Na
podlagi sedmega odstavka 96. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), 18.
člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) in
Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
območja D 02/3 Šolski center Zlato polje
(Uradni list RS, št. 102/07) je Svet Mestne občine Kranj na 16. seji dne
20. 6. 2012 sprejel |
O D
L O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja D 02/3 –
Šolski center Zlato Polje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet in podlaga za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta) |
S tem
odlokom, ki bo po sprejetju in uveljavitvi v celoti nadomestil vsebinska
določila Odloka o zazidalnem načrtu območja D 02/3 – Šolski center Zlato
polje (Uradni list RS, št. 82/02 in 51/04), se sprejme spremembe in
dopolnitve zazidalnega načrta območja D 02/3 – Šolski center Zlato
polje, ki skladno Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje
Mestne občine Kranj – dopolnitev 2009 (Uradni list RS, št. 33/10),
določajo spremenjena merila in pogoje za realizacijo načrtovanih
prostorskih posegov in ureditev v tem območju. Spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta območja D 02/3 Šolski center Zlato polje (v
nadaljevanju: prostorski akt) je izdelala RRD, Regijska razvojna družba
d.o.o. iz Domžal v avgustu 2010 (dopolnjen osnutek), pod številko
projekta 07/10 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz
javne razgrnitve in javne obravnave, zahtev pripravljavca, sklepov Sveta
Mestne občine Kranj in mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora
preoblikovala v predlog. |
2. člen |
(vsebina in namen prostorskega akta) |
Prostorski akt določa območje obravnave, ki hkrati predstavlja predlog
za določitev enote urejanja prostora, arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po
prenehanju veljavnosti tega prostorskega akta. |
3. člen |
(sestava prostorskega akta) |
Ta
prostorski akt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
A.
Tekstualni del |
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih
značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu
in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o prostorskem aktu
ima sledečo vsebino: |
1. Splošne določbe |
2. Opis
prostorske ureditve |
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
4. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
5. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
6. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave |
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
10. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
prostorskega akta |
11. Končne določbe. |
B.
Grafični del |
Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za
območje Mestne občine Kranj – dopolnitev 2009 s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju |
2. Območje prostorskega akta z obstoječim parcelnim stanjem |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
4. Zazidalno situacijo |
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave |
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter požarom |
8. Načrt parcelacije. |
II.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
4. člen |
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s prostorskim aktom) |
(1) Območje obravnave Zlato polje leži na, za razvoj mesta Kranj,
izjemno pomembni lokaciji stičišča severne mestne obvoznice in
severozahodnega vstopa v mesto z Gorenjske avtoceste. Predstavlja enega
izmed dveh vstopnih fokusov mesta (drugi je stičišče vzhodne mestne
obvoznice in vzhodnega vstopa v mesto z gorenjske avtoceste) in ima zato
tudi pomembno programsko funkcijo. Celotno območje obsega 19,4 ha
obstoječih stavbnih zemljišč, ki so programsko ločena po nekaj sklopih.
Celotno osrednje območje kompleksa Zlato polje je namenjeno razvoju
univerzitetnega in srednješolskega središča širšega gravitacijskega
območja Gorenjske. Poleg tega je, glede na obstoječe stanje, dopusten
tudi razvoj obstoječe energetske infrastrukture ter pripadajočih,
oziroma kompatibilnih športnih in rekreativnih dejavnosti. Na vzhodnem,
predvsem pa zahodnem delu območja, ki predstavljata stik z mestnima
vpadnicama (ključna, primarna zahodna, Koroška cesta in sekundarna
Bleiweisova cesta), se poleg možne družbene dejavnosti določa tudi
poslovno-trgovsko dejavnost in stanovanja ob hkratnem zagotavljanju
zadovoljivega koridorja cestnega in zelenega obcestnega prostora. S tem
prostorskim aktom se obravnava tako primarne enote urejanja kot tudi
robna območja obstoječih stavbnih zemljišč, na katerih je izkazan
interes urejanja oziroma jih je zaradi smiselnega priključevanja
gospodarske javne infrastrukture potrebno obravnavati. |
(2) V
območju, ki je predmet obravnave, se nahajajo zemljišča, katerih
parcelne številke so razvidne iz grafičnega dela tega dokumenta. |
5. člen |
(program dejavnosti in rešitev glede umeščanja načrtovanih objektov in
površin) |
(1) Izhajajoč iz opisa prostorske ureditve v prejšnjem členu je program
dejavnosti v območju zasnovan tako, da so dejavnosti racionalno
razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se nahajajo. Območje
je tako razdeljeno na več funkcionalnih celot namenjenih gradnji stavb
in sicer: |
1. na
funkcionalne celote osrednjega dela z že obstoječimi programi in
objekti pretežno šolskega, športnega in energetsko infrastrukturnega
programa, opredeljenega z oznakami FC P2, FC P3, FC P4, deloma tudi FC
Z2; |
2. na
funkcionalne celote pretežno namenjene nadaljnjemu razvoju šolstva
(univerzitetno središče) z oznakami FC P5, FC P6, FC P7, FC P8, in FC
P9, pri čemer se obstoječi objekt ledne dvorane pretežno v funkcionalni
celoti FC P5 začasno ohranja kot večnamenska dvorana z aneksom; možni so
tudi programi kompatibilnih dejavnosti univerzitetnemu in
srednješolskemu središču; |
3. na
funkcionalne celote programskega prepleta družbenih in
poslovno-trgovskih dejavnosti ter stanovanj z oznakami FC P1 (ob Koroški
cesti) in FC P10 (ob Bleiweisovi cesti). |
(2) Poleg navedenih funkcionalnih celot je območje definirano tudi s
sistemom notranjih in povezovalnih cest, ki omogočajo priključevanje na
obe mestni vpadnici in severno mestno obvoznico s površinami namenjenimi
pretežno zelenim parkovnim ureditvam. |
Rešitve
glede umeščanja načrtovanih objektov in površin slede konceptu
funkcionalnih sklopov in so glede na specifiko lege v prostoru
opredeljene po posameznih funkcionalnih celotah, te pa so deljene na
posamezne funkcionalne enote. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
Prostorske rešitve in načrtovani posegi opredeljeni s tem prostorskim
aktom vplivajo tudi na ureditve ostalih območij, prav tako pa načrtovane
rešitve sosednjih območij vplivajo na koncept in konkretne rešitve v
obravnavanem območju. Prostorska ureditev je namreč vpeta v širši
kontekst prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na
sosednja območja, hkrati pa njeno funkcioniranje povzroča določene, za
bivanje in delo nebistvene vplive na sosednja območja. Lega v širšem
območju določa urbanistični koncept, ki terja upoštevanje vplivov
načrtovane severne mestne obvoznice (sistem križišč s priključki) ter
možnosti hitre železniške povezave Ljubljana–Jesenice z v OPN MOK
načrtovano severno mestno železniško postajo s spremljajočim programom
nivojskih in podnivojskih dejavnosti (med drugim tudi obsežne površine
za mirujoči promet ter avtobusno postajo). Izven ureditvenega območja
prostorskega akta, se s tem dokumentom ureja tudi območja novogradenj
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter ureditve
državne ceste s priključki. Za zagotovitev komunalne opremljenosti
načrtovanega kompleksa je potrebno območje urejanja priključiti na
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki se deloma nahaja izven
ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem
delu prostorskega akta. Poleg navedenih zemljišč je v območje posegov
izven ureditvenega območja prostorskega akta možno dodati ali izvzeti
tudi druge parcelne številke, v kolikor se v postopku priprave
projektne dokumentacije komunalne infrastrukture, na podlagi strokovno
preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno. |
7. člen |
(rešitve načrtovanih objektov in površin) |
(1) Umestitev načrtovanega stavbnega kompleksa sledi usmeritvami
Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega
plana za območje MOK, še posebej izhodiščem sprejetih programskih zasnov
