Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in
17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine
Trebnje na 4. redni seji dne 25. 2. 2015 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »stanovanjsko sosesko v vasi
Dobrava (DOB-015 SS)« |
UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
podlaga in
predmet za OPPN |
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za »stanovanjsko
sosesko v vasi Dobrava (DOB-015 SS)« (v nadaljevanju: »OPPN«), ki ga je
izdelalo podjetje M Mundus Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta
PA-1404. |
(2)
Sprejme se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.). |
(3) Na
območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb za mlade družine
s pripadajočo infrastrukturo. |
2. člen |
pomen
izrazov |
(1)
Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s
svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost
zemljišča. |
(2)
Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je
zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in
na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za
zemljišče, namenjeno gradnji, se v tem odloku uporablja tudi pojem
gradbena parcela. |
(3) Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano
površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri izračunu
faktorja zazidanosti se za zazidano površino objekta (stavbišče) šteje
površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja. V
zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
|
– površina
navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi
zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd.
stavbni deli), |
– previsni
deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh
strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako
tvorijo volumen stavbe, |
– površina
kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena. |
V izračunu
FZ se upoštevajo poleg manj zahtevnih stavb tudi nezahtevni in enostavni
objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko
vstopi. |
V zazidano
površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPPN ne štejejo
vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni,
nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti, ki niso
stavbe (MČN, dostop ipd.). |
(4)
Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne
konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje
stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je
všteta tudi višina kapne lege. |
(5) Kubus
pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke. |
(6)
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov
pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih
objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
|
(7)
Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar
je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(8)
Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se
nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo,
merjeno od najnižje kote terena ob objektu. |
(9)
Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti
osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli
lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in
nezahtevnimi objekti. |
(10)
Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu.
Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu
dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne
objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali je
prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega
objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven
objekt). |
(11)
Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim
objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko
vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj
zahtevne objekte. |
(12)
Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni
namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko
rabo nima negativnih vplivov. |
(13)
Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi
in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
(14)
Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za
stanovanjske objekte upošteva maks. kalkulativna etažna višina 3 m.
Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta
ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
(15)
Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
3. člen |
vsebina |
(1) OPPN
vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
|
(2)
Vsebina odloka določa: |
1. opis
prostorskih ureditve; |
2. območje
urejanja; |
3.
umestitev načrtovanih ureditev v prostor; |
4. zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
5. rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine; |
6. rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
|
7. način,
vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela; |
8. rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; |
9.
etapnost izvedbe prostorske ureditve; |
10.
velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev; |
11.
obveznosti udeležencev graditve objektov; |
12.
usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
|
(3)
Grafični del vsebuje naslednje načrte: |
1. Območje
OPPN: |
– na izseku iz
OPN M 1: 5 000 |
– na
DOF M 1: 2 000 |
– na
TTN M 1: 10 000 |
1.1 Območje OPPN
na geodetskem |
načrtu
M 1: 1 000 |
2. Vplivi in
povezave M 1: 2 000 |
3. Ureditvena
situacija M 1: 1000 |
3.1
Karakteristični prerezi M 1: 500 |
4. Prometne
ureditve M 1: 1000 |
5.
Infrastruktura M 1: 1000 |
6.
Parcelacija M 1: 1000 |
7. Obramba ter
varstvo pred |
narav. in
drugimi nesrečami M 1: 1000. |
(4) OPPN
ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega
prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo
OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in
utemeljitev OPPN in povzetek za javnost. |
(5) Glede
na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za
postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
|
(6)
Program opremljanja se sprejme s posebnim odlokom. |
OPIS
PROSTORSKIH UREDITEV |
4. člen |
območje
urejanja |
(1)
Območje OPPN zajema še nepozidani jugozahodni del vasi Dobrave, ki je v
OPN-ju opredeljen pod oznako DOB-015 SS [OPPN]. |
(2)
Območje na severu in zahodu omejuje regionalna cesta R3-650/1159
Žužemberk–Pluska–Trebnje, na vzhodu pa obstoječa pozidava vasi Dobrava
(DOB-009 SK [v]). Južno od območja se nahaja obsežen kompleks kmetijskih
zemljišč (EUP: OP-J 02). |
(3)
Obravnavano območje zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi
številkami: 71/1, 90, 91/5, 107, 108, 109, del 1471, 1472/8 vse k.o.
Dobrnič. |
(4) Za
potrebe napajanja območja, je potrebna izvedba novega voda za priklop na
vodovodno in električno omrežje izven območja OPPN, in sicer po parc.
