na ……… seji dne ……….sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kobilje

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo naslednje podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):

– podlage, ki določajo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

– podlage, ki določajo območja, katera so predmet odmere nadomestila,

– podlage, ki določajo merila za določitev višine nadomestila,

– podlage, ki določajo zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,

– podlage, ki določajo oprostitve plačila nadomestila.

II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

2. člen

(zazidana stavbna zemljišča)

Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5 preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

3. člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele objekta ali površino stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem takega objekta.

Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5. Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.

4. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Tako določen podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ostane v veljavi, dokler iz navedenih uradnih evidenc ni razvidno drugače.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del. Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča ipd. Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.

5. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

6. člen

(splošna merila)

Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

- opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave

- lega in namembnost zazidanega stavbnega zemljišča,

- ekonomičnost izrabe zazidanega stavbnega zemljišča,

- izjemne ugodnosti za pridobivanje dogodka v gospodarskih dejavnostih

- zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča

- večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča

Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:

- opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave

- lega in namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča.

7. člen

(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)

Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, kanalizacijo, elektriko in telefon, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

8. člen

(lega in namembnost zazidanega stavbnega zemljišča)

Glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost in lego se zazidano stavbno zemljišče vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:

Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka Registra nepremičnin – dejanska raba, kot jo določa CC-SI klasifikacija, vzpostavljena na podlagi veljavne nepremičninske zakonodaje. Če podatek o vrsti posameznega stavbnega dela v Registru nepremičnin ne obstaja, ni dovolj natančen ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Tako določen podatek o vrsti posameznega stavbnega dela ostane v veljavi, dokler iz navedene uradne evidence ni razvidno drugače.

Objekti za počitniški namen so tisti objekti, katerim je v prostorski ali izvedbeni dokumentaciji določena namembnost za počitniško dejavnost in v njih ni stalno prijavljenih oseb.

Opuščeni objekti so:

- nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti)

- nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega zemljišča

- nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.

9. člen

(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove geografske lege ter namena uporabe na naslednji način:

IV. ODMERA NADOMESTILA

10. člen

(določitev višine nadomestila)

Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

13. člen

(vrednost točke)

Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta.

14. člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.

Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik.

V primeru neplačila nadomestila vodi izterjavo pristojni davčni organ.

Zavezanci so dolžni plačevati svoje obveznosti v roku 30 dni po prejemu odločbe o odmeri nadomestila.

Zavezanci so dolžni na poziv Občinske uprave občine Kobilje, v roku 30 dni, posredovati vse potrebne in resnične podatke za izračun nadomestila.

Zavezanci morajo vse spremembe v zvezi z uporabo gradbenih parcel – stavbnega zemljišča prijaviti Občinski upravi Občine Kobilje v 15 dneh po nastali spremembi. Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je bila sprememba sporočena.

Evidenco zavezancev za nadomestilo za uporabo gradbene parcele – stavbnega zemljišča zbira in vodi Občinska uprava občine Kobilje.

Če lastnik ali drugi neposredni uporabnik gradbene parcele, stavbe, dela stavbe ali drugega objekta, po pozivu občinske uprave za posredovanje podatkov iz prvega odstavka tega člena, teh podatkov ne posreduje v predpisanem roku ali če Občinska uprava dvomi v pravilnost teh podatkov, izda davčna uprava odločbo o višini akontacije za nadomestilo, ki jo zavezanec plačuje. Akontacija se določi na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop občinska uprava in jih posreduje davčni upravi.

Akontacija se plačuje do izdaje odločbe o plačilu nadomestila, izdane na podlagi verodostojnih in pravilnih podatkov.

15. člen

(odmera nadomestila)

Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.

Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.

Če se poleg stanovanjskega namena posameznega stavbnega dela le-ta uporablja tudi za poslovni namen, se površina posameznega poslovnega dela določi kot desetina (1/10) površine stavbnega dela. Vrsto namena uporabe na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določi občinski organ, pristojen za odmero nadomestila.

Odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na poziv Občine Kobilje izvede pristojni davčni organ.

V. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

16. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

- za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,

- za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

- za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

- za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

- za potrebe humanitarnih organizacij,

- za športno-rekreacijske objekte,

- za objekte, ki služijo za društvene dejavnosti,

- za objekte, ki služijo za požarno varnost,

- za vodovodna zajetja,

- za mrliške veže,

Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:

- stavbne dele ali zunanje poslovne površine, ki se oddajajo v najem za neprofitno najemnino,

- stavbne dele ali zunanje poslovne površine, v katerih se izvaja nepridobitna dejavnost,

- stavbne dele in zunanje poslovne površine, ki se neposredno uporabljajo za delovanje občinskih služb ali delovanje zavodov in organizacij, katerih ustanovitelj je Občina Kobilje,

Oprostitev velja samo za stanovanje ali hišo, za katero je zavezanec podal utemeljeno vlogo za oprostitev.

17. člen

Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.

Občinski urad lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.

18. člen

Zavezancu za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev. Občinska uprava lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinska uprava in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije). Občinska uprava lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna za največ dobo treh let.

19. člen

Plačila nadomestila se na zahtevo, za dobo 5 let, oprosti zavezanec, ki je kupil stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, v primeru, če je občini plačal stroške za urejanje gradbenih parcel – stavbnega zemljišča (komunalni prispevek).

Na obrazloženo zahtevo zavezanca se lahko zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če zavezanec prejema socialno pomoč.

Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri Občinski upravi občine Kobilje. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še ni prejel odločbe davčne uprave, posreduje Občinski upravi občine Kobilje skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe davčne uprave pa je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi.

Zahtevku za oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi, oziroma se že odobrena oprostitev ukine, če se v postopku ugotavljanja dejanskega stanja ugotovi:

- da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in drugih oseb, ki živijo z zavezancem v isti stanovanjski enoti,

- da z zavezancem živijo osebe, ki pridobivajo dohodke.

O oprostitvi plačila nadomestila iz tega odloka odloča župan na predlog strokovne komisije za pritožbe, ki jo imenuje župan.

VI. KAZENSKE DOLOČBE

20. člen

(kazenske določbe)

Z globo v višini 835 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

- občinski upravi občine Dobrovnik ne posreduje vseh potrebnih podatkov za izračun nadomestila

- ne poda resničnih podatkov

- v roku 15 dni po nastali spremembi le-te ne prijavi Občinski upravi občine Kobilje.

Z globo v znesku 210 € se kaznuje za enak prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ter fizična oseba.

VII. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI

21. člen

(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)

Pritožbe zavezancev, oddane na Davčni urad pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

22. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kobilje (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004).

23. člen

(začetek veljave in uporabe)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.

Št.

Župan Občine Kobilje

Stanko GREGOREC l.r.