območja, prilagojenih na obseg območja, ki ga obravnava tokratni
prostorski akt. Podrobni opisi rešitev načrtovanih objektov in površin
so glede na posamezne funkcionalne celote opredeljeni v nadaljevanju. |
(2) Območje je razdeljeno na tri funkcionalne celote osrednjega dela z
že obstoječimi programi in objekti pretežno šolskega, športnega in
energetsko infrastrukturnega značaja, na pet funkcionalnih celot
pretežno namenjenih nadaljnjemu razvoju šolstva, konkretneje
univerzitetnega središča, na dvoje funkcionalnih celot prepleta
družbenih ter poslovno – trgovskih dejavnosti in stanovanj ter dvoje
enot pretežno zelenih parkovnih ureditev: |
1. Funkcionalne celote, namenjene obstoječim programom in objektom
pretežno šolskega, športnega in energetsko infrastrukturnega značaja so
grupirane glede na zatečene lokacije v prostoru ter s tem in programi
povezano tipologijo. |
1.2 V
funkcionalnih sklopih, ki jih označujejo funkcionalne celote FC P2, FC
P3 in FC P4 se nahajajo že obstoječi objekti Srednje elektro in strojne
šole Kranj, Fakultete za organizacijske vede in športne dvorane Zlato
Polje (vse v FC P2), nadalje obstoječi objekti Elektra Gorenjske (vse v
FC P3) ter Ekonomske šole Kranj (v FC P4). Poleg njih so v območjih
navedenih treh funkcionalnih celot opredeljeni še drugi, novonačrtovani
objekti, ki dopolnjujejo in smiselno zaokrožujejo programe obstoječi
gradenj. Kjer novonačrtovani objekti predstavljajo dozidave obstoječim
objektom se te v oblikovnem in funkcionalnem smislu prilagajajo
obstoječim, kadar predstavljajo samostojne stavbne enote se te
prilagode generalnemu konceptu urejanja s podkletitvami za potrebe
zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest, s podnivojskimi
prometnimi ureditvami in povsod, kjer je to mogoče, z enotno zasnovanimi
zelenimi parkovnimi parternimi ureditvami. |
2. Funkcionalni sklopi pretežno namenjeni nadaljnjemu razvoju šolstva
oziroma krepitvi vloge univerzitetnega središča so locirani v
funkcionalnih celotah FC P5, FC P6, FC P7, FC P8 in FC P9, ki so, razen
v območju FC P5, kjer se v jugozahodnem delu nahaja obstoječi objekt
ledne dvorane z aneksom, še nepozidana stavbna zemljišča, zato se
določa, razen za ledno dvorano, ki predstavlja prostorsko dejstvo,
enoten koncept prostorske ureditve. S tem odlokom opredeljeni objekti
določajo optimalni urbanistični vzorec, ki je zasnovan na izhodiščih
maksimalnega prometnega funkcioniranja v podnivojskih etažah (glavnina
dinamičnega in mirujočega prometa funkcionira podnivojsko), ustrezno
reševanih interventnih in oskrbnih prometnicah na nivoju parterja ter
intenzivni zeleni parkovni ureditvi med posameznimi objekti. Skladno
določbam 32. člena je pod posebnimi pogoji, glede na pričakovano daljše
časovno obdobje urejanja območja, možno posamezne stavbne mase tudi
preoblikovati oziroma združevati, parkirna mesta pa oblikovati tudi na
nivoju parterja. |
3. V
dvoje funkcionalnih sklopih robnih območij, ki se programsko navezujejo
na dvoje mestnih vpadnic in obsegajo funkcionalni celoti FC P1 in FC P10
se določa preplet družbenih in poslovno trgovskih dejavnosti ter
stanovanj. Predvsem v območju ob Koroški cesti, ki predstavlja zahodno
mestno vpadnico, se določa ob pogoju zadostnega zelenega pasu ob
koridorju vpadne prometnice prostorsko markantnejši kompleks stavbnih
mas, ki s svojo postavitvijo tudi poudarja pomembnost zahodnih mestnih
vrat. V območju med Ekonomsko šolo in Bleiweisovo cesto se stavbne mase
višinsko prilagajajo obstoječi stavbni strukturi. V ostalem veljajo
enaka določila kot za funkcionalne sklope v točki (2) tega člena. |
4. V
dvoje funkcionalnih sklopih (z oznakami funkcionalnih celot FC Z1 in FC
Z2), kjer je to še posebej smiselno (zeleni preduh v FC Z1 in zeleni
trikotnik zahodno od Ekonomske šole) se po realizaciji izvennivojskih
prometnih površin določa funkcioniranje osrednjih parkovnih površin z
longitudinalno osjo srečanj v smeri jugozahod – severovzhod in fokusom –
trgom kot zaokrožitvijo vzdolžne parkovne ureditve. |
5. Rešitvam prometnih ureditev, ki so glede na programsko shemo prometa
razdeljene na parterne ureditve motornega prometa pretežno v
funkcionalni celoti FC I in podnivojske prometne ureditve, ki posegajo v
večji meri tudi pod zelene površine in v kletne etaže objektov, pa so v
nadaljnjih določbah tega odloka namenjeni posebni členi. |
8. člen |
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
Pogoji
in usmeritve za projektiranje in gradnjo v tem prostorskem aktu
obravnavajo troje pomembnih sklopov in sicer urbanistične, arhitekturne
in krajinske pogoje in usmeritve. |
A.
Urbanistična izhodišča, pogoji in usmeritve |
A.1
Izhodišča |
(1) Lega in program območja narekujeta tudi oblikovalska izhodišča, ki
jih je upoštevati tako na urbanističnem, kot na arhitektonskem in
krajinskem segmentu. Z urbanističnega vidika je pri načrtovanju prostora
potrebno upoštevati dvoje aspektov. Prvi, ožji, se nanaša na razvoj
univerzitetnega središča regijskega oziroma pokrajinskega pomena
(Gorenjska). Kot okvirno izhodišče tovrstnega razvoja je služila
strokovna podlaga urbanističnih delavnic, ki jih je pripravila
ljubljanska univerza in se nanašajo zgolj na osrednji del območja
urejanja. Drugi, širši pa v robnih predelih upošteva tudi izhodišča
strateškega razvoja mesta ter širših prometnih navezav, zato ob obeh
vpadnicah, Koroški in Bleiweisovi določa tudi programske koncepte, ki
osmišljajo vstopne točke v mesto (širši zeleni obcestni koridorji,
poslovno-stanovanjski program z navezavo na družbene dejavnosti
osrednjega dela), podobno pa dopušča razvoj tudi robnega predela na
severu, kjer se v nadaljevanju načrtuje potek ključnih prometnih
infrastruktur (severna obvoznica, tranzitna železnica z železniško
postajo – Kranj sever) s spremljajočimi programi. |
(2) Celoviti urbanistični koncept, usklajen z izhodišči Urbanističnega
načrta mesta Kranj ter občinskim prostorskim načrtom, tako določa, da se
glede na prej opredeljeno programsko zasnovo vsebina odraža tudi v
urbanističnem oblikovanju. Stavbne mase osrednjega dela so tako nižje,
gabaritno prilagojene objektom obstoječega šolskega središča, robni
predeli pa poudarjajo vstopni del v mestno središče in so zato
kombinacija tlorisno manjših a višinsko višjih stavbnih mas v zelenju. |
(3) Glavnina motornega prometa se, razen na glavni notranji zbirni
(Kidričevi) cesti in prečni povezovalki, odvija podnivojsko, kjer je
tudi pretežni del površin mirujočega prometa. |
A.2
Pogoji in usmeritve |
Glede
na načrtovani obseg dejavnosti ter lego posameznega objekta v širšem
prostoru (funkcionalne celote), ki ga opredeljuje ta prostorski akt,
oziroma na posamezni funkcionalni enoti so posegi razdeljeni v več
skupin, in sicer na tiste, ki predstavljajo zgolj novogradnje, na tiste,
ki se nahajajo v funkcionalnih celotah, kjer se nahaja že obstoječa
gradnja ter na posege v funkcionalnih celotah zelenih površin. |
A.2.1 Pogoji in usmeritve v funkcionalnih celotah novogradenj: |
A.2.1.a
V funkcionalni celoti FC P1 je določenih devet samostojnih objektov na
skupni garažni kleti. Objekti so locirani tako, da s svojo postavitvijo
tvorijo štiri obsežne notranje zelene atrije, odprte v smeri proti
zahodu. Prečno na Koroško cesto so tako določene štiri stavbe označene
od 1A do 1D tlorisnih dimenzij 60 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih
gabaritov K+P+4 (določa se možnost zgornjega in spodnjega pritličja –
medetaža) ter peta z oznako 1E na skrajnem severozahodu, tlorisnih
dimenzij 51 m × 17 m in enakega maksimalnega vertikalnega gabarita. Med
njimi so ob notranji prometnici nanizane štiri stavbe, pri čemer sta
prvi dve z oznako 1F in 1G tlorisnih dimenzij 37 m × 17 m, drugi dve 24
m × 17 m, vse štiri pa maksimalnih vertikalnih gabaritov K+P+3. |
V vseh
stavbah so opredeljene možnosti družbenih in poslovno – trgovskih
dejavnosti v pritličjih in prvih etažah ter stanovanj v višje ležečih
etažah. |
Prometno napajanje funkcionalne celote se načeloma vrši v kletnih
etažah, izjemoma tudi na nivoju terena. |
A.2.1.b
V funkcionalni celoti FC P5 je določenih dvoje objektov z možnostjo
izvedbe garažne kleti, pri čemer prvi izmed njiju, zahodni z oznako 5A
predstavlja obstoječo ledno dvorano z aneksom in možnimi dodatnimi
programi. Ker gre za obstoječo stavbo se dovoljuje prenova, dozidava in
nadzidava posameznih delov stavbe oziroma celote. Obstoječa ledna
dvorana se ohranja na obstoječi lokaciji najdlje do 31. 12. 2035.
