Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb /ZŽNPO/ v 2. členu določa, da je graditev žičniških naprav zaradi njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, za gospodarski in splošni družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih območjih in zaradi smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žičniške naprave, v javnem interesu. Za graditev žičniške naprave mora investitor pridobiti koncesijo za graditev, s katero investitor pridobi pravico zgraditi in obratovati z žičniško napravo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo (prvi odstavek 20. člena ZŽNPO). Koncesija pa ni potrebna za postavitev vlečnic, ki: niso postavljene dlje kot 5 mesecev na leto; ne obsegajo postavitev stavb, niso daljše od 200 metrov; hitrost vožnje ne presega 2,5 m/s; njihova zmogljivost ne presega 600 oseb na uro.
Po določbah 21. člena zakona koncesijo za vlečnico[1] podeli občina, v kateri leži vlečnica. Če leži vlečnica v več občinah, podelijo koncesijo skupaj vse občine, v katerih leži vlečnica. Kolikor Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb ne določa drugače, se za podelitev koncesije uporablja Zakon o gospodarskih javnih službah. Zaradi tega je treba pri odločbi o izbiri koncesionarja oziroma podelitvi koncesije[2] načeloma izhajati iz odločbe, ki je v tem pregledu upravnih postopkov podana pri Zakonu o gospodarskih javnih službah (glej 5.1.2). Seveda pa je posebej potrebno upoštevati določbe Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb in koncesijskega akta – to je odloka[3] občine.
***
Posebej je potrebno opozoriti, da se lahko občina odloči, da se javni prevoz potnikov po žičniških napravah opravlja kot izbirna gospodarska javne služba (glej člene 38-47). Javno službo v takem primeru (praviloma) opravlja koncesionar za graditev žičniške naprave, na kateri se ta javna služba opravlja. Sicer pa ZŽNPO posebej opredeljuje hkratno podelitev koncesije javne službe v 41. členu.
[1] Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb opredeljuje (v 4. členu) vlečnico kot vrsto žičniške naprave. Loči stalne vlečnice (ki so fiksno postavljene na neki lokaciji) in začasno postavljene vlečnice (montažne vlečnice z nizko vrvjo).
[2] V 29. členu Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb je določeno, da se koncesija za graditev žičniške naprave podeli na podlagi javnega razpisa. Brez objave javnega razpisa se podeli koncesija za graditev žičniške naprave, ki je prometno povezana z že obstoječo žičniško napravo ali napravami, ali v primeru, da bodo uporabniki te žičniške naprave uporabljali smučišče oziroma druge rekreacijske površine oziroma objekte, ki jih je uredil koncesionar že obstoječih žičniških naprav.
[3] Če je javni prevoz potnikov po žičniški napravi, ki je predmet koncesije, občina določila kot lokalno gospodarsko javno službo, mora koncesijski akt obsegati tudi obveznost koncesionarja, da bo pridobil koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe ali obveznost zagotoviti, da bo upravljavec te žičniške naprave pridobil koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe (tako je določeno v drugem odstavku 27. člena zakona).