Na podlagi 72. in 171.  člena Zakona o urejanju  prostora  ZureP-1 (Uradni  list RS, št. 110/2002 in 8/2003 popravek) ter Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag  (Uradni list RS, št. 86/04)   in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99 in 15/04) je Občinski svet Občine Piran na 6. izredni seji dne 21. aprila 2006 sprejel

O D L O K

O SPREMEMBI ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA

TURISTIČNOSTANOVANJSKO OBMOČJE METROPOL PLANSKE CELOTE T5/19 V PORTOROŽU

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem odlokom se spremeni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za turističnostanovanjsko območje Metropol planske celote T5/19 v Portorožu (Uradne objave Primorskih novic, št. 13/89) in Odlok o spremembi in dopolnitvi PUP za turističnostanovanjsko območje Metropol (PL.C. T5/19) v Portorožu (Uradne objave Primorskih novic, št. 24/94).

(2) Odlok o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za turističnostanovanjsko območje Metropol planske celote T5/19 v Portorožu je izdelalo podjetje Projektiva inženiring Piran, d.o.o., v aprilu 2006, pod št. projekta  DN 09/03.

SESTAVINE  ODLOKA

2. člen

( Vsebina odloka)

Dokumentacija Odloka o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za turističnostanovanjsko območje Metropol planske celote T5/19 v Portorožu obsega:

(1) Tekstualni del

- Odlok

- Besedilo

(2) Grafični del

- prikaz meje ureditvenega območja na katastrskem načrtu M 1:1000,

- prikaz meje ureditvenega območja na geodetskem načrtu  M 1:1000,

- izsek iz Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin DDP in SDP Občine Piran – namenska raba M 1:5000,

- prikaz predvidenih posegov in ureditev – arhitektonska zazidalna situacija M 1:1000,

- zbirna karta komunalnih naprav M 1:1000.

(3)  Soglasja - mnenja

3. člen

(Seznam prilog)

(1) Povzetek za javnost

(2) Izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Piran

(3) Obrazložitev in utemeljitev

- pojasnila v zvezi z razlogi za pripravo,

- obrazložitev zasnove prostorske ureditve,

- pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variante,

- utemeljitev predlaganih rešitev.

(4) Strokovne podlage

(5) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

(6) Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in

 predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi prostorskega akta

(7) Spis postopka priprave in sprejemanja prostorskega akta

OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(Namen izdelave)

(1) Namen izdelave dokumenta je omogočiti turističnemu gospodarstvu razvoj turistične dejavnosti na podlagi spremembe obstoječega dokumenta, ki bo podlaga za umestitev dejavnosti in prilagoditev obstoječih objektov novim potrebam, ki bodo pripomogle k višjemu nivoju turistične ponudbe.

(2)  Vse hotelske objekte (Grand Hotel Metropol, Hotel Marita, Hotel Lucija in Hotel Barbara) in njihove dele je potrebno razumeti kot samostojne komplekse tako v oblikovnem kot tudi v vsebinskem pogledu in jih je kot zaključene celote potrebno obravnavati pri vseh spremembah. Ni dovoljena prodaja posameznih delov teh celot. Prav tako ni dovoljena etažna delitev. Prepovedana je taka parcelacija parcelne št. 1824/3 k.o. Portorož, na podlagi katere bi posamezna hotelska depandansa dobila samostojno parcelno številko.

5. člen

(Prostorske ureditve)

S predmetno spremembo PUP se predvidijo dopolnitve obstoječe pozidave in nove ureditve, in sicer:

(1) Grand Hotel Metropol

1.1 ureditev dveh zunanjih bazenov (legalizacija) zahodno od objekta,

1.2 gradnja  zunanjih zavitih  stopnic,

1.3 razširitev objekta na južni strani v pritličju,

1.4 povezava med pritličjem in nadstropjem v poslovno-kongresnem delu ter nadstrešitev pred restavracijo za dostop do kongresnega centra.

(2) Hotel Marita

2.1 ureditev bazena s pripadajočim objektom severozahodno od objekta,

2.2 novogradnja šestih dislociranih hotelskih depandans,

2.3 novogradnja  objekta ob obstoječem hotelu,

2.4 ureditev potrebnih površin za parkiranje (2 x klet +P južno od obstoječega hotela) ter dodatni program hotela Marita,

2.5 ureditev sladolednega vrta in otroškega igrišča ob hotelu.

(3) Hotel Lucija 

3.1 dozidava in nadzidava Hotela Lucija,

3.2 paviljon v parku za slaščičarno,

3.3 cestna povezava vhoda.

(4) Hotel Barbara

 Preureditev mansarde na južni strani.