št. 144/99,89 in 91/1 k.o. Dobrnič. |
(5) Skupna
površina obravnavanega območja znaša 1,89 ha. |
(6) Meja
območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«. |
5. člen |
vplivi in
povezave |
(1) Teren
valovit kraški svet na robu naselja Dobrava in zagotavlja dobro
osončenost. Na območju so travniki, njive in vrt. |
(2)
Dostopnost do območja je zagotovljena iz regionalne ceste R3-650/1159 po
nekategorizirani cesti, ki omogoča dostop dalje do kmetijskih zemljišč v
zaledju. |
(3) V
neposredni bližini ni večjih objektov, le točkovna struktura
enostanovanjskih objektov s spremljajočimi, gospodarskimi objekti ter
BHS servis. |
(4)
Objekti v neposredni bližini OPPN so priključeni na vodovodno,
elektroenergetsko omrežje in TK omrežje. Odvajanje odpadne in meteorne
vode se rešuje individualno, lokalno. |
(5) Na
območju OPPN se ne nahaja evidentirana enota kulturne dediščine. Območje
obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja,
območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot. Območje OPPN se
ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na
območju se poplave ne pojavljajo. Območje ni erozijsko ogroženo ali
plazovito. |
(6)
Predvideni poseg ne bo obremenilno vplival na obstoječo rabo prostora in
ne bo predstavljal bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno
prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju.
Vzpostavljena bo nova prometna zanka, ki se bo priključevala na
regionalno cesto. Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na
higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred
hrupom, upoštevajoč ustrezne ukrepe, ni oziroma se stanje z izvedbo
posegov ne poslabšuje. |
(7) Vplivi
in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela
»Vplivi in povezave«. |
6. člen |
vrste
gradenj |
Na območju
OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta,
rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta. |
7. člen |
vrste
objektov glede na namen po klasifikaciji objektov |
(1)
Dopustna je gradnja vrste objektov, skladno z namensko rabo.
|
(2) Po
klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih
objektov s pretežnim namenom: |
– 11100
Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov in vrstnih hiš, |
– 12420
Garažne stavbe (za osebne avtomobile kot spremljajoč samostojen objekt v
funkciji stanovanjske stavbe), |
– 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer pomožne stavbe:
drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute, |
– 24110
Športna igrišča, od tega bazen. |
(3)
Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov: |
– 21120
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
|
– 222
Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in
distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
|
Dopustna
je gradnja objektov za namen rabe obnovljivih virov energije (2302
energetski objekti). Tovrstni objekti in naprave se umeščajo kot
spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše.
|
(4) Na
območju UEzp, ki predstavlja zeleni pas med regionalno cesto in
poselitvijo, je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov in z njimi
povezane ureditve. Omejitve zazelenitve pasu so določene v 16. členu
odloka. |
(5) Na
območju UEzd je dopustna gradnja skladno z navedenim za to UE v 12.
členu. |
8. člen |
dopustne
dejavnosti |
(1)
Dopustne so vrste dejavnosti skladno z osnovno rabo prostora
(stanovanjska raba) s prepletom spremljajočih ter dopolnilnih
dejavnosti, in sicer oskrbne, storitvene, poslovne in servisne
dejavnosti, dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok,
turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških
storitev ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
– dovolj
velika parcela, namenjena gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za
normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi
površinami, |
– brez
bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr.
povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve
in v skladu z dopustnimi mejami, določenimi s predpisi. |
(2)
Gostinska dejavnost ni dopustna. |
(3)
Spremljajoče dejavnosti se lahko odvijajo v delu stanovanjske gradnje.
Gradnja samostojnih objektov, namenjenih spremljajoči dejavnosti, ni
dopustna. |
9. člen |
vrste
objektov glede na zahtevnost |
V območju
OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka. |
MERILA IN
POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN |
10. člen |
zasnova in
ureditvene enote |
(1)
Območje se nameni za gradnjo enostanovanjskih stavb, ki imajo ob
regionalni cesti bolj tradicionalen izgled – dvokapnice, v zaledju pa
oblikovanje objektov sledi modernejšim smernicam. Objekti se umeščajo v
S del parcel, kar omogoča kvalitetnejši odprt prostor. |
(2) Teren
se znivelira tako, da se omogoča ustrezen naklon za dostop do posameznih
parcel. Višinske kote terena prikazane v grafiki so informativne narave.
Višine se natančneje določijo v projektu za infrastrukturno opremljenost
območja. |
(3) Ob
regionalni cesti in ob meji proti obstoječem objektu V od območja se
predvidi zelena cenzura ureditveni enoti UEzp (zeleni pas) in UEzd
(druge zelene površine). |
(4) Določi
se fleksibilna zasnova še nepozidanega območja z robnimi pogoji in
površinami za razvoj objektov. Zasnova sledi zagotavljanju dostopa do
posamezne gradbene parcele, hkrati pa je vodilo fleksibilnost in
lastniška struktura. |
(5) Na
območju ob regionalni cesti, ki je vizualno bolj izpostavljena, se
ohranja tipologija gradnje širšega območja – pravokoten tloris z
dvokapnico brez čopov in frčad. V južnem delu se dopustijo modernejše
oblike – enokapnica in ravne strehe, ki dopuščajo večjo funkcionalnost
etaže in so zanimivejše mlajšim družinam. Objekti se umeščajo v S del
parcel, kar omogoča kvalitetnejši odprt prostor. Kvaliteta bivanja se
dviguje tudi z doseganjem čim večjega deleža zelenih površin.