Navedeni posegi so dovoljeni skladno z določili drugih delov tega
odloka, ki se nanašajo na obstoječo gradnjo. V primeru kasnejše
nadomestitve obstoječe stavbe je upoštevati z grafičnim delom
opredeljene gradbene linije in določila v zvezi z mirujočim prometom.
Maksimalni tlorisni gabarit, ki velja za ledno dvorano z dozidavami je
88,0 m × 38,0 m, vertikalni gabarit K + P + 3. |
Stavba
z oznako 5B je tlorisnih dimenzij 78 m × 36 m, z notranjim atrijem iz
smeri severovzhod tlorisnih dimenzij 18 m × 21 m in maksimalnih
vertikalnih gabaritov K + P + 3, vendar glede na dejavnosti ne več kot
15,0 m nad koto urejenega terena. V stavbi so načrtovane družbene ali s
programom univerzitetnega središča kompatibilne športno-rekreativne in
tem pripadajoče dejavnosti (do maksimalno 25 % bruto tlorisnih površin).
Tudi za to funkcionalno celoto velja, da se prometno napajanje in
parkiranje vrši v kletnih etažah, izjemoma na nivoju terena (ledna
dvorana). |
Večnamenska stavba ledne dvorane je namenjena športnim dejavnostim,
dopustne so tudi glasbene prireditve in koncerti. Aneks večnamenske
ledne dvorane se nameni trgovski, poslovni in gostinski dejavnosti. |
A.2.1.c
V funkcionalni celoti FC P6 je določenih troje novih objektov na skupni
garažni kleti. Podobno kot v FC P5 tudi tu dvoje objektov, in sicer 6A
in 6B s svojima robnima fasadama definira gradbeni liniji. Stavbi z
oznakama 6A in 6B sta tlorisnih dimenzij 54 m × 15 m, stavba z oznako 6C
pa 54 m × 30 m; vse tri stavbe so maksimalnih vertikalnih gabaritov
K+P+3, vendar glede na dejavnosti ne več kot 15,0 m nad koto urejenega
terena. V vseh stavbah so načrtovane družbene ali s programom
univerzitetnega središča kompatibilne športnorekreacijske dejavnosti in
tem pripadajoče dejavnosti (do maksimalno 25 % bruto tlorisnih površin).
Prometno napajanje se vrši v kletnih etažah, le izjemoma na nivoju
terena. |
A.2.1.d
V funkcionalni celoti z oznako FC P7 je načrtovanih osem objektov na
skupni garažni kleti. Zunanji objekti s svojimi robnimi fasadami
tvorijo generalno gradbeno linijo. Vsem stavbam so skupne načrtovane
dejavnosti, prometno urejanje in maksimalni vertikalni gabariti, ki so
enaki kot v funkcionalnih celotah FC P5 in FC P6. Tlorisni gabariti so
različni, in sicer: za stavbo z oznako 7A 27 m × 15 m, za stavbo 7B
51 m × 15 m, za stavbo 7C 17 m × 15 m, za stavbo 7D 28 m × 27 m z
izmikom v smeri jugovzhod dimenzij 5 m × 9 m, za stavbo z oznako 7E so
tlorisne dimenzije 43 m × 39 m, za 7F 21 m × 28 m, za stavbo 7G 27 m ×
33 m z notranjim atrijem iz smeri severozahod tlorisnih dimenzij 18 m ×
9 m. Zadnja izmed stavb v FC P7 z oznako 7H je tlorisnih dimenzij 24 m ×
17 m. |
A.2.1.e
V funkcionalni celoti FC P8 je načrtovanih troje objektov, za katere
glede opredelitve dejavnosti, prometnega urejanja in maksimalnih
gabaritov veljajo enaka določila kot za objekte (stavbe) v FC P5 in FC
P6, različni pa so tlorisni gabariti. Stavba z oznako 8A je tlorisnih
dimenzij 19 m × 15 m, stavba z oznako 8B 15 m × 15 m in stavba z oznako
8C 9,5 m × 23 m. Njihova realizacija je možna ob predhodnem pogoju
pokablitve 110 kV daljnovoda. |
A.2.1.f
V funkcionalni celoti FC P9 je načrtovanih dvoje objektov, 9A in 9B, za
katera, razen tlorisnih dimenzij, veljajo enaki pogoji in usmeritve kot
za FC P5 in FC P6; tlorisne dimenzije obeh stavb so 15 m × 35 m. |
A.2.1.g
V funkcionalni celoti FC P10 je načrtovanih dvoje objektov z oznakama
10A in 10B. Tlorisne dimenzije obeh stavb so 17 m × 52 m, maksimalni
vertikalni gabariti K+P+3. Glede na urbanistična izhodišča so dejavnosti
bodisi v celoti družbene, bodisi opredeljene kot preplet družbenih in
poslovnih dejavnosti v pritličjih in prvih etažah obeh stavb ter
stanovanj v višjih etažah s tem, da so stanovanja prvenstveno namenjena
šolajočim v območju, ki ga ureja ta prostorski akt. |
A.2.2
Pogoji in usmeritve v funkcionalnih celotah, kjer se nahaja že obstoječa
gradnja: |
A.2.2.a
Funkcionalno celoto FC P2 označuje intenzivna pozidava obstoječih
družbenih in športnih objektov. Poleg njih je kot logična prostorska
zaokrožitev v severovzhodnem delu načrtovana še ena stavba z oznako 2A
tlorisnih dimenzij 78 m × 36 m in maksimalnega višinskega gabarita K+P+3
oziroma, glede na možnost športnorekreacijskih programov, ki so
načrtovani poleg osnovne družbene dejavnosti, do maksimalne višine, ki
je enaka višini sosednjih stavb družbenih dejavnosti. Glede na
prostorsko zapolnjenost funkcionalne celote drugih novih stavb z izjemo
prizidka k srednji elektro in strojni šoli (oznaka 2B, dimenzije so
razvidne iz grafičnih prilog) ni opredeljenih. Dovoljujejo se prenova,
nadomestitev ali dozidava obstoječih stavb skladno z določili drugih
delov tega odloka. |
A.2.2.b
V funkcionalni celoti FC P3 se nahajajo objekti družbenih dejavnosti ter
elektroenergetske infrastrukture s poslovno-upravnimi in
izobraževalnimi programi. Poleg obstoječih stavb, ki se jim dovoljuje
prenova, nadomestitev ali dozidava skladno z določili drugih delov tega
odloka, so načrtovani trije novi objekti družbenih dejavnosti, in sicer
stavba z oznako 3A tlorisnih dimenzij 40 m × 36 m z atrijem na
jugozahodni strani dimenzij 12 m × 21 m, maksimalnih vertikalnih
dimenzij K+P+3, stavba z oznako 3B tlorisnih dimenzij 18 m × 38 m in
etažnosti do K+P+3 ter stavba 3C tlorisnih dimenzij 12 m × 19 m in
etažnosti do K+P+3. |
A.2.2.c
V funkcionalni celoti FC P4 se nahaja obstoječi objekt Ekonomske šole
Kranj, ki se mu dovoljuje prenova, nadomestitev ali dozidava skladno z
določili drugih delov tega odloka ter določa možnost izgradnje nove
stavbe družbenih dejavnosti v južnem delu funkcionalne celote tlorisnih
dimenzij 18 m × 58 m z aneksom v smeri severa tlorisnih dimenzij 14 m ×
14 m, maksimalnih vertikalnih gabaritov K+P+3. |
A.2.2.d
V funkcionalni celoti FC P5, ki je sicer namenjena novogradnjam se
nahaja tudi obstoječi objekt ledne dvorane za katerega se glede na
status objekta uporabljajo določila podtočke A.2.1.b tega člena odloka. |
A.2.3
Pogoji in usmeritve za posege v funkcionalnih celotah, namenjenih
zelenim ureditvam |
V
območju urejanja s tem prostorskim aktom se nahaja dvoje funkcionalnih
celot pretežno zelenih površin, in sicer FC Z1 in FC Z2. Poleg ureditev
zelenih parkovnih površin, za katere so merila in pogoji določeni v
poglavju (C) tega člena, se v obravnavanih celotah dopušča prenova
obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav, gradnja podnivojskih
prometnih ureditev (dinamični in mirujoči motorni promet),
uvozno-izvoznih ramp (klančin) za obratovanje podnivojskih garaž in
prometnic ter gradnja posegov opredeljenih v določilih 31. in 32. člena
tega odloka, ki se nanašajo na funkcionalni enoti FC Z1 in FC Z2. |
B.