(5) Turistično-apartmajski objekt  ( Bitermo)

 Rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in delna podkletitev  obstoječega apartmajskega objekta in ureditev potrebnih površin za parkiranje in garažiranje z  dostopno cesto.

6. člen

(Gradbena parcela in lega objektov )

(1) Gradbene parcele temeljijo na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter na ločevanju javnih in zasebnih površin. Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu gradbenih parcel lahko deli ali združuje, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.

- Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor.

- Dovoljene so manjše spremembe lege objektov na gradbeni parceli pod pogojem, da so zagotovljeni predpisani odmiki.

- Na gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje osebnih vozil v skladu z namembnostjo objekta in določili o mirujočem prometu.

(2) Lega objektov in drugih ureditev je prikazana v arhitektonski zazidalni situaciji (listšt. 4).

Najpomembnejši tlorisni in višinski gabariti ter odmiki od parcelnih mej so določeni s tem odlokom.

(3) Lega infrastrukturnih objektov in komunalnega in energetskega omrežja je prikazana v zbirni situaciji komunalnih naprav (list št. 5).

7. člen

(Arhitektonsko oblikovni pogoji in namembnost )

(1) Grand Hotel Metropol

1.1.Ureditev dveh zunanjih bazenov in teras (legalizacija) zahodno od objekta.

Zahodno od objekta je brežina preurejena v treh terasah z diferenčnimi stopnicami. Na zgornjih dveh terasah sta urejena dva zunanja kopalna bazena, polkrožne oblike, višinsko zamaknjena.

Bazena sta enaka, premera 10,0 m in globine 1,35 m. Nivo terase prvega bazena je na koti 14,10 m n.m.(zgornja terasa), drugi pa na koti 13,.40 m n.m. (druga terasa). Vse tri terase so hortikulturno urejene in povezane z diferenčnimi stopnicami. 

1.2. Gradnja  zunanjih zavitih  stopnic in razširitev objekta na južni strani v pritličju

Za vzpostavitev povezave med dvema zunanjima terasama na južni strani objekta je predvideno novo zunanje stopnišče v tlorisni velikosti  13,0 m  x 9,0 m za premostitev višinske razlike približno 4.0 m od obstoječega pritličja (kota pritličja je 16,00 m n.m.).

1.3. Prizidek v pritličju

Na južni strani v kleti se obstoječ objekt dozida v maks. tlorisni velikosti 40,0 m x 11,50 m v katerem se uredi wellness center. Kota tal prizidka je 0,5 m nižja od obstoječe kote kleti (11,50 m n.m.).

1.4. Povezava med pritličjem in nadstropjem v poslovno-kongresnem delu ter nadstrešitev pred restavracijo za dostop do kongresnega centra

Za potrebe poslovno-kongresnega centra GH Metropol se nad delom pritličja uredi zastekljen prostor v velikosti 9,0 m x 17,0 m z maks. višino steklene strehe 24,80 m n.m. Kota pritličja je 16,04 m n.m. Nadstrešek pred restavracijo je steklen z rahlim naklonom, širine 4,0 m.      

(2) Hotel Marita

2.1 Ureditev bazena s pripadajočim objektom SEVEROZAHODNO od objekta

Bazen bo nepravilne oblike do velikosti 250 m2 vodne površine in različnih globin. Kota platoja ob bazenu je 1,50 m n.m.

Ob bazenu se izvede pritlični  plažni objekt, velikosti 4,60 x 20,00 m (sanitarije, slačilnice, shramba, plažne opreme, bazenska tehnika). Kota pritličja objekta je 1.50 m n.m., kota venca objekta je 5,00 m n.m, višina etaže je 3,50 m. Objekt je delno vkopan. Streha objekta je ozelenjena.

2.2.  Novogradnja  šestih dislociranih hotelskih depandans

Šest  hotelskih depandans s sobami je razporejenih v dve skupini (2+4). Posamezne enote so tlorisne velikosti 5,00 x 13,00 m, po višini pa so P+1. Višina bivalne etaže se upošteva maks. 3,0 m. Kote pritličij so prilagojene kotam terena (teren se dviga).  Strehe pri vseh depandansah so ravne.

2.3. Novogradnja objekta ob obstoječem hotelu

Severno od Hotela Marita je predvidena novogradnja objekta, tlorisnih gabaritov 13,00 m x 11,00 m. Objekt je etažnosti P+3 in je namenjen namestitvenim zmogljivostim (turistična dejavnost) ter servisnim dejavnostim za potrebe hotela.

Kota pritličja objekta je prilagojena koti obstoječega hotela. Višina bivalne etaže se upošteva maks. 3,00 m. Objekt ima osebno dvigalo za dostop na streho objekta, ki služi kot terasa.

