|
REPUBLIKA SLOVENIJA |
|
|
USTAVNO SODIŠČE |
|
|
Številka: U-I-218/05-7 |
|
|
Datum: 22. 2. 2007 |
|
|
ODLOČBA |
|
|
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v
postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Hermana
Savca iz Ljubljane, na seji 22. februarja 2007 |
|
|
odločilo: |
|
|
1. Člen 2.b Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
10/2000, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05 in 14/06) se, kolikor
nalaga plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki komunalno niso opremljena, razveljavi. |
|
|
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti VI.
poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85
in 33/89) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Ptuj se zavrne. |
|
|
Obrazložitev |
|
|
A. |
|
|
1. Pobudnik izpodbija VI. poglavje Zakona o stavbnih
zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) in Odlok o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju Odlok). Posebej
izpodbija 2. člen (prav 2.b člen) Odloka. Navaja, da je lastnik
zemljišč, ki so po prostorskem planu namenjena gradnjam in jih uporablja
za kmetijsko dejavnost. Zanje naj bi plačeval nerazumno visoko
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju nadomestilo),
saj naj bi bilo za več kot desetkrat višje od davka na katastrski
dohodek od teh zemljišč. Meni, da gre za nevzdržno finančno breme, ki
naj bi ga sililo k prodaji zemljišč, čeprav naj Mestna občina zanja ne
bi ponudila sprejemljive cene, temveč oderuško. Obravnavana zemljišča
naj ne bi bila komunalno opremljena, zato naj bi nesorazmerna višina
nadomestila posegala v njegovo lastninsko pravico na njih (33. člen
Ustave). Nesorazmerna višina nadomestila naj bi kršila tudi njegovo
pravico iz 74. člena Ustave. Ustavno sodišče naj bi že večkrat odločilo,
da mora biti že iz zakona razvidno, kakšna javna dajatev se od zavezanca
pričakuje. Poglavje VI ZSZ/84 naj bi prepuščalo občinam, da določajo
višino nadomestila in območja, na katerih se plačuje, zato naj bi bilo v
neskladju z določbami 2., 120. in 147. člena Ustave. Izpodbijane
zakonske določbe in Odlok naj bi bili nedeljiva celota, zato naj bi bil
tudi Odlok v neskladju z navedenimi določbami Ustave. Posameznikom iz
različnih občin naj bi odmerjali nadomestilo, ki se po višini razlikuje,
čeprav naj bi šlo za enaka dejanska stanja, kar naj bi bilo v neskladju
z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Odlok naj bi v 2. členu (prav 2.b
členu) opredeljeval nezazidana stavbna zemljišča, od katerih se plačuje
nadomestilo. Citirana določba Odloka naj ne bi predvidevala njihove
komunalne opremljenosti, kot to terja 218.b člen Zakona o graditvi
objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. - v nadaljevanju ZGO-1),
zato naj bi bila v neskladju z 218.b členom ZGO-1 in s 153. členom
Ustave. Pojasnjuje, da za območje, na katerem so njegova zemljišča, ni
sprejet izvedbeni prostorski akt, saj naj bi Mestna občina Ptuj menila,
da ni potreben. |
|
|
2. Mestna občina Ptuj odgovarja, da je v postopku
sprejemanja prostorskega plana vsem prizadetim lastnikom zemljišč
zagotovila možnost sodelovanja. Meni, da je prostorski plan podlaga za
izdajo odločb o plačilu nadomestila. Predkupno pravico na zemljiščih naj
bi uveljavljala na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.
79/99 in nasl. - ZJF) in Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in
upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št.
12/03 in nasl.), zato naj bi njihovo vrednost ocenjevali usposobljeni
cenilci. Njena ponujena cena zanja naj torej ne bi bila oderuška.