Izhodišča, pogoji in usmeritve za arhitektonsko oblikovanje |
B.1
Izhodišča |
Obravnavani prostorski načrt, ki zajema večji del območja med
Bleiweisovo in Koroško vstopno mestno prometnico, poleg urbanističnih
določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe načeloma
velja, da so enotno oblikovane glede na programske sklope, v katerih se
nahajajo. Tako se določa enotno oblikovanje univerzitetnega dela
območja, ki z usmeritvami lege objektov sledi liniji Koroške ceste, temu
se priključuje sklop objektov ob Koroški cesti, ki so glede na program
višji, vitkejši in s postavitvijo v prostor tvorijo sistem vzdolžnih in
prečnih obcestnih stavbnih struktur (možne so pritlične povezave
posameznih stavb). Podoben, a višinsko nižji, je tudi sklop
stanovanjsko-poslovnih stavb vzhodnega dela, ki linijsko slede
markantnim smerem gradbenih linij objekta ekonomske šole. Maksimalne
etažnosti posameznih stavb oziroma sklopov so določene v poglavju (A)
tega odloka, ostali pogoji in usmeritve pa v nadaljevanju. |
B.2
Pogoji in usmeritve |
(1) Arhitektonski pogoji so določeni za novogradnje stavb, določeni pa
so tudi usmeritve in načela oblikovanja obstoječih stavb. |
(2) Za
stavbe veljajo naslednja skupna določila oblikovanja, ki se ločeno
določajo za sklop stavb prepleta dejavnosti ob Koroški cesti, za
osrednji del s prevladujočimi funkcijami univerzitetnega središča ter
za sklope obstoječih stavb v območju. |
B.2.1.a
Pogoji in usmeritve za novogradnje funkcionalnih celot FC P1 in FC P10
so sledeči: |
– stavbe znotraj iste funkcionalne celote morajo biti načeloma
oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora
materialov fasad kot okenskih in vratnih odprtin; delna odstopanja od
oblikovalskih izhodišč so v smislu kvalitetnih rešitev možna za
oblikovanje stavb, kolikor so te grajene na podlagi določil 32. člena
tega odloka; |
– nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh;
barva kritin mora biti enotna (dopušča se možnost travnatih streh); |
– strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oziroma oblogami
fasad; dovoljujejo se poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati,
izložbami in lokali, pri čemer morajo biti oblikovani v skladu z
zunanjo podobo predvidene stavbe in okolice; poudarki in nadstreški nad
vhodnimi vrati lahko segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih
gabaritov in določenih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati
pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah; |
– strehe garažnih kleti v predelih, kjer nad njimi ni stavb, morajo biti
ozelenjene oziroma drugače parkovno urejene. |
B.2.1.b
Pogoji in usmeritve za novogradnje osrednjega sklopa funkcionalnih celot
univerzitetnega središča od FC P2 do FC P9 so sledeči: |
– posamezne stavbe znotraj iste funkcionalne celote morajo biti
načeloma oblikovane enotno oziroma mora biti oblikovalski poudarek
posamezne stavbe smiselno usklajen s celoto oblikovanja funkcionalne
celote; izjema je objekt ledne dvorane v delu FC P5; |
– enako
kot v predhodni podtočki (B.2.1.a) morajo biti nakloni strešin načeloma
ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona
(odvodnjavanje); |
– poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami in lokali lahko
segajo preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov in določenih
gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za bivanje in
delo v sosednjih stavbah; |
– v
delih, kjer tlorisni gabariti garažnih kleti segajo izven gabaritov
stavb na nivoju terena, morajo biti strehe garažnih kleti in prometnih
komunikacij pod terenom ozelenjene oziroma drugače parkovno urejene. |
B2.2
Pogoji in usmeritve za prenovo, nadomestitev ali dozidavo obstoječih
stavb v funkcionalnih celotah od FC P2 do FC P5 so sledeči: |
– obstoječe stavbe ali dele obstoječih stavb je dovoljeno
rekonstruirati, vzdrževati ali odstraniti; |
– znotraj osnovnih gradbenih linij, ki so razvidne iz grafičnega dela,
je dovoljeno obstoječe stavbe dozidati in graditi nove na mestu prej
odstranjenih stavb ali delov stavb; obstoječe stavbe je dovoljeno tudi
nadzidati do 15,0 m nad koto urejenega terena, razen na območju FC P2,
kjer je obstoječe stavbe dovoljeno nadzidati do višine najvišje stavbe
ali dela stavbe v FC P2; |
– dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z obstoječo
stavbo, gradnje na mestu prej odstranjenih stavb pa morajo biti
oblikovane v skladu z ostalimi določili tega odloka; |
– poudarki in nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami in lokali lahko
segajo preko osnovnih gradbenih linij, hkrati pa ne smejo poslabšati
pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah. |
C.
