Na podlagi
15. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni
list RS, št. 27/99, 17/01 in 74/02) in v skladu z
Zakonom o spremljanju državnih pomoči
(Uradni
list RS, št. 37/04) je Občinski svet Občine Križevci na 18. redni seji
dne 11. 4. 2013 sprejel |
P R A V I
L N I K |
o finančni
pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Križevci |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
Ta
pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, ukrepe in pogoje za
dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek
dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za spodbujanje razvoja
podjetništva v Občini Križevci (v nadaljevanju: občina). |
2. člen |
Sredstva
po tem pravilniku se dodeljujejo z namenom: |
–
povečevanja možnosti za ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje
novih delovnih mest, |
–
pospeševanja izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,
|
–
vzpodbujanja povezovanja med podjetji in z institucijami znanja in
|
–
vzpostavljanja ugodnega podjetniškega in inovativnega okolja za razvoj
podjetništva in inovativnosti v občini. |
Za
uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva se sredstva
po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis
skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. december 2006 o
uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379,
28/12/2006). |
3. člen |
Sredstva
za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene
in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno
leto. |
4. člen |
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so: |
–
podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine, |
–
podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v gospodarsko
dejavnost na območju občine, |
– fizične
osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje
samozaposlitve. |
5. člen |
Za
podjetje upravičeno do pomoči po tem pravilniku se šteje: |
–
samostojni podjetnik posameznik, |
–
mikropodjetje, ki izpolnjuje dve od teh meril (povprečno število
delavcev v poslovnem letu ne presega deset; čisti prihodki od prodaje ne
presegajo 2.000.000 evrov, in vrednost aktive ne presega 2.000.000
evrov), |
– majhno
podjetje, ki ni podjetje po prejšnji alineji, in ki izpolnjuje dve od
navedenih meril (povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega
50; čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov, in vrednost
aktive ne presega 4.400.000 evrov). |
6. člen |
Do pomoči
po tem pravilniku niso upravičena podjetja, ki: |
– so v
prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, |
– so v
stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem
poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 – sklep
US, 93/02 – Odl. US, 31/07, 38/07 – sklep US in 58/07 – Odl. US),
|
– so v
težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
|
– sodijo v
sektorje kmetijstva, ribištva, ribogojstva in premogovništva,
|
– nimajo
poravnanih finančnih obveznosti do občine, |
– nimajo
plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev. |
7. člen |
Pomoči de
minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec
pisno izjavi, da za isti namen ni prejel sredstev iz javnih virov
(državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev
je iz teh virov že pridobil. |
Pomoči de
minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo
upravičenca. |
8. člen |
V zvezi z
istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z
drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja
dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah
ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija. |
9. člen |
Zgornja
meja intenzivnosti pomoči de minimis dodeljena kateremu koli upravičencu
ne sme presegati 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih
let oziroma 100.000 EUR, če gre za podjetja v cestnoprometnem sektorju,
in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.
|
Zgornja
meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja
bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. |
10. člen |
Pomoči de
minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za
posamezne namene v obliki dotacij ali subvencioniranja obrestne mere. |
11. člen |
Pomoč,
odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva do 100 % upravičenih
stroškov. |
II. UKREPI
POMOČI |
12. člen |
Ukrepi
pomoči po tem pravilniku so: |
1.
sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, |
2.
sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja, |
3.
sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih
v podjetjih, |
4.
sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja,
|
5.
sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,
|
6.
sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih, |
7.
sofinanciranje stroškov promocije. |
13. člen |
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij |
Namen
pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 4. člena tega pravilnika in
zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem
materialnih in nematerialnih investicij. |
14. člen |
Upravičeni
stroški za materialne investicije na območju občine so: |
– stroški
nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine, |
– stroški
pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
|
– stroški
nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, |
– stroški
nakupa nove opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje,
|
– stroški
obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.
|
Upravičeni
stroški za nematerialne investicije so: |
– stroški
nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja
ter programske opreme, |
– stroški
obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije. |
15. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki
investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti. |
Prejemnik
pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev za kritje stroškov
posamezne investicije. Materialna in/ali nematerialna investicija mora
ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta. |
16. člen |
Sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja |
Namen
pomoči je sofinanciranje stroškov podjetjem pri svetovanju: |
– za
pripravo in izvajanje strateških razvojnih projektov podjetja,
|
– v fazi
nastajanja in rasti podjetja, |
– za
razširjanje znanja za krepitev konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti
podjetja, |
– za
prijavo podjetja na mednarodne javne razpise. |
17. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– stroški
svetovanja zunanjega svetovalca oziroma zunanje institucije,
|
– stroški
zunanjih svetovalcev oziroma izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na
mednarodni razpis, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami
in običajnim poslovanjem prijavitelja na razpis. |
18. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika.