2.4. Ureditev potrebnih površin za parkiranje 2 x klet +P (južno od obstoječega hotela) ter dodatni program Hotela Marita

Južno od hotela je predvidena izvedba podzemnih garaž ter pritličja,namenjenega hotelskemu programu.  Objekt bo maks. tlorisne velikosti 22,70 m x 32,20 m, po višini bo obsegal 2 x klet +P, kota pritličja je na  3,20 m n.m.

Obstoječo TP in plinohram je potrebno prestaviti severno od objekta.

V vkopanem delu se bodo nahajala parkirišča, pritličje pa je namenjeno razširitvi hotela Marita (sobe) ter dodatnemu programu (welness, fitnes program ...). Streha bo ravna z minimalnim naklonom ter jo bo možno uporabljati tudi kot teraso. Višina etaže se upošteva maks. 3 m  v delu garaže, pritličja pa 4,5 m za potrebe dodatnega programa.

Kota venca je na 8,00 m n.m.

2.5. Ureditev sladolednega vrta in otroškega igrišča ob hotelu

Otroško igrišče je predvideno zahodno od nadgrajenega parkirišča.

Sladoledni vrt je predviden zahodno od vhoda v hotel.

(3) Hotel Lucija 

3.1. Dozidava in nadzidava Hotela Lucija

Na vzhodnem delu se Hotel Lucija v pritličju dozida v maks. tlorisni velikosti 53,0 m x 39,0 m v katerem bodo wellness center in pokrit bazen. Kota prizidka v pritličju je enaka koti obstoječega pritličja 3,70 m n.m. Po višini obsega P+2. Kota venca druge etaže je maks. 14,50 m n.m. V nadstropjih bodo hotelske enote.

Obstoječi del objekta Hotela Lucija v maks. tlorisni velikosti 95,0 m x 30,0 m se delno poruši in nadomesti z novim delom. Po višini se na posameznih mestih nadzida do maks. višine P+5 (maks. kota venca 21,80 m n.m.). V nadzidanem delu bodo hotelske enote.

3.2. Paviljon

V parku pred Hotelom Lucija se na lokaciji opuščenega pomožnega objekta zgradi vrtni paviljon hotela, nepravilne oblike, maks. Tlorisne velikosti 5,0 m x 6,0 m  s koto tal 2,05 m n.m. Po višini obsega samo pritličje s koto venca 5,55 m n.m.

3.3. Cestna povezava vhoda

Vzporedno s štiripasovnico se pred Hotelom Lucija uredi novo oblikovan dostop do objekta. Obstoječe parkirišče se preuredi v parkovne površine.

Parkiranje za potrebe Hotela Lucija je zagotovljeno v garažni hiši Metropol.

(4) Hotel Barbara

Preureditev mansardnega dela

Na južni strani objekta se preuredi mansarda, ki bo namenjena hotelskim enotam.  Maks. tlorisni gabarit prezidave je 23,0 m x 11,00 m. Višina venca se na prenovljenem delu dvigne na koto 34,95 m n.m. Obstoječa laterna ostane na isti koti venca 36,65 m n.m.

Streha nad prenovljenim delom se izvede kot ravna pohodna terasa. Kota parapeta terase je 35,95 m n.m.

(5) Turistično-apartmajski objekt (Bitermo)

Rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, delna podkletitev  ter delna rušitev obstoječega objekta

Tlorisni gabarit obstoječega objekta se na vseh straneh v manjših kosih dozida, znotraj zunanjih gabaritov pa se uredi mediteranski atrij tako, da znaša maks. tlorisni gabarit zunanjega oboda 50,0 m x 51,5 0 m. V objektu se uredijo turistični apartmaji.

Po višini objekt obsega P+ 2

kota pritličja je 5,75 m n.m.

kota venca je 14,95 m n.m.

kota slemena je 16,25 m n.m.

Strehe so oblikovane kot dvokapnice. Parkirna mesta so zagotovljena delno na parkirišču ob objektu in v vkopani garaži pod objektom, na gradbeni parceli.

Ureditev potrebnih površin za parkiranje (delna podkletitev obstoječega objekta)

Pod obstoječim objektom je predvidena delna podkletitev za ureditev garaže (35 parkirnih mest) Podkletitev za garažo bo  maks. tlorisne velikosti 46 m x 17 m,  po višini bo obsegala samo K – kletno  etažo, kota tal garaže bo na 2,00 m n.m. Dostop v garažo bo z južne strani, širine 5,50 m,  iz dostopne ceste k GH Metropol.

REŠITVE  PROMETNE, ENERGETSKE,  VODOVODNE

IN DRUGE KOMUNALNE  INFRASTRUKTURE

8. člen

(Prometna ureditev)

(1) Ureditveno območje spremembe PUP ne posega v vplivno območje državnih cest, se na državne ceste ne navezuje in ne posega v njihov varovalni pas.