Izhodišča, pogoji in usmeritve za krajinsko in mikrourbano oblikovanje |
C.1
Izhodišča |
Obravnavano območje, ki se nahaja na severozahodu mesta Kranj,
predstavlja na eni strani ključno vstopno točko mesta s prometnim
vozliščem, na drugi strani pa stik mesta z zelenimi odprtimi površinami
kmetijskih zemljišč. Izhajajoč iz koncepta kompaktnega mesta je pozidava
sorazmerno strnjena, velikih gostot, vendar so prav zaradi zgoraj
omenjenih dejstev parterne ureditve skoraj v celoti ozelenjene in
parkovno urejene. Ob vstopnih prometnicah se določajo koridorji
intenzivne linijske vegetacije, enako ob redkih notranjih prometnicah,
namenjenih motornemu prometu, preostali del je parkoven. Ključne peš
povezave so povsod, kjer so opredeljene, obogatene z linijsko drevoredno
zasaditvijo. Ker gre večinoma za skupne javne ali poljavne parkovne
ureditve, se določa večinoma tudi skupno urejanje. |
C.2
Pogoji in usmeritve |
Za
območje urejanja se določajo sledeči pogoji in usmeritve krajinskega in
mikrourbanega urejanja: |
– večino prostih površin znotraj območja urejanja je skladno grafičnemu
prikazu potrebno v celoti ozeleniti in parkovno urediti, kar hkrati
ublaži poglede na peto fasado in omogoča kvalitetno razmejitev
programov; |
– ob
vstopnih prometnicah, notranjih prometnicah, namenjenih motornemu
prometu ter peš povezavah se določajo koridorji intenzivne linijske
vegetacije, ki se smiselno nadaljujejo, kjer je to možno, v izteke
robnih zelenih cezur območja oziroma obcestne zelene bariere zahodnega
dela območja urejanja (Koroška cesta); |
– usmeritev za ohranitev ledne dvorane z aneksom na obstoječi lokaciji
ob hkratni širitvi njenih programov določa organizacijo prostora v in ob
tangirani funkcionalni celoti tako, da so lokacije nekaterih izmed
načrtovanih stavb neposredno ob hodnikih za pešce, ponekod tudi bliže od
petih metrov glede na potek notranje prometnice; |
– urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se urejajo javne
površine, morajo biti v območju oblikovani enotno, locirani morajo biti
tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja; |
– za
posamezne funkcionalne enote velja, naj se oglaševanje izvaja na osnovi
enotnega koncepta (napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad
slemenom stavb, nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino); |
– začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostalim ureditvam; |
– javne
in poljavne površine ter zelenice funkcionalnih enot je potrebno urejati
v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene
ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante,
vedute ipd.); pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin; |
– za
posamezno stanovanjsko enoto v funkcionalnih celotah FC P1 in FC P10 je
potrebno zagotoviti minimalno 2 parkirni mesti (v stavbi oziroma garažni
kleti); |
– manipulativne in parkirne površine na funkcionalnih enotah morajo biti
utrjene v protiprašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki
ločene od zelenic; |
– pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
9. člen |
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja) |
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v
skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih
ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih
gospodarskih infrastruktur. |
(2) V
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane
medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za
priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se
dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Načrtovana komunalna oskrba funkcionalnih enot obsega: dovoz, javni
vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno
kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin, kabelsko televizijo
in telefon. |
(5) Vse
stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod, plin in
kanalizacijo, vse funkcionalne enote pa morajo imeti priključek na javno
cesto. |
10. člen |
(prometno priključevanje območja) |
(1) Območje, ki ga označujemo z oznako D 02/3 Šolski center Zlato polje,
se prometno navezuje na več robnih prometnic. Prvenstveno se preko
novonačrtovanega krožnega križišča navezuje na bodočo rekonstruirano
štiripasovnico zahodno vpadnico – Koroško cesto, nadalje na jugu na
Kidričevo cesto, na vzhodu pa je načrtovana povezovalna prometnica do
Bleiweisove ceste. Pred izgradnjo končnega križišča na Koroški cesti (ki
bo služilo dostopu do celotnega območja ZN) in neposredno pripadajočega
notranjega krožišča ter pred morebitno potrebno preureditvijo križišča s
Kidričevo cesto (pri OŠ), je možno jugozahodni del FC P5 ter južna dela
FC P1 in FC P2 skladno strokovni podlagi Lineal d.o.o. (Prometna študija
– priključevanje območja Zlato polje na Koroško cesto) priključiti na
Koroško cesto preko rekonstruirane obstoječe prometnice pri čemer se
priključek izvede v prometnem režimu desno – desno z ureditvijo
prometnega otoka na državni cesti za fizično preprečitev levega
zavijanja (ob realizaciji končnega križišča se navedeni deli
funkcionalnih celot priključijo na sistem celostnega urejanja prometa).
Za realizacijo vseh nadaljnjih gradenj na območju urejanja s tem odlokom
je potrebno izdelati prometno študijo priključevanja na državno cestno
omrežje, preveriti vsa tangirana križišča na Kidričevi in Koroški cesti
ter konkretne rešitve obdelati v projektni dokumentaciji v kateri se
konkretizira način priključevanja (tip oziroma vrsta križišč). Ustrezne
rešitve glede ureditve državne ceste s križišči oziroma cestnimi
priključki je treba v nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja
uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje ter soglasje
s projektnimi rešitvami. Vse rešitve je treba uskladiti tudi z
načrtovano ureditvijo državnega cestnega omrežja na tangiranem območju.
Preko notranjih zbirnih cest se na severu načrtuje možna kasnejša
navezava na severno mestno obvoznico, severni del območja pa je v celoti
načrtovan tako, da se v primeru realizacije severne mestne železniške in
avtobusne postaje nivojske in podnivojske prometnice lahko navežejo na
bodoči prometni sistem. |
(2) Vsi
posegi so predvideni v zadostnih odmikih od trase državne ceste, tako da
bo omogočena širitev te v štiripasovnico vključno z ureditvijo križišča. |
11. člen |
(prometno urejanje območja) |
(1) Načrtovani prostorski kompleks je prometno vpet in soodvisen od
obstoječe cestnoprometne mreže mesta, ki se bo delno rekonstruirala, od
poteka severne mestne obvoznice in interpolacije njenih križišč ter v
razvojnem smislu tudi od bodoče severne mestne železniške postaje in
poteka železniške lokalne in tranzitne infrastrukture. Načrtovane
prometne rešitve znotraj območja urejanja upoštevajo vse trenutno znane
in načrtovane robne železniške in cestnoprometne ureditve in se jim
smiselno prilagajajo. |
(2) Notranja prometna mreža se deli na nivojski cestnoprometni sistem,
podnivojski cestnoprometni sistem z glavnino površin mirujočega prometa
ter na sistem kolesarskih in peš poti preko celotnega območja: |
1. Nivojski cestnoprometni sistem je prvenstveno grajen na ključni
notranji zbirni cesti v smeri jugovzhod-severozahod, ki predstavlja
podaljšek Kidričeve ceste s štirikrakim krožnim križiščem, pri čemer
severni krak predstavlja nadaljevanje zbirne ceste v smeri severne
obvoznice, na katero bo po njeni izgradnji priključen, vzhodni krak
predstavlja glavno prečno povezovalno cesto z iztekom na Bleiweisovo
cesto, jugozahodni krak krožnega križišča pa predstavlja glavni vzhodni
vstop v podnivojski cestnoprometni sistem. Do izgradnje severne mestne
obvoznice se tudi severni krak zaključuje z iztekom v podnivojski
cestnoprometni sistem. Poleg navedenih prometnic obstaja v vzhodnem delu
območja še niz terciarnih prometnic, ki tvorijo notranjo cestno mrežo z
navezavo na prečno povezovalno cesto; v osrednjem in zahodnem delu pa
je sistem prometnic prvenstveno zasnovan kot mreža interventnih in
servisnih prometnic, glavnina prometa (tako dinamičnega kot mirujočega)
pa je načrtovana podnivojsko. Primarni dovoz do podnivojskega
cestnoprometnega sistema predstavlja vzhodni krak novonačrtovanega
krožnega križišča na Koroški cesti. Do realizacije celotnega, tako
nivojskega kot podnivojskega, sistema prometnic in mirujočega prometa
so dovoljena določena odstopanja od konceptualnih rešitev (uporaba
interventnih poti kot dela cestnega sistema, oblikovanje površin
mirujočega prometa na nivoju terena itd.), ki so opredeljena v 32. členu
tega odloka. |
2. Podnivojski cestnoprometni sistem predstavlja mreža prometnic pod
interventnimi potmi in parkovnimi površinami na nivoju terena ter sistem
površin mirujočega prometa, prvenstveno pod načrtovanimi stavbami v
območju urejanja. |
3. Sistem mirujočega prometa izhaja iz kriterijev zagotavljanja
zadostnega števila parkirnih mest. Pri novogradnjah in pri spremembah
namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja
namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v podzemnih garažah na
parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest
za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Pri izračunu parkirnih mest je
potrebno glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje
minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
– večstanovanjske stavbe |
1,5 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanovanj |
– vrtci, šole |
2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena |
– športna igrišča |
1 PM / 250 m2
površine igrišč |
– prireditveni prostori, dvorane |
1 PM / 5 sedežev |
– trgovine |
1 PM / 30 m2
koristne prodajne površine + 1 PM / 2 zaposlena,
najmanj pa 2 PM |