|
(6) Poleg
enostanovanjskih stavb je na parceli objekta dopustna gradnja
spremljajočih stavb in objektov, ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
|
(7)
Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena
situacija«. Stavbe, prikazane v grafičnem delu, so simbolne narave. |
11. člen |
lokacijski
pogoji in pogoji o velikosti objektov |
(1)
Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.
|
(2)
Površina za razvoj objekta je odmaknjena 4 m od meje gradbene parcele,
merjeno horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za
izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni
elementi fasade). |
(3) Izven
površine za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov,
uvozov, ureditve utrjenih dvorišč ter nezahtevnih in enostavnih objektov
pod pogoji 13. člena tega odloka. |
(4)
Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
|
(5)
Osnovni, stanovanjski objekt se umesti na S del gradbene parcele, od
koder se zagotovi tudi dostop na posamezno parcelo in utrjene površine,
kolikor je to mogoče izhajajoč iz lokacije. Takšna umestitev objekta na
parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, bivalne prostore
orientirane na V in Z stran, predvsem pa servisne prostore na S stran.
|
(6)
Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi
pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene
meje in faktor zazidanosti. |
– Največja
dovoljena etažnost je (K)+P+M pri dvokapni ali (K)+P+1 pri enokapni ali
ravni strehi. |
– Kletne
etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni
priključki. |
–
Maksimalna etažna višina pritličja in prvega nadstropja je 3,00 m.
|
–
Maksimalna višina kolenčnega zidu pri dvokapnici je 1,50 m. |
– Kota
pritličja je lahko največ 0,3 m nad terenom na mestu vhoda. |
(7)
Spremljajoče stavbe so lahko v sklopu osnovnega objekta ali ob njem ali
kot samostoječi, vendar pod pogoji tega odloka za gradnjo objektov.
|
– V
primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek
namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za
lesna goriva, lopa ipd.), morajo biti funkcije le-teh združene v enovito
spremljajočo stavbo. |
–
Spremljajoče stavbe so lahko le pritlične izvedbe (maksimalna svetla
višina 2,50 m), lahko tudi podkletene. |
–
Maksimalna zazidana površina spremljajoče stavbe je 50 m2. |
(8) Klet:
Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Površina kleti je
lahko večja od tlorisa pritličja. Površina kletne etaže, ki je v celoti
vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v
površino objekta za izračun faktorja zazidanosti. |
(9)
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor
zazidanosti (Fz) je 0,3, s tem, da je največja skupna dopustna velikost
zazidane površine 280 m2. Vkopan bazen se ne šteje v Fz, medtem ko se
pokrit bazen ali bazen dvignjen nad teren šteje v Fz. |
(10)
Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3
grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. |
12. člen |
pogoji za
oblikovanje objektov in površin |
(1)
Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.
|
(2) Oblika
osnovnega stanovanjskega objekta: |
–
Pravokotni objekt, praviloma podolgovat v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2.
|
– Dopustno
je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris
(L, T ipd. oblike). Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.
|
–
Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z. |
–
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam
oblikovanja osnovne stavbe. Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
|
(3)
Streha: |
–
Simetrična dvokapna streha razen v UE1 z naklonom 35°±2° s slemenom v
vzdolžni smeri objekta. Čopi niso dopustni. Dopustno je kombiniranje
dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami v deležu do
40 %. |
– V UE 1
enokapnica z naklonom do 10° s slemenom v vzdolžni smeri objekta in
ravne strehe z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta. Dopustno je
kombiniranje enokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami v
deležu do 40 %. |
– Barve
kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive
ali opečne barve). Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih
materialov kritine (npr. glazirana kritina, odsevna pločevina).
|
– Dopustne
so zazelenjene ravne strehe in terase. |
–
Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni,
terasami, kubusnimi izzidki, ložami, svetlobniki in pravokotnimi
frčadami (maks. 1 frčada na eni strešini), ki ne smejo biti višje od
slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno
oblikovane. |
(4)
Oblikovanje fasad |
–
Material: kombinacija maksimalno dveh materialov. |
–
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih
fasadnih elementov so enostavni. |
–
Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah
(kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in
tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča,
loki ...) in na strehah objektov (kritine, frčade drugih oblik ipd.).
|
– Fasade
naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi.
Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade
(dodani ali odvzeti kubusi, vhod). |
–
Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra). |
(5)
Postavitev zunanjih enot naprav |
– Naprave
za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma
vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine
slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim
naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo
orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od
venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
|
–
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen
če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in
zunanjo enoto naprave. |
(6)
Spremljajoče stavbe iz 11. člena tega odloka |
– Naklon
strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini osnovnega
objekta na isti parceli ali pa mora imeti ravno streho. |
– Če je
stavba prostostoječa, mora biti sleme v smeri daljše stranice.
|
– Dopustna
je enokapnica istega naklona kot streha osnovnega objekta, kolikor je to
bolj smiselno glede na funkcijo in velikost objekta, kar je potrebno
obrazložiti v gradbenem dovoljenju. |
– Dopustna
je tudi ravna ali zazelenjena ravna streha. |
– Ločne
strehe niso dopustne. |
– Streha
nadstreškov in zimskih vrtov je lahko v celoti transparentna.
|
– Za vse
spremljajoče objekte veljajo oblikovna določila smiselno enaka kot za
stanovanjsko gradnjo, s tem objekt oblikovno ne sme konkurirati
osnovnemu objektu, kar pomeni enostavno členitev in uporabo materialov
in barv. |
–
Dovoljena je izvedba dveh spremljajočih stavb za dve parceli skupaj, ki
se stikata s fasado lahko z zamikom, vendar skupna tlorisna velikost
takega objekta ne sme presegati 80 m2. Konstrukcija in oblikovni
elementi obeh objektov morajo biti medsebojno poenoteni. |
(7) Uvozi
in utrjene površine: |
– Zaradi
zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin in zaradi različnih
velikosti parcel, namenjenih gradnji, se utrjene tlakovane površine
načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo –
dovoz, parkirišča. |
– Dovozi
na parcele se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,5 m, s
poglobljenimi robniki in/ali ustreznimi uvoznimi radiji. |
– Parcele
z izvozi na interno zanko morajo zagotavljati obračanje vozil na parceli
objekta, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Zaradi
težnje po čim večjem deležu zelenih površin drugod obračanje vozil na
parceli ni obvezujoče, je pa priporočljivo. |
– Med
javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem
se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali
garaže oziroma izvoz iz nje, razen če ustavljeno vozilo ne moti
sosednjih uvozov. |
–
Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi
rešetkami. Vsaka stanovanjska enota mora imeti 2 parkirni mesti.
Praviloma se zagotovi še tretje parkirno mesto, ki je sestavni del
hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi
površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko
satovje). |
– V
primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in
parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli.
|
(8)
Nepozidane in neutrjene površine |
–
Postavitev ograj je določena v 13. členu tega odloka. |
– Območje
se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode
kot zaradi privlačnosti prostora. Rastlinske vrste na zelenih površinah
s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Sajenje dreves
v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v
15. členu tega odloka. |
–
Zazelenitev zelenega pasu ob regionalni cesti UEzp mora biti skladna s
pogoji osmega odstavka 16. člena odloka. |
– Izvedejo
se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na
cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj
smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na
mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti
urejene s travnatimi brežinami. |
(9)
Območje UEzd (GP5) je pripadajoče zemljišče obstoječi stanovanjski
stavbi na parc. št. 91/6 k.o. Dobrnič. Zemljišče je namenjeno zelenim
površinam, na katerih je dopustna gradnja, ki dopolnjuje stanovanjski
objekt – senčnica in letna kuhinja, utrjena površina za parkiranje
avtomobilov, ograja in druge ureditve za funkcioniranje stanovanjskega
objekta (vkopana čistilna naprava, zbiralnik deževnice ipd.). |
13. člen |
pogoji za
nezahtevne in enostavne objekte |
(1)
Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
|
1. Majhna
stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva,
savna, fitnes, zimski vrt). |
2. Majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek,
senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt).
|
3. Pomožni
objekt v javni rabi (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema,
pomožni cestni objekti). |
4. Ograja.
|
5.
Podporni zid. |
6. Mala
komunalna čistilna naprava. |
7.
Rezervoar za vodo. |
8.
Vodnjak. |
9.
Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja. |
10.
Pomožni komunalni objekt. |
11.
Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje,
grajen ribnik, okrasni bazen. |
(2) K
posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta
iste namembnosti. |
(3) Lega
in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja smiselno pod
pogoji o legi spremljajoče stavbe navedenimi v 11. členu in o
oblikovnosti spremljajoče stavbe, navedenimi v 12. členu, kolikor ni
drugače navedeno v tem členu. |
(4) V
primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek
namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za
lesna goriva, lopa ipd.), morajo biti funkcije le-teh združene v enovito
stavbo, ki sodi med nezahtevne objekte. Če teh kriterijev ne izpolnjuje,
je dopustna gradnja pod pogoji za spremljajoč objekt po tem odloku.
|
(5)
Postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje
turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih v varovalnem pasu
državne ceste le pod pogoji veljavnih predpisov in ob soglasju Direkcije
RS za ceste. |
(6) Lega
nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču: |
– Lega,
velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po
definiciji stavbe v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam,
morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti, oblikovno
skromnejše. |
– Najbolj
izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po
definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj
2,0 m, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,6 metra,
razen utrjene poti in dvorišča, ki sta lahko urejena do parcelne meje.