(2) Ureditveno območje omejuje obstoječe cestno omrežje, na katero se navezujejo  posamezni objekti.

9. člen

 (Cestno omrežje)

 (1) Nov dostop do prenovljenega Hotela Lucija je predviden tako, da omogoča dostop z  avtobusom s štiripasovnice in ustavljanje neposredno pod nadstrešnico vhoda in zopet izvoz na štiripasovnico.

10. člen

 (Mirujoči promet  - parkiranje in garažiranje)

(1) Parkiranje motornih vozil naj bo načeloma zagotovljeno na lastni parceli. Za vsako stanovanjsko enoto morata biti zagotovljeni po 2 parkirni mesti. Za vsako hotelsko sobo mora biti zagotovljeno 1 parkirno mesto.

(2) Parkiranje motornih vozil  za potrebe objektov Grand Hotel Metropol, Hotel Lucija in Hotel Barbara se zagotovi v nadzemnih in podzemnih parkiriščih v lasti lastnikov teh objektov.

(3) V ureditvenem območju je pri Hotelu Marita predvideno novo dvoetažno parkirišče (58 PM).

(4)  Pri turistično-apartmajskem objektu Bitermo je predvidena ureditev garaže v kleti (35 PM).

(5) Tlorisni in višinski gabariti predvidenih garažnih objektov so podrobneje opisani v 7. členu.

(6)  Pri Hotelu Lucija je predvidena ukinitev obstoječega parkirišča.

11. člen

(Peš promet in kolesarske steze)

(1) Skozi območje potekajo obstoječe pešpoti, ki jih je potrebno postopno   urediti tako, da bodo širine najmanj 2,0 m s primerno pohodno površino.

(2)  Pri Hotelu Metropol je na južni strani predvidena nova pot širine 3 m, ki poteka ob fasadi objekta in se v loku priključi na obstoječ nadvoz, se nadaljuje vzporedno ob fasadi do novega stopnišča in vhoda v Hotel Metropol.

(3)  Kolesarska steza poteka izven ureditvenega območja ob opuščeni železniški progi.

12. člen

(Komunalno urejanje)

(1) Ureditveno območje je komunalno opremljeno. Komunalne naprave se ob načrtovanih  spremembah le dograjujejo in dopolnjujejo.

13. člen

(Vodovodno omrežje)

(1) Ureditveno območje se napaja z vodo iz javnega sistema Rižanskega vodovoda Koper. V  ureditvenem območju je potrebno prestaviti primarni cevovod (LŽ DN 200 mm) v  obstoječo betonsko pešpot v dolžini približno 110 m pri zunanjih bazenih.

14. člen

(Kanalizacija)

(1) Kanalizacija je predvidena v ločenem sistemu. Fekalne odpadne vode se odvajajo na javno fekalno kanalizacijo, meteorne vode se navezujejo na obstoječo javno meteorno kanalizacijo.

(2) Za objekte, ki nimajo že izvedene ločene kanalizacije je predvidena nova ločena   kanalizacija. Pred izvedbo nove meteorne kanalizacije, je potrebno pregledati (s fotorobotom) obstoječo kanalizacijo in ugotoviti njeno ustreznost za uporabo meteorne kanalizacije.

15. člen

(Fekalna in meteorna kanalizacija)

(1) Pri Hotelu Metropol se predvidena dopolnitev fekalne kanalizacije navezuje v obstoječ fekalni in obstoječ meteorni kolektor  v štiripasovnici (km 1-205,8).

(2) Za Hotel Lucija je predvidena nova fekalna in meteorna kanalizacija. Fekalna kanalizacija se bo navezala na obstoječ kolektor ob štiripasovnici, meteorna pa na obstoječ kanaliziran hudournik.

(3)  Za gradnjo bazena pri Hotelu Marita je potrebno prestaviti obstoječo fekalno kanalizacijo v dolžini 52 m. Bazen bo s samostojnim fekalnim kanalom priključen na obstoječo fekalno kanalizacijo. Hotelske depandanse Hotela Marita se priključijo na obstoječo fekalno in meteorno kanalizacijo. Za odvod meteornih voda s pripadajočega parkirišča se izdela nova meteorna kanalizacija s priključkom na obstoječ kanalizirani hudournik.

(4) Turistično-apartmajski objekt Bitermo je lociran nad obstoječim kanaliziranim hudournikom, ki ga je potrebno prestaviti v dolžini 153 m. Fekalna kanalizacija se priključi na obstoječo kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se priključi na prestavljen kolektor. Kanalizirani hudournik deluje kot meteorna kanalizacija in je sposoben prevzeti meteorno kanalizacijo s tega območja. Iztok kanaliziranega hudournika je v meteorni kanalizaciji na štiripasovnici, ki zagotavlja pretočnost do izliva v kanal Fazan.