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev |
– gostilne |
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena |
– gostilne s prenočišči |
1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev |
– poslovni prostori s strankami |
1 PM / 30 m2
neto površine |
– poslovni prostori brez strank |
1 PM / 2 zaposlena |
– športne površine s prostori za gledalce |
1 PM / 250 m2
površine igrišč + 1 PM / 10 sedežev za gledalce |
– stavbe za fitnes ipd. |
1 PM / 15 m2 |
|
Kadar
na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor
manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod
pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih
stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m
od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se
lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo
javnih parkirnih mest in garaž na območju, ki se ureja s tem odlokom. |
Pri
določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % PM rezerviranih za vozila oseb
z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, je potrebno
zagotoviti vsaj 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Pri
večstanovanjskih objektih je na vsako deseto stanovanje potrebno
zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. |
Dovoljena je gradnja manjkajočih parkirnih mest na pripadajočih
zemljiščih k obstoječim zgrajenim stavbam, ob upoštevanju minimalnega
deleža zelenih površin oziroma minimalnega deleža odprtih bivalnih
površin. |
4. Sistem kolesarskih in pešpoti tvori gosto mrežo preko celotnega
zelenega sistema parterja in je namenjen dostopom do posameznih stavb,
parkov in ostalih površin območja in širše. |
(3) Poleg zgoraj navedenih določil o nivojskem in podnivojskem prometu
ter sistemu kolesarskih in pešpoti v območju urejanja za kvalitetno
urejanje prometa veljajo še naslednja splošna določila: |
1. Za
dostope do posameznih stavb oziroma objektov so predvideni posamezni
dovozi ustreznih širin in radijev. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. |
2. Hitrosti vozil morajo biti glede na prioritete prometnic ustrezno
omejene. Niveleta novega cestnega omrežja mora biti prilagojena
obstoječemu omrežju. |
3. Vozišče mora biti omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča,
eventuelna prečkanja infrastrukture pa izvedena s podbijanjem oziroma
podvrtanjem. |
4. Uvozi morajo biti izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši
tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se morajo
zaključevati z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za
funkcionalno ovirane osebe. |
5. Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred
izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave
in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega
ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v asfaltni
izvedbi. Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako
drugače trajno tlakovane. |
6. Vse
ostale površine v koridorjih, ki niso namenjene prometu, naj bodo
urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo in zatravljene. |
7. Za
varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko
predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija. |
8. Manipulacijske površine morajo biti dimenzionirane in urejene tako,
da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
9. Pri
izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane
normative, razen za dejavnosti, za katere je potrebno število parkirnih
mest definirano s tem odlokom. |
10. Vse
peš površine morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov,
tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib,
morajo ustrezati veljavnim normativom. |
11. Predvideti je potrebno rezervate za komunalne vode in opremo. |
12. Kanalizacija, javni vodovod, telefonski, energetski in drugi vodi
ter podobne naprave se smejo graditi v območju cestnega sveta le pod
pogojem in na način, določen v soglasju pristojnega občinskega upravnega
organa za ceste. |
13. Za
oblikovanje obcestne linijske vegetacije je potrebno izbrati takšne
drevesne vrste, katerih koreninski sistem s svojim obsegom ne bo
poškodoval komunalnih vodov v cestnih oziroma obcestnih koridorjih. |
14. V
nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno, skladno določilom 10. člena
tega odloka izdelati prometno študijo in projektno dokumentacijo za
gradnjo oziroma izvedbo načrtovane prometne ureditve, zagotoviti izjave
o medsebojni skladnosti projektne dokumentacije ter utemeljiti vse
posege v varovalnem pasu državne ceste. DRSC ne prevzema odgovornosti
zagotavljanja ukrepov varstva pred hrupom. |
15. Za
vse posege v območju državne ceste in njenem varovalnem pasu je
potrebno pridobiti pogoje in soglasja DRSC. |
12. člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
(1) V
območju urejanja s tem prostorskim aktom se odpadne in padavinske vode
odvajajo organizirano in ločeno za sistem meteornih in odpadnih voda. |
(2) Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter
padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in
komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki
nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in
komunalna kanalizacija znotraj funkcionalnih enot). |
(3) Pri
novogradnji meteorne kanalizacije se morajo upoštevati vsi veljavni
pogoji za gradnjo, kot so: |
1. Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev
v podtalnico, oziroma za kompleksnejše stavbe v javno meteorno
kanalizacijo in po njej v končno dispozicijo. |
2. Meteorne vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih
površin morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo in po njej do
vodotoka. Meteorne vode morajo biti očiščene na način, kot to
predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. Vgrajeni morajo biti lovilci olj,
katerih velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s
tehničnimi predpisi. |
3. Načeloma se določa, da se zgradijo centralni lovilci olj za posamezna
območja, ker bo to omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo,
vzdrževanje in čiščenje. |
4. Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno
kanalizacijo. |
(4) Pri
novogradnji komunalne (fekalne) kanalizacije se morajo upoštevati
sledeči pogoji: |
1. Pri
določanju lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov je potrebno
upoštevati obstoječe in predvideno stanje kanalizacijskega omrežja ter
konfiguracijo terena in lokacije objektov, ki se priključujejo na
kanalizacijo. Zato se fekalna kanalizacija vodi sistemsko. |
2. Sistem izgradnje komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje
je etapen in ločen od meteornih voda. |
3. Komunalna kanalizacija in javni vodovod na isti trasi morata biti
zgrajena vzporedno in v razdalji 3 m, na križanjih kanalizacije in
javnega vodovoda je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m, s tem
da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z ostalimi
komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z navodili posameznega
upravljavca komunalnega voda in veljavnimi predpisi. |
4. Komunalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodo
nepropustnih materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz
projekta. |
13. člen |
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) |
(1) Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo
celotnega območja z oznako D 02/3. |
(2) Območje bo priključeno na omrežje vodovodnega sistema Bašelj –
Kranj (Vodovodni stolp), ki mora biti povezano v skupno tlačno cono
Zlato polje. Ustrezni tlak vode v tlačni coni Zlato polje se bo
zagotavljal preko prečrpališča, ki mora biti locirano na vstopu vodovoda
v tlačno cono. |
(3) Novo vodovodno omrežje je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem
ali predvidenem cestnem svetu tako, da ga je možno vzdrževati ter ga
navezati na obstoječi sistem oskrbe z vodo. |
(4) Z
novo cestno ureditvijo Kranj–Naklo (Koroška cesta) se prestavi obstoječi
vodovod Zlato polje–Struževo in Zlato polje–jama. |
(5) Uporabniki tehnološke vode, v kolikor bi se v območju pojavili,
morajo imeti zaprte sisteme. |
(6) Na
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi oziroma nadgraditi obstoječe
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v
delih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti
ustrezne požarne bazene. Iz javnega vodovoda je za požarno varnost možno
zagotoviti največ 10 l/s vode. |
14. člen |
(oskrba s plinom) |
Obstoječe stavbe se priključujejo na obstoječe sekundarno omrežje
zemeljskega plina. Tudi ogrevanje in priprava tople sanitarne vode za
novonačrtovane sklope stavb bo zagotovljena s priključitvijo na
obstoječe rekonstruirano in nadgrajeno sekundarno omrežje. Trasa
plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za priklop
posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele posameznega
objekta. Načrtovano plinovodno omrežje se vodi v koridorjih prometne
infrastrukture s potrebnimi zakonsko predpisanimi odmiki od ostale
infrastrukture v koridorjih gospodarske javne infrastrukture. Poteki
tras plinovoda, priključki in naprave so razvidni iz grafičnega dela. V
nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno
upoštevati zakonsko določene omejitve. |
15. člen |
(oskrba z električno energijo in javna razsvetljava) |
(1) Pri
lociranju objektov in naprav bo potrebno upoštevati obstoječe stanje in
zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in
pogoje upravljavca. Stavbe bo potrebno priključiti na električno omrežje
v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. |
(2) Znotraj območja se nahaja obstoječa razdelilna transformatorska
postaja TP Šolski center Zlato polje in TP Drsališče, ki se ohranjajo.