|
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, na
območju UEzp ni dopustna. |
– Če so
odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel
manjši od odmikov določenih v drugi alineji tega odstavka tega člena, je
treba pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. |
– Odmik
manjši od 1,50 m na meji s prometnico ni dopusten. |
(7)
Ograje: |
–
Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh
lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru,
ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne
soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele
na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje
zemljišče. |
– Odmik
ograj od cestišča ne sme biti manjši od 1,50 m. |
–
Medsoseske ograje so maksimalne višine 1,50 m, višina ograje ob javni
površini pa do višine 1,2 m. |
– V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. |
–
Oblikovnost ograj v nizu ob isti prometnici morajo biti oblikovno
poenotene ali zazelenjene. |
– Masivne
zazidane ograje in zasaditev meja s cipresami niso dopustni.
|
(8)
Prehodi nivojev terena: |
– Nivojski
prehodi terena se izvedejo z brežino. |
– Gradnja
podpornih zidov in postavitev betonskih škarpnikov ni dopustna. Izjemoma
se dopusti gradnja opornega zidu na S strani parcel GP2, GP3 in GP4,
kolikor ni mogoče pridobiti dela parc. št. 109, k.o. Dobrnič. Oporni zid
se izvede kaskadno z zazelenitvijo v kaskadah. |
(9) Male
čistilne naprave in zbiralnik za vodo morajo biti vkopani. |
(10) Mesta
za zbiranje in odjem smeti (zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok),
odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del
urbane opreme naselja. Postavijo se na utrjeno podlago, ogradijo z
netransparentno ograjo, ki mora biti višja od zabojnikov in omogočati
neoviran dostop za uporabnike in za transportna vozila. Ograja je lahko
lesena, iz vlaknocementih fasadnih plošč ali iz perforirane pločevine,
ki se lahko zakrije z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je
nadkritje odjemnih in zbirnih mest z ravno streho na višini, ki omogoča
normalno funkcijo. |
14. člen |
pogoji za
obstoječe objekte |
Znotraj
območja OPPN ni obstoječih objektov. |
POGOJI ZA
GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO |
15. člen |
infrastruktura splošno |
(1) Vsi
infrastrukturni vodi za potrebe infrastrukturne opremljenosti zemljišč
(elektro vodi, vodovod, odvodnjavanje ceste, Tk, ŠOEK,) se izvedejo na
območju interne prometne zanke in dostopnih cest. |
(2)
Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim
odmikom od obstoječih vodov in naprav. |
(3) Kadar
potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča
omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču,
lastnik posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnostno
pravico. |
(4)
Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi
infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj.
Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno
funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo
infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega
pasu. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki
omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto
vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja
infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi. |
(5)
Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija
zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. |
(6)
Nasipavanje ali odvzemanje materiala nad obstoječimi vodi ni dovoljeno
brez uskladitve upravljavca infrastrukture. |
(7)
Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih
objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora
znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa
najmanj 2,00 m. |
(8)
Elektro omarice, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je
treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na
uličnih fasadah objektov. |
(9) Pogoji
in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet
projektne dokumentacije PGD. |
(10)
Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN
»Prometne ureditve«. |
(11) Potek
komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je
razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«. |
16. člen |
prometna
infrastruktura |
(1)
Navezovanje območja OPPN na obstoječo prometno mrežo je predvideno preko
interne prometne zanke s priključkom in uvozom na obstoječo regionalno
cesto R3-650/1159 Žužemberk – Pluska na desni strani v smeri stacionaže
državne ceste. Interna prometna zanka omogoča tudi navezavo na obstoječe
dostopne poti do kmetijskih zemljišč. |
(2) Na
podlagi ugotovitev prometne analize vpliva nove stanovanjske soseske na
regionalno cesto, ni potrebno načrtovanje pasu za leve zavijalce ali
drugih ukrepov. Z OPPN predvideno križišče ustreza tudi na koncu
20-letne planske dobe. |
(3)
Predvideni so naslednji posegi na prometnem omrežju: |
– gradnja
novih cest, |
– ureditev
priključka na regionalno cesto. |
(4)
Obstoječi priključek na vzhodnem robu območja OPPN se ukine zaradi
odmikanja obstoječe ceste od obstoječe gradnje. Predvidi se formiranje
novega, nekoliko pomaknjenega priključka na regionalni cesti v
severovzhodnem delu obravnavanega območja, kot je razvidno iz grafičnega
dela OPPN. Oblikuje se trikrako križišče. Rekonstrukcija križišča z
regionalno cesto se oblikuje za V(R)=50 km/h. |
(5)
Kolikor se v času izdelave projektne dokumentacije zaradi novo nastalih
momentov ugotovi, da je smotrnejše rekonstruirati obstoječi priključek,
se le-ta rekonstruira pod enakimi tehničnimi zahtevami, kot velja za nov
priključek. V tem primeru se rekonstruira tudi obstoječi asfaltirani del
poti. |
(6)
Znotraj območja z novo stanovanjsko pozidavo je predvidena priključna
cesta in dve dovozni cesti s T križišči. Na obstoječo regionalno cesto
se navezujeta preko priključne ceste v predvidenem trikrakem križišču.