(5) Za Hotel Barbara je predvidena nova fekalna in meteorna kanalizacija. Obe se navezujeta  na kolektorja v dostopni cesti za Hotel Metropol.

(6) Parkirišča se  preko lovilcev maščob priključujejo na meteorno kanalizacijo.

(7) Vsi kuhinjski odtoki na področju gostinske dejavnosti morajo biti izvedeni vedno preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev maščob.

(8) Predvidena je sanacijo kolektorja fekalne kanalizacije na odseku uvoza v obstoječo garažno hišo Metropol.

16. člen

(Bazenske vode)

(1) Bazenska voda za Hotel Lucija je morska in se zagotavlja iz obstoječega zajema  bazenskih vod, obstoječih bazenov na plaži Metropol. Izpust  iz bazenov je preko  obstoječega izpusta bazenske vode  bazenov na plaži Metropol.

(2) Bazenska voda v bazenu pri Hotelu Marita je sladka. Iztok se zagotavlja preko čistilne  naprave v meteorno kanalizacijo.

(3) Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Pristaniška 12, Koper mora pred  izdajo gradbenega dovoljenja za posege na komunalni infrastrukturi podati soglasje.

17. člen

(Odpadki)

(1) Upoštevati je potrebno ločen sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila in v projektu označena. Odjemna mesta morajo biti dimenzionirana in opremljena za ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo-pločevina, plastika, biološki odpadki in drugi odpadki). Za gospodinjstva se za sekundarne surovine upošteva lokacija skupnih ekoloških otokov po Programu ravnanja z odpadki.

18. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju spremembe PUP imajo hoteli urejene posamezne transformatorske postaje.

Izvedeno je 20 KV  omrežje in nizkonapetostno energetsko omrežje  ter javna in hotelska interna razsvetljava. Najbližja distribucijska transformatorska postaja je TP Ob progi, ki je tik ob meji na severni strani.

(2) Napajanje odjemalcev z električno energijo je potrebno reševati v skladu z Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02) in po potrebi zagotoviti napajanje novih velikih odjemalcev z električno energijo, praviloma iz lastnih obstoječih in novih TP.

19. člen

(Telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju spremembe PUP obstoječe kapacitete telefonskega in catv omrežja zagotavljajo telekomunikacijske zveze potrebam samo posamičnih obstoječih objektov, gravitira pa na lokacijsko območje delovanja lokalne centrale (LC) Portorož in le deloma na LC Lucija.

(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetni PUP je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje. S predvideno rekonstrukcijo – dozidavo obstoječih objektov   kakor z načrtovano gradnjo novih objektov se deloma posega v obstoječe kabelsko   telefonsko omrežje. Zaradi tega je potrebno sočasno z izgradnjo druge infrastrukture  pristopiti k izvedbi zaščite že obstoječega omrežja. Zaščito obstoječega in gradnjo novega  telefonskega omrežja je potrebno uskladiti s fazami gradnje novih in rekonstrukcijo  obstoječih objektov.

20. člen

(Ogrevanje)

(1) Skladno s smernicami Energetskega zakona in Občinskega odloka o oskrbi z energetskimi plini na območju občine Piran št. 35204-2/2000 (Uradne objave Primorskih novic, št. 27/00) se na območju občine Piran priporoča oskrba objektov iz plinovodnega omrežja, kar se pred izgradnjo plinovoda lahko rešuje tudi lokalno, s postavitvijo začasnih plinohramov za posamezne objekte, ki bi se pri izvedbi plinovoda  priključili na le-tega.

(2) Predvideno je centralno ogrevanje.

(3) Obstoječi objekti na ureditvenem območju se ogrevajo na različne načine (kurilno olje,   plin, elektrika).

(4) Novi objekti  se bodo ogrevali načeloma s plinom.

21. člen

(Varstvo pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št.71/1993 in 87/2001) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo  zagotovljeni:

- pogoji za varen umik ljudi in premoženja,

- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov od naravnega okolja s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SEVEROZAHODNOPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami),

- prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090 površine za gasilce na zemljišču),

- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991) oziroma ustrezni vodni zbiralnik za požarno vodo za gašenje v naravnem okolju.

(2) Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so   povezana:

- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,

- z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije (po 35. členu ZGO-1) morajo biti upoštevani   naslednji projektni pogoji:

- 23. člena ZVP, v skladu s katerimi morajo biti predvideni vsi pasivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom oziroma

- v skladu s 15. členom Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 13/1998 in 72/2001) izdelava študija požarne varnosti, v kateri morajo biti predvideni vsi pasivni in aktivni ukrepi varstva pred požarom skladno s 5. in 6. členom pravilnika.