Glede na intenzivnost pozidave se določa možnost njihovih povečav
oziroma lociranja novih elektroenergetskih naprav (možnost postavitve
več transformatorskih postaj, izvedba 20 kV KB zanke znotraj območja ter
navezava na obstoječe omrežje). Moči transformatorjev v posameznih
transformatorskih postajah se bodo določile v projektu transformatorskih
postaj in priključnih kablovodov, ko bodo na podlagi izdane projektne
dokumentacije poznane obremenitve posameznih stavb. |
(3) Pri
nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od
obstoječih tras kablovodov oziroma je potrebno predvideti prestavitev
kablovodov ali transformatorskih postaj. Posebno pozornost je posvetiti
načrtovanim posegom v območju FC P8, kjer je pred realizacijo stavb
nujno izvesti pokablitev 110 kV daljnovoda. |
(4) V
celotnem območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske
kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi
zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti
tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Natančno
število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bodo
določeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu
za izvedbo. Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih
naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila
DES in soglasja prizadetih upravljavcev. |
(5) Na
območju celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.
Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Razvod kablov javne
razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega
razvoda. |
6) Pri
načrtovanju javne razsvetljave je potrebno dosledno upoštevati načine
osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve. |
(7) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo
povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se
opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne
dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se
ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz
predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(8) Etapno z realizacijo posegov v območju je potrebno zmanjšati porabo
električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšati svetlobno
onesnaženje z: dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave,
ki do 31. decembra 2008 še niso bile preurejene v obliko, da je delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %; uvedbo časovnih intervalov
osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj
obremenjenih območij javnih površin, in sicer glede na obremenitev
površin) in zamenjavo obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. |
16. člen |
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) |
(1) Znotraj območja, ki se ureja s tem prostorskim aktom že potekajo
omrežja telekomunikacij in zvez. Pred začetkom del jih je potrebno
označiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi. |
(2) Predvidene dejavnosti bodo zahtevale vključitev novih stavb v
telekomunikacijsko omrežje, zato bo potrebno izdelati projekt vključitve
objektov v telekomunikacijsko omrežje. |
(3) Vse
kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske
kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih
storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z
naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. |
17. člen |
(grajeno javno dobro) |
(1) Del
območja, ki se nahaja v kompleksu Šolskega centra Zlato polje, bo
predstavljal grajeno javno dobro. Vanj bo vključena celotna cestna
infrastruktura, zato javno dobro v celoti predstavljajo glavne
prometnice na nivoju terena, pogojno pa tudi, odvisno od namena uporabe,
uvozne rampe in ključne podnivojske prometnice. V odvisnosti od
programov v območju, kjer se pod posebnimi pogoji dovoljujejo tudi
združevanje posameznih funkcionalnih enot v smislu racionalnejše izrabe
prostora, je posamezne segmente prometnic možno izvzeti iz javnega dobra
ob pogoju, da takšno izvzetje ne vpliva čezmerno na kvaliteto
prometnega funkcioniranega območja. |
(2) V
javno dobro se po zaključku izvedbe severne mestne obvoznice,
železniške postaje in podnivojske železniške proge vključi tudi ustrezni
del končne cestne infrastrukture, ki se nahaja na severnem robu območja. |
18. člen |
(roki za infrastrukturno opremljanje) |
Investitorji so v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo,
zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in vode v
in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. |
V.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
19. člen |
(varovanje kulturne dediščine) |
(1) Na
območju, ki ga obravnava prostorski akt, ni registriranih enot kulturne
dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino, razen
ukrepov, ki veljajo za arheološke ostaline navedenih v tem členu, niso
potrebni. |
(2) Ker
območje še ni bilo predhodno arheološko raziskano in ocena arheološkega
potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih
arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti, saj se
s tem občutno zmanjša možnost nakladnih naključnih najdb ob posegih v
zemeljske plasti. Izvedba predhodnih arheoloških raziskav ni pogoj za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred
začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin
potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni
vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10
dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(4) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o
najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA
NARAVE |
20. člen |
(splošni pogoji varovanja okolja) |
(1) Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-75/2009
JL z dne 20. 4. 2009 v postopku priprave in sprejemanja plana za območje
D 02/3 – Šolski center Zlato polje ni bilo potrebno izvesti postopka
celovite presoje vplivov na okolje. Postopek celovite presoje vplivov na
okolje je bil izveden za celoten obseg sprememb Odloka o spremembah in
dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana za območje Mestne občine Kranj – dopolnitev 2009, vsebinske
določbe pa so povzete tudi v tem odloku. |
(2) Vse
stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti
in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in
učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno zakonodajo. |
21. člen |
(varstvo tal) |
Izvajanje posegov v območju z oznako D 02/3 bo glede na obseg
načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve
zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene
rešitve in ukrepe za varstvo tal: |
1. Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine
tal. Za začasne prometne in gradbene površine se prvenstveno uporabi
infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj
kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni
stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo
dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in
gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti
emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov,
ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. |
2. Med
gradnjo na območju z oznako D 02/3 je treba izvajati monitoring v skladu
s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi
in rastlinskih hranil v tla. |
3. Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal,
ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin ali
pri parkovnih ureditvah znotraj območja urejanja. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganje, mora biti skladno z določili pravilnika, ki
določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili
pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s
sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v
tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. |
4. V
času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima
investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je
treba upoštevati splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
5. Z
rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med
gradnjo in po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora
odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina.
Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice. |
6. Pri
večjih posegih se deponiranje in namenska uporaba rodovitnega dela tal
izvaja na podlagi Načrta ravnanja s prstjo. |
22. člen |
(varstvo kmetijskih površin) |
(1) Severni del območja urejanja se nahaja neposredno ob obstoječih
strnjenih površinah kmetijskih zemljišč, ki so sicer z veljavnimi
planskimi akti MOK opredeljena kot stavbna zemljišča, a se trenutno še
uporabljajo za kmetijsko dejavnost. Zato so v odloku opredeljene tudi
rešitve in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo
posegi izven ureditvenega območja (poteki infrastrukturnih omrežij …). |
(2) Na
območjih posegov so investitorji dolžni s primerno organizirano gradnjo,
zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja
območja ter sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje zagotoviti
varovanje kmetijskih zemljišč. Posegi naj se izvedejo tako, da v
najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. |
(3) Pri
gradnji se omeji gibanje strojev na območje posegov (izključne rabe).
Za transporte je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne
ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na
kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših
rešitev. |
23. člen |
(varstvo in zaščita voda) |
Na
območju z oznako D 02/3, ki se ureja s tem prostorskim aktom, ni
vodotokov, se pa določajo ukrepi za zaščito podtalnice: |
1. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo. |
2. Vse
odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. |
3. Za
čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje podtalnice, ki
bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti
takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča
in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo
biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
24. člen |
(varovanje naravnih vrednot) |
Na
območju, ki ga obravnava ta prostorski načrt ni naravnih vrednot ali
območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za
varovanje naravnih vrednot niso potrebni. |
25. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Obravnavano območje bo po izgradnji stavb sodilo v območje III.