|
V primeru
iz zadnje alinee 16. člena so upravičenci podjetja, ki na razpise iz
mednarodnih virov prijavijo projekte, ki ustrezajo razpisnim pogojem in
so administrativno ustrezni, kar dokažejo s potrdilom razpisovalca, ki
je objavil mednarodni javni razpis. Kolikor se na mednarodni razpis
prijavi več podjetij, ki so sklenila dogovor o sodelovanju, je vlagatelj
vloge nosilno podjetje skupnega projekta. |
19. člen |
Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih
v podjetjih |
Namen
pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter
zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in
konkurenčnosti podjetij. |
20. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– stroški
inštruktorja, |
– stroški
svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja, |
– potni
stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo, |
– stroški
aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in/ali odličnost
poslovanja. |
21. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki imajo
izdelane strateške razvojne dokumente podjetja, vključno z letnim
programom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje
vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce
programov. |
22. člen |
Sofinanciranje povezovanja med podjetji in z institucijami znanja |
Namen
pomoči je spodbujanje: |
–
povezovanja med podjetji in z institucijami znanja za prenos in
ustvarjanje novih znanj, |
–
izboljšanja konkurenčnih prednosti in tržnega položaja povezanih
podjetij, |
– razvoja
novih skupnih proizvodov in/ali storitev, ki jih bodo imela podjetja kot
del svoje ponudbe, |
– razvoja
skupne blagovne znamke. |
23. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– stroški
za svetovanje pri pripravi skupnih programov za povezovanje podjetij,
|
– stroški
za svetovanje in razširjanje specifičnega znanja za potrebe izvajanja
skupnih programov, |
– stroški
za raziskave in razvoj novih skupnih proizvodov in/ali storitev,
|
– stroški
za promocijo novih skupnih proizvodov in/ali storitev, |
– stroški
za posebno usposabljanje podjetnikov in zaposlenih za pripravo in
izvajanje skupnih programov, |
– stroški
vodenja skupnega programa povezovanja. |
24. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki se
povezujejo z najmanj dvema podjetjema in vsaj eno institucijo znanja ter
so v zvezi s tem sklenila dogovor o sodelovanju. Upravičenci izberejo
nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj. Stroški
podjetij, ki ne sodijo med upravičence iz 4. člena tega pravilnika,
vendar sodelujejo v povezovanju, niso upravičeni stroški za
sofinanciranje na podlagi tega pravilnika. |
25. člen |
Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest |
Namen
pomoči je povečevanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih
mest ter zmanjševanje brezposelnosti. |
26. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– stroški
za realizacijo samozaposlitve v višini do 5 oziroma 10 minimalnih
mesečnih plač, |
– stroški
za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 10 minimalnih mesečnih
plač, |
– stroški
za zaposlitev registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitev z
najmanj visoko ali univerzitetno izobrazbo v višini do 10 minimalnih
mesečnih plač. |
27. člen |
Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki
imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na
podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni
edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in
sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve
brezposelne osebe in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer
samozaposlitve predhodno zaposlene osebe. |
Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so
podjetja iz 4. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni
sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in
zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na
območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve
registrirane brezposelne osebe s stalnim bivališčem na območju občine in
kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad
najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev. |
28. člen |
Vsaka
sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 24 mesecev. |
29. člen |
Sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih |
Namen
pomoči je ustanavljanje novih tehnoloških in inovativnih podjetij v
inkubatorjih in parkih. |
30. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– stroški
zaščite intelektualne lastnine (zaščita patenta, blagovne znamke),
|
– stroški
izdelave prototipa, |
– stroški
razvoja novega proizvoda in/ali storitve, |
– stroški
raziskave tržišča, |
– stroški
specializirane opreme, ki je potrebna za razvoj novega proizvoda in/ali
storitve, |
– stroški
dela redno zaposlenih v višini do 10 minimalnih mesečnih plač. |
31. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika, ki imajo
sklenjeno pogodbo z upravljavcem parka oziroma inkubatorja. |
32. člen |
Sofinanciranje stroškov promocije |
Namen
sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov
in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta
način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev. |
33. člen |
Upravičeni
stroški so: |
– najetje,
postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali
razstavi doma ali v tujini. |
34. člen |
Upravičenci do pomoči so podjetja iz 4. člena tega pravilnika. |
III. NAČIN
DODELJEVANJA |
35. člen |
Za vse
pomoči, ki se izvajajo v obliki neposrednih finančnih spodbud, morajo
biti izvedeni javni razpisi skladno s pogoji in po postopku, določenem v
veljavnih predpisih. |
Javni
razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne ukrepe. |
36. člen |
Besedilo
in pogoje razpisa ter postopek za dodelitev pomoči de minimis vodi Odbor
za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Občine Križevci. |
37. člen |
Merila in
kriteriji za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku se
podrobneje določijo v javnem razpisu. |
38. člen |
Medsebojne
obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
Upravičenec do pomoči je obveščen, da je prejel pomoč po pravilu »de
minimis«. |
Odbor za
gospodarstvo, obrt in podjetništvo v okviru obravnave vloge za
subvencijo lahko prosilca obišče in preveri njegove navedbe iz vloge za
subvencijo ter zahteva dodatna dokazila. |
39. člen |
V primeru,
da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so
bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov
ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog
odbora upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi
zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. |
IV. KONČNA
DOLOČBA |
40. člen |
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
032-02-18/2013-119 |
Križevci
pri Ljutomeru, dne 11. aprila 2013 |
|
Župan |
Občine Križevci |
mag. Branko Belec l.r. |
|