Predvidene ceste imajo enostranski prečni nagib 2,5 % in sta z obeh
strani omejeni z bankino. Na priključno cesto se vežejo tudi obstoječe
dostopne poti do kmetijskih zemljišč. |
Karakteristični prečni prerez priključne ceste: |
+----------------------------+----------------------+ |
|–
bankina |1 x 0,50 = 0,50 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|– vozna
pasova |2 x 2,50 = 5,00 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|–
bankina |1 x 0,50 = 0,50 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|Skupaj |6,00 m | |
+---------------------------------------------------+ |
|Karakteristični
prečni prerez internih dovoznih | |
|cest –
zanke: | |
+----------------------------+----------------------+ |
|–
bankina |1 x 0,50 = 0,50 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|– vozna
pasova |2 x 2,00 = 4,00 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|–
bankina |1 x 0,50 = 0,50 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
|Skupaj |5,00 m | |
+----------------------------+----------------------+ |
(7) Zaradi
novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma
nosilnost vozišča. |
(8)
Morebitna osvetlitev objektov ne sme negativno vplivati na udeležence v
cestnem prometu. Osvetlitev mora biti projektirana v skladu z zakonodajo
s področja osvetljenosti državnih cest in svetlobnega onesnaževanja.
|
(9) Vzorec
zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom
ne smejo segati v profil državne ceste. Ob urejanju obcestnega pasu je
dopustno oblikovanje brežin. Ukrepi varstva pred hrupom se po potrebi
natančneje določijo v projektu za infrastrukturno opremljenost območja.
Dopustna je postavitev protihrupne ograje, ki pa ne sme ovirati
preglednosti na cesti. |
(10)
Cestna razsvetljava se ne predvidi. |
(11)
Parkirna mesta za posamezno gradbeno parcelo se zagotavljajo na tej
parceli, upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka. |
(12) Novih
ločenih površin namenjenih peš in kolesarskemu prometu se ne predvidi
upoštevajoč racionalno rabo zemljišč in ker širše območje nima urejenih
tovrstnih prometnih površin in s tem ni možna navezava nanje.
|
(13)
Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN
»Prometne ureditve«. |
17. člen |
vodovod in
hidrantno omrežje |
(1) SV od
območja se nahaja obstoječe javno vodovodno omrežje. Obstoječa vodovodna
cev PE-HD Ø 90 s pritiskom 2,6 bara. |
(2)
Območje se oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Za
navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena
gradnja novih cevovodov. Točka navezave je predvidena vzhodno od
križišča priključne ceste z regionalno cesto. |
(3) Način
in mesto priklopa posameznega uporabnika ter dimenzioniranje se izvedejo
pod pogoji upravljavca. |
(4) Na
območju OPPN se s priključkom na sekundarni vod vodovoda izvede
hidrantna mreža z hidranti, kolikor se z ukrepi zagotovi zadostna
količina in pritisk vode. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z
veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za
oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi.
|
(5) Potek
vodovoda in hidratnega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela
OPPN »Infrastruktura«. |
18. člen |
odvajanje
voda |
(1) V
naselju Dobrava ni izgrajeno in ni predvideno kanalizacijsko omrežje.
|
(2)
Odpadne vode se odvajajo v individualne čistilne naprave, iz katerih se
odvečna voda spelje v ponikovalnico. Dopustna je gradnja skupne čistilne
naprave za več 2 ali več enot, če s tem soglašajo lastniki. Dopustna so
odstopanja od parcelacije, kolikor se pojavi potreba po vzpostavitvi
ločene parcele za skupno ČN. |
(3) Pri
gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Padavinske vode s
streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja
za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice.