Pobudnik naj bi lahko z njo sklenil pogodbo za pridobitev kmetijskih
zemljišč na drugi lokaciji, zato naj Odlok ne bi kršil njegove svobodne
gospodarske pobude (74. člen Ustave). Meni, da je pobudnik spregledal,
da 2. člen (prav 2.b člen) Odloka ni v neskladju z 218.b členom ZGO-1,
saj naj bi uveljavitev te zakonske določbe terjala daljši čas in
izpolnitev pogojev za pripravo izvedbenih prostorskih aktov. Do takrat
naj bi po njenem mnenju veljala 2. in 3. točka tretjega odstavka 218.d
člena ZGO-1. Pojasnjuje, da zemljišča pobudnika načrtujejo prostorski
plan in prostorski ureditveni pogoji. Izdelane naj bi bile tudi
programske zasnove za pripravo lokacijskega načrta za to območje. |
|
|
B. - I. |
|
|
3. Pobudnik kot lastnik nezazidanih stavbnih zemljišč, za
katera se po 2.b členu Odloka plačuje nadomestilo, izkazuje pravni
interes. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu sprejelo in glede na
izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z
odločanjem o stvari. |
|
|
4. Iz navedb pobudnika izhaja zlasti očitek, da mu 2.b
člen Odloka nalaga plačevanje nadomestila za nezazidana stavbna
zemljišča, ki komunalno niso opremljena, kot to predvideva 218.b člen
ZGO-1. Meni, da je zato izpodbijana določba Odloka v neskladju s
citirano določbo ZGO-1 in s 153. členom Ustave. |
|
|
5. Na podlagi 2. člena Odloka se plačuje nadomestilo tudi
od nezazidanih stavbnih zemljišč. Po 2.b členu Odloka se za takšna
zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim
aktom določeno, da so na njih dopustne gradnje, ki jih citirana določba
Odloka našteva v nadaljevanju. Mestna občina Ptuj meni, da gre za
nezazidana stavbna zemljišča, načrtovana z izvedbenim prostorskim aktom
(s prostorskimi ureditvenimi pogoji), ki se po 3. točki tretjega
odstavka 218.d člena ZGO-1 štejejo za zemljišča na območju, urejenim z
občinskim prostorskim redom. Po njenem stališču to pomeni, da gre za
nezazidana stavbna zemljišča, za katera je po ZGO-1 predvideno plačilo
nadomestila. |
|
|
6. Po ustaljeni ustavnosodni presoji so razlog plačevanja
nadomestila lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča. V odločbi
št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 120/06) je
Ustavno sodišče že poudarilo, da je zakonodajalec v četrtem odstavku
218.b člena ZGO-1 natančneje opredelil pogoj komunalne opremljenosti
nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma zemljiških parcel, za katera se
plačuje nadomestilo. Za zemljišča oziroma zemljiške parcele, prostorsko
načrtovane z občinskim prostorskim redom, citirana določba ZGO-1 terja,
da morajo imeti zagotovljen urejen dostop do javnega cestnega omrežja in
mora biti zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje,
javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor
ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
|
|
|
7. Ker 2.b člen Odloka predvideva plačilo nadomestila tudi
od zemljišč, ki niso komunalno opremljena tako, kot to zahteva četrti
odstavek 218.b člena ZGO-1, je v tem delu v neskladju s citirano določbo
Zakona. Zato je v tem delu v neskladju tudi s tretjim odstavkom 153.
člena Ustave. |
|
|
8. Ustavno sodišče je zato 2.b člen Odloka v izpodbijanem
delu razveljavilo. Pobudnik je sicer predlagal odpravo te določbe
Odloka, vendar pri tem ni navedel morebitnih škodljivih posledic, ki bi
terjale njegovo odpravo. Razveljavitev pomeni, da se na podlagi 2.b
člena Odloka nadomestilo od nezazidanih stavbnih zemljišč, ki niso
komunalno opremljena, kot to zahteva četrti odstavek 218.b člena ZGO-1,
ne odmerja. |
|
|
B. - II. |
|
|
9. Ustavno sodišče je ustavnost VI. poglavja ZSZ/84
presojalo že večkrat. V obrazložitvi odločbe št. U-I-39/97 z dne 16. 12.
1999 (Uradni list RS, št. 1/2000 in OdlUS VIII, 282) je poudarilo, da
nadomestilo obremenjuje dejansko uporabo stavbnih zemljišč, zato pravna
podlaga te obveznosti ni lastninska pravica, kot to zmotno meni
pobudnik, ko očita neskladnost določb tega poglavja ZSZ/84 s 33. členom
v povezavi s 74. členom Ustave. V citirani odločbi je Ustavno sodišče
presodilo tudi, da je na podlagi izpodbijanega poglavja ZSZ/84 (61.
člena ZSZ/84) višina nadomestila odvisna od opremljenosti stavbnih
zemljišč s komunalnimi in z drugimi objekti in napravami, od možnosti
njihove priključitve na te objekte in naprave, od njihove lege in
namembnosti ter smotrne izkoriščenosti, od izjemnih ugodnosti v zvezi s
pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in od meril za
oprostitev plačevanja nadomestila. Na podlagi navedenih kriterijev
izpodbijano poglavje ZSZ/84 pooblašča lokalne skupnosti, da v tem okviru
natančneje uredijo določanje višine nadomestila in območja, na katerih
se to plačuje v njihov proračun. Zato je neutemeljen splošen očitek
pobudnika, da sta to poglavje ZSZ/84 in Odlok v neskladju z določbami
2., 120. in 147. člena Ustave, ker že Zakon sam ne predpisuje višine
nadomestila, ki so ga zavezanci dolžni plačevati lokalnim skupnostim.
Različno dejansko stanje na njihovih območjih se lahko v okviru
zakonskih kriterijev različno pravno uredi, zato Odlok ni v neskladju z
drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker na njegovi podlagi zavezanci
plačujejo različno višino nadomestila kot zavezanci sosednjih lokalnih
skupnosti, kot to neutemeljeno očita pobudnik. |
|
|
10. Ustavno sodišče je glede na navedeno pobudo v delu, ki
se nanaša na VI. poglavje ZSZ/84 in na Odlok, zavrnilo kot neutemeljeno.
|
|
|
C. |
|
|
11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi
tretjega odstavka 45. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v
sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko
Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in
dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. |
|
|
Predsednik |
|
|
dr. Janez Čebulj |
|