 (Zdravstveno-tehnični in higienski pogoji)

(4) Za vse načrtovane posege morajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati  zdravstveno-tehnične in higienske predpise:

- Pravilnik o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02, 104/03, 11/04, 51/04),

- Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/4),

- Pravilnik o ravnanju z organskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04),

- Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 42/04),

- Zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96, 119/02),

- Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Uradni list RS, št. 88/03),

- Pravilnik o razvrstitvah kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami (Uradni list RS, št. 88/03).

(Varstvo pred požarom)

Opis dostopnih poti in postavitvenih površin za intervencijska vozila

(1) Kompleks je prometno vezan na obalno štiripasovno cesto, iz katere je speljan glavni uvoz  oziroma izvoz v turističnemu kompleksu.

(2) Dovozne poti za intervencijska vozila se predvidi po dovozni poti - obalni štiripasovni    cesti do parkirišč in garažne hiše. Prostor za intervencijska vozila mora omogočati oddaljenost od objekta vsaj 6 m. Glede na določila standarda (SIST DIN 14090) je potrebno predvideti dostopne poti do objekta širine vsaj 3,0 m in višine 3,50 m, kar zadostuje za gasilska vozila do širine 2,5 m. Zunanji polmer ovinka na dovozni poti mora biti najmanj 10,5 m, najmanjša širina poti v ovinku je odvisna od zunanjega polmera

(glej tabelo standarda) in se mora začeti že 11 m pred ovinkom. Vzdolžni naklon dovoznih poti je lahko do 10 %. Spremembe naklona je potrebno izvesti s polmerom najmanj 15 m. Ureditev dovoznih poti mora biti za osno obremenitev 100 kN (10 t).

(Dostopne poti)

(1) Dostopne poti morajo omogočati gasilcem dostop, polaganje cevovoda in nošenje  prenosne opreme do primernega mesta ob zgradbi. Pot mora biti široka minimalno 1,25 m, le na kratkih zoženjih lahko le 1,0 m. Povsod mora biti ravna, še posebej, ko je vsaj z ene strani omejena z zidom ali ograjo. Posebnih zahtev za utrditev ni. Morebitni prehodi skozi zgradbe morajo imeti višino najmanj 2,0 m.

(Delovne površine)

(1) Po standardu je zahtevana velikost delovne površine 7 m x 12 m, kar omogoča postavitev  vozila, uporabo opreme in snemanje prenosa lestve. Delovno površino je treba zagotoviti za vsa vozila, predvidene z načrtom gašenja in reševanja (alarmnim planom) pristojne gasilske enote.

(Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje)

(1) Število in dolžine evakuacijskih poti in stopnišč iz objekta morajo biti zasnovane glede na lego in število etaž, površino posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja, namembnost prostorov in največjega števila ljudi, ki se nahaja znotraj posameznega požarnega oziroma dimnega sektorja. Evakuacijske poti objekta se bodo v primeru požara in eksplozije uporabljale tudi kot poti za intervencijo.

(2) Evakuacija in obravnavanih prostorov (tehnična smernica TSG 1-001:2005):

- maksimalna dolžina evakuacijske poti – en izhod iz prostora: 20 m,

- maksimalna dolžina evakuacijske poti – dva ali več izhodov iz prostora: 35 m

- maksimalna dolžina evakuacijske poti – en končni izhod :35 m

- maksimalna dolžina evakuacijske poti – dva ali več končnih izhodov: 50 m.

Lokacija objekta z odmiki od drugih objektov:

 (3)

(4) Potrebna količina vode za gašenje požarov

Pokrivanje objektov z vodo za gašenje v tem območju še ni zagotovljeno. V sklopu ureditve se predvidi zunanjo hidrantno mrežo, ki bo v celoti pokrivala obravnavano območje v krožni zanki.

(5) Potrebno količino vode za obravnavano območje dobimo po Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje /tabeli 1) na osnovi naslednjih podatkov:

- objekti z majhno požarno obremenitvijo (pod 1000 MJ/m2),

- stopnje odpornosti objektov proti požarom: minimalno 60 minut,

- prostornine večine posameznih objektov – požarnih sektorjev do 20000 m3.

(6) Določitev potrebne količine vode za gašenje požarov, potrebna količina vode 10l/s.

(7) Na podlagi navedenih podatkov lahko zaključimo, da je računsko število istočasnih  požarov 1 (en požar na območju) in je tako potrebna najmanjša količina vode za gašenje požarov: 10 l/s.