stopnje varstva pred hrupom; pri realizaciji in obratovanju območja je
potrebno upoštevati določbe Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki
na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05). |
(2) Območje je zaradi svoje specifične prometne ureditve (glavnina
parkiranja je določena podnivojsko) in obsežne parterne zelene ureditve
v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev delovnega
in bivalnega okolja. V delu, ki je najbliže območju prometnic, je ob
območju urejanja načrtovan pas visokorasle drevesne bariere, ki
vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju. |
(3) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran
od stanovanjskih objektov. |
(4) Če
bi med gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa ob
bližnjih stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbišča v dnevnem
času, je potrebno s strani ministrstva za okolje in prostor pridobiti
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. |
(5) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi
stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih
strojev. |
(6) Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro
zjutraj in 18. uro zvečer. |
(7) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje
gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi
gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih
vrednosti za vir hrupa pri bližjih naseljih. |
26. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Vsi
protihrupni ukrepi zelenih barier ob robnih in notranjih prometnicah
imajo sočasno tudi funkcijo (skupaj z obsežnimi zelenimi ureditvami med
objekti ter parki) varovanja pred prašnimi usedlinami in delno
imisijami plinov. Dodatni zaščitni ukrepi zato niso potrebni. |
(2) Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v
okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave. Pri načrtovanju novih in pri
rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor
oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika
upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini
kurilne naprave. |
(3) Med
gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih; |
– preprečevanje prašenja ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju
odpadkov – ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– sprotno kultiviranje območij večjih posegov. |
27. člen |
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje) |
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z
ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Pri načrtovanih
stavbah se zbirna mesta komunalnih odpadkov določajo v kletnih etažah,
pri obstoječih stavbah se zbirna mesta za komunalne odpadke predvidijo
na gradbenih parcelah tako, da niso vidno izpostavljena. V času
odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke postavijo na mesta dostopna
vozilom za odvoz. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne
robnike pogrezniti. |
(2) Za
ločeno zbiranje odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi v posameznih
območjih na primerno dostopnih mestih locira ekološke otoke. |
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni
predpisi. |
(4) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje
tovrstnih odpadkov oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje
gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in
drugih kopov mineralnih surovin oziroma se jih vkoplje v zemeljski
zasip. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega
materiala v obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotoka, na
kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko
prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. V nadaljnjih fazah
projektiranja je potrebna izdelava projekta ravnanja z gradbenimi
odpadki. |
28. člen |
(monitoring) |
(1) Pred začetkom gradnje je treba zagotoviti celosten načrt
monitoringa za področja, ki bi jih v primerih, kjer je to zakonsko
potrebno, v nadaljnjih postopkih določilo okoljsko poročilo. |
(2) Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v primeru neustreznih
rezultatov monitoringa, so: |
– dodatne tehnične in prostorske rešitve; |
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve; |
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav in |
– drugi
ustrezni ukrepi. |
29. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti
investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo ter po
izgradnji tudi: |
1. zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
2. za
čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa
(gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni
hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za
posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje
geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča; |
3. izvesti pokablitev 110 kV daljnovoda v območju funkcionalne celote
FC P8 pred realizacijo načrtovanih stavb v tej funkcionalni celoti; |
4. za
zavarovanje podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz
smernic in mnenj; |
5. zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolice objektov; |
6. sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
7. začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in
spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo in |
8. izpolniti obveze, izhajajoče iz sporazuma lokalne skupnosti,
zainteresiranih lastnikov in investitorjev v zvezi s časovno omejeno
ohranitvijo in kasnejšo selitvijo ledne dvorane na drugo lokacijo. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega
dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in
njenih priključkov oziroma za ledno dvorano z aneksom v času pridobitve
gradbenega dovoljenja. |
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
30. člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter varstvo pred požarom) |
(1) Za
zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so
zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in
materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so
tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma
zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). V območjih, kjer
je to predpisano, predvsem pa v funkcionalnih celotah družbenih
dejavnosti, je potrebno zagotoviti možnost gradnje ustrezno
dimenzioniranih objektov (površin) zaklonišč. V drugih novih objektih je
obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Na
vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode
zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je
potrebno upoštevati pogoje za: |
– varen
umik ljudi, živali in premoženja; |
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali
potrebno protipožarno ločitev; |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v
skladu s predpisi; |
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
(2) Po
podatkih Agencije RS je na območju Zlatega polja vrednost projektnega
pospeška tal 0,225 (potresna nevarnost), območje pa se ne nahaja v
ogroženih predelih. |
(3) Območje urejanja se nahaja v bližini Vojašnice Kranj, ki predstavlja
območje za potrebe obrambe z antenskimi drogovi in stebri, zato je na
območju potrebno upoštevati naslednja določila: |
– za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,0
m v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali
antenskimi drogovi je treba pridobiti pogoje in soglasje organa
pristojnega za obrambo; za ožje območje šteje oddaljenost 1000 m od
navedenih območij, |
– za
vsako novogradnjo ali nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25,0
m v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali
antenskimi drogovi je treba pridobiti pogoje in soglasje organa
pristojnega za obrambo; za širše območje šteje oddaljenost 2000 m od
navedenih območij, |
– določba prejšnje alineje na velja v širšem okolišu območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri in antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven
naselij na vzpetinah. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
31. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1) Realizacija tako kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem
prostorskim aktom, bo izvajana v več etapah, ki so, razen prometne in
ostale komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na
časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je
izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake
etape oziroma, kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno,
je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih
kapacitetah ter določiti funkcionalne enote. Določa se, da je pred
izgradnjo križišča na Koroški cesti in neposredno pripadajočega
notranjega krožišča ter pred morebitno potrebno preureditvijo križišča s
Kidričevo cesto (pri OŠ) dovoljeno jugozahodni del FC P5 ter južna dela
FC P1 in FC P2 prometno priključiti na Koroško cesto preko obstoječe
prometnice pod pogoji iz 10. člena tega odloka. Pri izvajanju del v
etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in
delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja. Posebno določilo v zvezi z
etapnostjo velja za funkcionalno celoto FC P8, kjer so posegi gradnje
stavb možni le ob predhodnem kabliranju 110 kV daljnovoda ki prečka
funkcionalno celoto. |
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma
predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka
dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh
zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno
realizacijo predhodnih etap. |
IX.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
32. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Obravnavani prostorski akt obsega približno 19,4 hektarjev stavbnih
zemljišč z načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v
daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno
dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov,
ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema
prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Pri
realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi. |
(3) Določeni tlorisni gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko
tudi manjši, kolikor dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet
in manipulacijo (v primerih zgolj pritličnih se dovoljuje parkiranje na
nivoju terena). |
(4) Določeni tlorisni gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko
tudi večji, vendar ne smejo presegati gradbenih linij kot so opredeljene
v grafičnem delu, slednje ne velja za objekt ledne dvorane z aneksom.
Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in
upoštevane vse določene gradbene linije ter pod pogojem, da se na
funkcionalni enoti, za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine
za mirujoči promet in manipulacijo. |
(5) Funkcionalne enote znotraj funkcionalnih celot je dovoljeno tudi
združevati. V primerih združenih parcel smejo maksimalni tlorisni
gabariti stavb segati do gradbenih linij, pri čemer morajo biti razdalje
med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za delo
občutljivih prostorov. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki
ter pogoj, da se na funkcionalni enoti, za načrtovano dejavnost zagotovi
zadostne površine za mirujoči promet in manipulacijo. |
(6) Dovoljena so odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim
gabaritom iz 8. člena tega odloka ter preko gradbenih linij za tehnične
dele stavb. |
(7) Dovoljena so odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno
določilom prvega odstavka 31. člena tega odloka ter odstopanja pri
zagotavljanju lokacij potrebnih parkirnih površin (parterne ureditve)
pri čemer je zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest pogoj za
izdajo gradbenih dovoljenj. |
(8) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja
prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so
dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob
upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno
pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od
lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so
dovoljena, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih
površin in zunanjo ureditev oziroma so skladna določilu šestega odstavka
tega člena. |
(9) Pri
pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v
skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
X.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PROSTORSKEGA AKTA IN VELJAVNOST DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA |
33. člen |
(usmeritve) |
Po
realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj
bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne
konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene v tem odloku. |
34. člen |
(veljavnost določil zazidalnega načrta območja D 02/3 – Šolski center
Zlato polje) |
S
sprejemom in uveljavitvijo tega odloka, ki je izdelan na podlagi smernic
nosilcev urejanja prostora ob upoštevanju končnih mnenj ter stališč do
pripomb in predlogov, prenehajo veljati vsebinska določila Odloka o
zazidalnem načrtu območja D 02/3 – Šolski center Zlato polje (Uradni
list RS, št. 82/02 in 51/04), ki jih ta odlok v celoti nadomesti. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
35. člen |
(vpogled v prostorski akt) |
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje
in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg
1, Kranj. |
36. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
3500-0118/2007-48/01 |
Kranj,
dne 23. julija 2012 |
Župan |
Mestne
občine Kranj |
Mohor
Bogataj l.r. |