Tudi padavinske vode s parkirišč, cest in utrjenih površin se preko
lovilcev olj vodijo v ponikalnice. Le-te morajo biti locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin na način, da ne bo ogrožena
stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
|
(4)
Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na javno prometno površino, tako da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. |
(5)
Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5
grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«. |
19. člen |
energetska
infrastruktura |
(1) Čez
območje poteka električni prostozračni distribucijski vod nazivne
napetosti 0,4 kV. |
(2)
Obstoječi DV se v delu čez območje uvede v novo predvideno elektro
kabelsko kanalizacijo, ali pa se v delu ukine in se objekta na drugi
strani državne ceste povežeta na novi električni vod preko zadnjega
droga na območju OPPN. |
(3) Na
območju urejanja je predvidena izgradnja 20 kV kablovoda. V ta namen je
potrebno zgraditi EKK pod pogoji upravljavca. |
(4)
Napajanje območja z električno energijo je predvideno preko novega
napajalnega nizkonapetostnega (NN) voda, ki se naveže na TP Dobrava pri
Dobrniču. Priklop območja je možen po zamenjavi transformatorja večje
nazivne moči. |
(5)
Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric,
ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka. Dovoljuje se postavitev
skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta. |
(6) Na
vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s
tehničnimi predpisi, normativi in standardi. |
(7)
Kablovodi morajo biti pod povoznimi površina zaščiteni z obbetoniranimi
PVC cevmi. |
(8) Za
ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov
energije. |
(9)
Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade
obstoječih objektov. |
(10) Potek
elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN
»Infrastruktura«. |
20. člen |
TK omrežje |
(1) Čez
območje poteka prostozračni TK vod, ki se v delu čez območje preveže na
novo TK omrežje, ki se predvidi v koridorju internih cest. Območje se
priključi na ta obstoječi TK vod. Omogočen je tudi priklop TK omrežja na
širokopasovno omrežje. |
(2) V
zahodnem delu OPPN je predviden potek širokopasovnega omrežja. Dopustna
je gradnja širokopasovnega omrežja za objekte v območju OPPN in drugih
telekomunikacijskih omrežij ob upoštevanju tega OPPN. |
(3) Potek
TK omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN
»Infrastruktura«. |
21. člen |
zbiranje
in odvoz odpadkov |
(1) Zbirno
mesto za komunalne odpadke je lahko v objektu ali na gradbeni parceli
objekta, h kateremu pripada. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
|
(2) Uredi
se individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki
morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
|
(3)
Odjemno mesto za zabojnike in smetnjake se uredi skladno z določili 13.
člena tega odloka. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora
omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov,
hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz
odpadkov. |
(4)
Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni,
lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko
predeluje), se zbirajo ločeno v zabojnikih in se jih odvaža v nadaljnjo
predelavo. |
PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI |
22. člen |
parcelacija in prostorski ukrepi |
(1)
Predvidene parcele namenjene gradnji so določene glede na obstoječo
parcelno strukturo z zagotavljanjem dostopov do javnega cestnega
omrežja. |
(2) Pred
gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne
ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba izvesti
postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s
katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih
cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
|
(3) Nova
prometna ureditev se načrtuje kot grajeno javno dobro lokalnega pomena.
|
(4)
Minimalna širina parcele interne zanke je 6 m. |
(5)
Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
|
(6)
Posebni prostorski ukrepi niso predvideni. |
VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA |
23. člen |
ohranjanje
kulturne dediščine in narave |
(1) Na
območju OPPN se ne nahaja evidentirana enota kulturne dediščine. Skladno
z veljavno zakonodajo je potrebno ravnati skladno s splošnimi določili
glede varstva arheoloških ostalin. |
(2)
Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna
območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot. |
24. člen |
varovanje
voda |
(1)
Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih
varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih
voda. |
(2)
Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice
skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja
padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih,
določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo. |
25. člen |
varovanje
okolja |
(1) Na
območju OPPN in v njegovi neposredni okolici ni pomembnejših virov
zračnih emisij. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih
količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to
področje. |
(2) Glede
na to, da se območje OPPN nahaja v naselju namenske rabe SK, se območje
OPPN razvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je
dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi. Območja
prometne infrastrukture sodijo v območje IV. stopnje varstva pred
hrupom. Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med
območji namenske rabe prostora. |
(3)
Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo
upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
|
(4) Mejne
vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo
biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise.
Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
|
(5) Pri
osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki
svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega
onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
|
(6) Pri
zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se
uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v
občini. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati
na teren in z njim zasipavati struge. |
REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA |
26. člen |
obramba in
varstvo pred nesrečami |
(1)
Obramba: |
Na območju
niso potrebni ukrepi s področja obrambe. |
(2)
Zaklanjanje: |
V
objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča. V vseh novih
objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
(3) Ukrepi
ogroženih območij: |
Območje
obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju,
ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem
območju. |
(4)
Protipotresna varnost: |
Pri
gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno
upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih
objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je
0,175. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z
veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov. |
27. člen |
požarnovarstvene zahteve |
(1)
Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med
objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja
požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter
alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop
gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z
veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje,
projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se
podrobneje določijo v projektni dokumentaciji. |
(2)
Intervencijske poti se zagotovijo po predvidenih prometnih površinah v
območju. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna z veljavnimi
predpisi. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 100 kN
osnega pritiska. Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so
urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom,
delovno površino za intervencijska vozila in izpolnjujejo pogoje za
varen umik. |
(3)
Požarna voda se zagotavlja z gasilskimi cisternami. Kolikor bo omogočal
javni vodovodni sistem zadostno količino in pretok vode, se za požarno
zaščito objektov zagotovi zunanje hidrantno omrežje z ustreznim številom
hidrantov. |
(4)
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz
načrta 7 grafičnega dela OPPN »Rešitve in ukrepi za obrambo ter za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. |
28. člen |
varovanje
zdravja |
(1) Javne
površine morajo omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam
skladno s predpisi in dobro prakso. |
(2)
Pozicija in velikost posamezne stavbe mora zagotavljati ustrezno
osončenje bivalnih prostorov. |
DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
29. člen |
etapnost
izvedbe prostorske ureditve |
(1) Izvede
se lahko katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota pod pogoji tega
odloka z izgradnjo infrastrukture, dimenzionirane na končno število
uporabnikov. |
(2)
Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot
zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani
pa morajo biti na končno število uporabnikov. |
(3)
Kabliranje prostozračnega elektrovoda in TK ni nujno pogojeno z izvedbo
infrastrukturne opremljenosti območja. |
30. člen |
dopustna
odstopanja |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih
in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških
in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z
energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih
vidikov. |
(2)
Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka
ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati
bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih
območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji
morajo soglašati pripravljavec OPPN in organi ter organizacije, v
delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. |
(3)
Gradnja objektov: |
–
Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine
za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila
tega odloka (faktor zazidanosti, odmiki ipd.). |
– Kljub
dopustnim odstopanjem o legi objektov, morajo biti razmiki med stavbami
najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični,
požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje
in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta. |
–
Odstopanje od oblikovnih pogojev zaradi umeščanja montažnega objekta iz
vnaprej izdelanih konstrukcijskih elementov ni dopustno. |
– Pri
gradnji priključka ceste na državno cesto je dopustna gradnja podpornega
zidu, če ne bi bilo mogoče izvesti nivojskih prehodov z brežino zaradi
pravice graditi na parc. št. 109 Dobrnič. |
(4)
Infrastruktura: |
– Zaradi
faznosti izvedbe infrastrukture se lahko omogoči začasen dostop do
vzhodnega dela območja, preko obstoječe ceste. |
– Dopustna
so odstopanja od grafičnega prikaza infrastrukturnih vodov in
priključkov na objekte v območju OPPN in na objekte v neposredni
bližini, saj se le-ti natančneje določijo v fazi izdelave projektne
dokumentacije posameznega objekta pod pogoji soglasodajalcev in občine.
|
– Pri
objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture,
sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od
predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih
razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo oziroma posamezno parcelo ipd., če se pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, spremenjene parcelacije ali
ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd.
|
–
Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno
prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve. |
(5)
Parcelacija: |
– Kolikor
ni mogoče pridobiti lastništva parc. št. 109, k.o. Dobrnič, je dopustna
delitev gradbenih parcel na mejo zemljiške parcele. Pri tem se površina
za razvoj objektov premakne na parcelno mejo, kjer parcelna meja parc.
št. 109, k.o. Dobrnič posega na območje za razvoj objektov prikazano v
grafičnem delu. |
– V
primeru izvedbe priključka na državno cesto na mestu obstoječega
priključka, se temu smiselno prilagodi izvedba infrastrukture in
parcelacija pod pogoji tega odloka. |
31. člen |
zagotavljanje izgradnje infrastrukture |
(1)
Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je
dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je
z drugimi predpisi drugače določeno. |
(2) Za
opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN,
sprejme občina program komunalnega opremljanja, ki bo tudi podlaga za
odmero komunalnega prispevka. |
(3) Občina
lahko gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja s pogodbo odda
zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku. Investitor, ki
pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja
zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča, ki
še niso v lasti občine in to neodplačno prenese na občino. |
(4) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če: |
– se
sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč
po pogodbi o opremljanju, |
–
investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne
opreme (čistilna naprava ipd.). |
32. člen |
obveznosti
udeležencev graditve objektov |
(1) Pred
izdelavo projektne dokumentacije se priporoča izvedba geološko
geomehanskega poročila. |
(2)
Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi mnenji za
načrtovanje k tem prostorskem aktu in skladno z obveznostmi določenimi v
projektni dokumentaciji. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na
zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje
okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.
|
(3) Pogoji
in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet
projektne dokumentacije PGD. |
PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
33. člen |
dopustni
posegi pred izvedbo ureditev |
Do izvedbe
načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. |
34. člen |
vpogled
akta in nadzorstvo |
(1) OPPN
je v času uradnih ur na vpogled na Oddelku za okolje, prostor in
infrastrukturo Občine Trebnje. |
(2) Nadzor
nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
35. člen |
usmeritve
za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN |
Po
realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve
in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot
je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje
(PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN). |
36. člen |
uveljavitev |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-6/2015 |
Trebnje,
dne 2. marca 2015 |
|
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r. |
|