(8) Za obravnavano ureditveno območje bo potrebno izdelati obročast sistem cevovoda. Cevi razdelilnega cevovoda morajo ustrezati hidravličnemu izračunu, vendar ne smejo biti manjše od 100 mm. Potreben tlak v zunanjem hidrantnem omrežju se izračuna v odvisnosti od višine objekta, vendar ne sme biti manjši od 2,5 bar (priporočljivo je 3-4 bare).

(9) Hidranti bodo postavljeni ob glavnih razvodnih poteh in bodo postavljeni v medsebojni  razdalji do 80 m.

Glede na vrsto in velikosti objektov ob urejanju objekta bo potrebno zagotoviti še dodatne hidrante, ki bodo glede na pokrivanje objekta zagotavljali zahteve Tehnične smernice  TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah in sicer od objektov, oddaljenih najmanj 5 m  in ne več kot 80 m. Vsak objekt se pokriva z najmanj dvema nadtalnima hidrantoma.

(10) Seznam upoštevanih predpisov in normativov s področja požarne varnosti:

- Zakon o varstvu pred požarom ZVPoz (Uradni list RS, št. 71/93,87/01, 110/02),

- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05),

- SIST DIN 14090- Intervencijske površine za gasilce,

- Tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.

(11) Investitor si mora v postopku pripravljanja projektne dokumentacije pridobiti projektne   pogoje in požarno soglasje k projektni dokumentaciji od Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Koper.

Prav tako mora biti istočasno z izgradnjo objektov zagotovljena izvedba hidrantnega omrežja in hidrantne vode.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

22. člen

(Varovanje okolja)

(1) Za zavarovanje kvalitetnih pogojev bivanja in varovanje okolja je potrebno:

- omejiti hitrost vozil na obravnavanem območju,

- sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu,

- sanirati odvajanje komunalnih odplak.

23. člen

(Varstvo zraka)

(1) Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k sanaciji izvorov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev in onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.

(2) V času gradnje objektov in naprav je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske norme   za naprave, ki se uporabljajo med gradnjo.

24. člen

(Varstvo voda in tal)

(1) S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere meteorne vode.

(2) Urediti je potrebno odvod zalednih meteornih vod.

(3) Predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja meteorne   vode na območju predvidenih posegov.

(4) V meteorni odvodni sistem, morje in v podtalje se lahko iz območja posegov spušča le  čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadlih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.

(5) Na obravnavanem območju mora biti urejen ločen kanalizacijski sistem.

(6) Razbremenjevanje fekalne kanalizacije v meteorni odvodni sistem ni dovoljeno.

(7) Meteorne vode s površin mirujočega prometa je potrebno speljati preko lovilcev olj in  maščob. Ravno tako morajo biti za odvodnjavanje preko lovilcev olj in maščob tudi pokrite   parkirne površine.

(8) V primeru uporabe ali skladiščenja nevarnih in škodljivih snovi je potrebno z ustreznimi ukrepi preprečiti možnost onesnaženja okolja in izdelati interventni plan ukrepanja v  primeru ekološke nesreče.

(9) V primeru odvzema morske vode je treba v skladu z določili Zakona o vodah) ZV-I, Uradni list RS, št. 67/2002) pridobiti vodno dovoljenje in pri

načrtovanju objektov upoštevati določila istega zakona v zvezi z dovoljenimi in nedovoljenimi posegi na vodno in priobalno zemljišče.

25. člen

(Varstvo pred hrupom)

(1) Ravni hrupa ne smejo presegati maksimalne dovoljene vrednosti, ki so definirane z  Odredbo o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja.

(2) Pri projektiranju in gradnji objektov in razporeditvi prostora morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za  okolje,  v katerem se nahajajo.

26. člen

(Ohranjanje narave )

(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali ekološko  pomembnih območij. 

27. člen

 (Kulturna dediščina)

(1) V ureditvenem območju se nahajajo:

Arheološki spomenik 

AS 2.2.3. Lucija – okolica hotela Lucija

v registru kulturne dediščine: Portorož – arheološko najdišče Metropol (EŠD 7197)

(2) Oblikovana narava

ZP 1.7.4. Portorož – park pri Hotelu Metropol

(3) Kadar sega stavbno zemljišče na arheološko najdišče, so dovoljena kakršna koli dela na tem zemljišču šele po zavarovalni arheološki raziskavi tega zemljišča, ki jo zagotovi investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča.

Izjemoma se lahko posamezna nujna dela na tem zemljišču opravljajo le z dovoljenjem krajevno pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zavarovalna arheološka raziskava zemljišča, ki jo lahko opravlja le za to pooblaščeni zavod (krajevno pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine), obsega zlasti zavarovalno izkopavanje z izdelavo ustrezne dokumentacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča in ustrezno zaščito arheoloških najdb. Na podlagi take raziskave zemljišča se dokončno določi njegova namembnost.

