Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12,
111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg), 29. in 61. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO,
76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 –
ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 191/20), 62. in 75. člen
Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS,
št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne
21. 2. 2023 je Občinski svet Občine Ribnica na 3. redni seji dne 2. 3.
2023 sprejel |
|
O D L O K |
o razglasitvi Spomenika 900-letnici Ribnice – Breže – za kulturni
spomenik lokalnega pomena |
|
1. člen |
|
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Breže
– Spomenik 900-letnici Ribnice, EŠD 23066 (v nadaljnjem besedilu:
spomenik). |
|
2. člen |
|
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so: |
(1) Spomenik je delo priznanega slovenskega akademskega kiparja Staneta
Jarma (1931–2011), nagrajenca Prešernovega sklada (1963). |
Kot ustvarjalec je bil aktiven na področju kiparstva, grafike in risbe.
Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah, kiparskih simpozijih ter
skupinskih razstavah doma in v tujini. Širša javnost ga pozna po
ekspresionističnih upodobitvah Križanega in križevih potov in po tem, da
je bil pri nas med prvimi, ki so »kiparili« z motorno žago.Njegova dela
hranijo v zasebnih in javnih zbirkah, nekaj del je zbranih v galeriji,
ki jo je sam uredil v svoji rojstni hiši v Osilnici. Deloval je širom
Slovenije in tudi v zamejstvu, vendar je s svojimi umetniškimi
stvaritvami najbolj gosto posejal kočevsko-ribniško regijo. V Ribnici je
poleg portretov Jakoba P. Gallusa (1968) in dr. Janeza Oražma (1989), na
ribniškem pokopališču s svojimi deli opremil pokopališke objekte (1979).
Za t. i. Park skulptur (1979–1982) v ribniškem grajskem parku je
prispeval štiri stvaritve. Jarmov umetniški opus, ki vsebuje močne
elemente ljudske umetnosti in odraža njegovo ljubezen do domačih krajev
in običajev, je leta 1982 dopolnila monumentalna lesena skulptura
posvečena suhorobarstvu, obrti po kateri so bili Ribničani prepoznavni
širom sveta. |
(2) Spomenik ima močan simbolni in identitetni pomen za Ribnico in
okoliške kraje, kjer je suhorobarska obrt predstavljala pomemben vir
dohodka. |
Postavljen je bil v spomin na 900-letnico omembe Ribnice, ki je pomembna
obletnica v zgodovini mesta Ribnica. Narejen je iz lesa, ki je tudi
osnova za suhorobarske izdelke, sestavljen pa je iz dveh pogostih in
najbolj reprezentativnih elementov v suhorobarstvu: iz sita in lesenih
žlic. Lesene žlice lahko hkrati dojemamo tudi kot portrete ribniških
krošnjarjev, s stiliziranimi obraznimi potezami. Suhorobarstvo se prvič
omenja v 14. stoletju v patentu, ki ga je izdal cesar Friderik III.
Habsburški. Sita, rešeta in rete (v ribniškem narečju räjte), z
obodom iz jelovega ali smrekovega lesa, so bili glavno prodajno blago v
dunajski okolici. Suhorobarska obrt je od leta 2015 registrirana kot
nesnovna kulturna dediščina. |
(3) Spomenik ima poseben prostorski pomen, saj zaznamuje pomembno
vstopno točko v identitetno prepoznavno ribniško suhorobarsko krajino. |
Lociran je ob regionalno cesto Ljubljana–Ribnica in s svojo
monumentalnostjo ter vertikalno zasnovo, na preglednem predvsem
ravninskem območju njiv, deluje kot velika umetniško oblikovana krajevna
oznaka, ki opozarja mimoidoče, da vstopajo v krajino s prepoznavno
tradicionalno obrtjo suhorobarstva. Širše gledano se nahaja v
severozahodnem delu Ribniškega polja, ki ga definira značilna
parcelacija v progah ter posamezne skupine dreves. V bližini ni veliko
drugih vertikalnih poudarkov, z izjemo cerkve sv. Križa in sv. Marka. |
|
3. člen |
|
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj
in celovitost ter ohrani naslednja varovana sestavina spomenika – lesena
skulptura. |
|
4. člen |
|
Spomenik obsega nepremičnino na parc. št. 2953/3, k. o. 1623 –
Jurjevica. |
Varuje se osredni del parcele št. 2953/3, k. o. 1623 – Jurjevica, z
leseno skulpturo Spomenik 900-letnici Ribnice. |
Centroid kulturnega spomenika je vrisan na digitalnem katastrskem načrtu
izvorno merilo 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000. |
Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, z dne 21. 2. 2023 in
izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Ribnica (v
nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). |
|
5. člen |
|
Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa: |
– celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika; |
– podreditev vseh posegov v kiparske prvine spomenika po načelu
ohranjanja izvirne lege, gabaritov, konstrukcije, materialov, strukture
in barvne podobe iz časa nastanka; |
– prepoved spreminjanja spomenika; če je spomenik ali njegov del
okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške
povzročitelja; |
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je
premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika; |
– strokovno redno vzdrževanje spomenika; |
– za njegovo celovito obnovo je potrebno predhodno izdelati
konservatorsko restavratorski projekt; |
– za vsak poseg v spomenik in njegovo vplivno območje je potrebno
pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi
pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
|
6. člen |
|
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s
svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo
predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih
spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. |
Spomenik stoji ob regionalni cesti, na parceli, ki je javno dobro, zato
se upošteva, da mora biti spomenik stalno dostopen, razen v izjemnih
primerih (npr. začasna premestitev zaradi obnove). |
V primeru okrnitve spomenika je potrebno zagotoviti dostop javnosti v
obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika. |
|
7. člen |
|
Za vse posege v spomenik, razen ča zakon ne določa drugače, je treba
predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno
soglasje zavoda. |
|
8. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
9. člen |
|
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na nepremični, navedeni v prvem odstavku
3. člena tega odloka. |
|
10. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-0001/2021 |
Ribnica, dne 2. marca 2023 |
|
Župan |
Občine Ribnica |
Samo Pogorelc |