(4) Za arheološko izkopavanje oziroma raziskovanje in za uporabo iskalnikov kovin ter   opreme, ki utegne poškodovati arheološko najdišče, je potrebno dovoljenje ministra. Z dovoljenjem se določijo zlasti izvajalci, meje območja, pogoji in način raziskovanja, prepovedi in omejitve lastniku najdišča in

drugim osebam za čas trajanja raziskovanja (v skladu s Pravilnikom o postopku za izdajo dovoljenj za arheološka raziskovanja).

(5) Varovani območji kulturne dediščine sta kartografsko prikazani v strokovnih podlagah varovanja kulturne dediščine območja tega odloka. Za vse posege na območjih kulturne dediščine mora investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ju izda območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

VI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ PRI PRIPRAVI PROJEKTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

28. člen

(1)

Znotraj posameznih  gradbenih parcel so dovoljeni manjši premiki objektov zaradi boljše funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 6. člena Gradbena parcela in lega objekta.

(2)

Pri predvidenih objektih so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov glede povečanja do maks. 0,5 m. Povišanje višinskega gabarita se dovoli za maks. + 0,5 m. Dozidave in nadzidave niso dovoljene. Dovoljena je le adaptacija oziroma rekonstrukcija v okviru tlorisnih in višinskih gabaritov, ki so določeni s tem odlokom.

(3)

Dovoljene so manjše spremembe namembnosti, ki morajo biti kompatibilne s turistično dejavnostjo, skladno s tem odlokom.

(4)

Niso dovoljene spremembe namembnosti turističnih objektov oziroma njihovih delov (Grand Hotel Metropol, Hotel Marita, Hotel Lucija, Hotel Barbara in Turistično-apartmajski objekt Bitermo) v stanovanjsko namembnost.

(5)

Dovoljene so tolerance pri gradnji ali prenovi komunalne in cestne infrastrukture in zunanjih ureditvah ter urejanju pešpoti, parkirišč, garaž in bazenov. Če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejše rešitve, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.

(6)

Pri izvajanju predmetne spremembe PUP je potrebno upoštevati, da se bo izvajal postopoma skozi vrsto let in, da je tolerance potrebno upoštevati razumsko in smiselno glede načelnih usmeritev, kot  so podane s tem odlokom.

VII. ETAPNOST IZVEDBE

29. člen

(1) Vsak izvedbeni del posamezne faze mora tvoriti zaključen prostorski del s komunalno opremo, zunanjo ureditvijo in ustreznim številom parkirnih prostorov ter ne sme ovirati ali prejudicirati izvedbe drugih s spremembo PUP predvidenih objektov in ureditev.

(2) Gradnja garažnih objektov pri Bitermu in Mariti mora biti izvedena najmanj istočasno z vsemi drugimi posegi, predvidenimi na teh dveh objektih.

30. člen

(Začasna raba zemljišč)

(1) Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča uporabljajo v sedanje in   druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in   urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. Na objektih, predvidenih za rušenje, so dovoljena le vzdrževalna dela.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 

31. člen

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči, ter tako, da celo ohranijo ali izboljšajo gradbeno-tehnične, prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.

(2) Pred pričetkom del je potrebno evidentirati in upoštevati stanje komunalne infrastrukture s  specifiko konfiguracije terena in navesti dokumentacijo, po kateri se ali se bodo urejala kontaktna in vplivna območja,  ter na osnovi teh uskladiti in izdelati projekte vključno z ureditvijo zunanjih površin in hortikulturno ureditvijo.

(3) Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.

32. člen

(1) gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. Da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (hrup, prah, tresljaji), je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del. Pri izkopih je potrebno projekt za ureditev in organizacijo

gradbišča ter izbor tehnologije predvideti tako, da bodo preprečene moteče emisije prahu, hrupa ter poškodbe na obstoječih objektih zaradi tresljajev ali posedanja. 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(1) Ta odlok se uporablja le za s tem odlokom taksativno določene gradnje, medtem ko se za vse druge posege na ureditvenem območju uporablja določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za turističnostanovanjsko območje Metropol planske celote T5/19 v Portorožu (Uradne objave Primorskih novic, št. 13/89) in Odloka o spremembi in dopolnitvi PUP za turističnostanovanjsko območje Metropol (PL.C. T5/19) v Portorožu (Uradne objave Primorskih novic, št. 24/94).

34. člen

(1) Ta odlok in vsi njegovi sestavni deli so na vpogled na Uradu za okolje in prostor Občine Piran in Upravni enoti Piran.             

35. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni Inšpektorat RS Ministrstva za okolje  in prostor.

36.  člen

(1) Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Št.: 35003-26/2002-2006                                             

Piran, 21.4.2006