Na podlagi
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12) in
16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 21.
redni seji dne 27. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje Pod
gozdom |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(splošne
določbe) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko
območje Pod gozdom (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN,
Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-02/12. |
2. člen |
(vsebina
OPPN) |
OPPN
vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
|
(A) Odlok
o OPPN |
(B)
Kartografski del |
– Izsek iz
občinskega prostorskega načrta Občine |
Črnomelj 1:5000 |
– Geodetski
načrt s certifikatom 1:1000 |
– Geodetski
načrt z mejo območja urejanja 1:1000 |
– Katastrski
načrt z mejo območja urejanja 1:1000 |
– Prikaz
lastništva 1:1000 |
– Situacija
obstoječega stanja 1:1000 |
– Zazidalna
situacija 1:1000 |
– Prerez
A-A, Prerez B-B 1:1000 |
– Načrt
parcel z zakoličbo 1:1000 |
– Situacija
zakoličbe 1:1000 |
– Zbirna
situacija infrastrukture 1:1000 |
– Situacija
prometa 1:1000 |
– Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred |
naravnimi in
drugimi nesrečami 1:1000 |
(C)
Priloge |
– Sklep o
pripravi OPPN |
– Odločba
MOP |
– Izvleček
iz planskega akta |
– Povzetek
za javnost |
–
Obrazložitev in utemeljitev OPPN |
–
Strokovne podlage |
– Smernice
za načrtovanje |
– Stališča
do pripomb |
– Mnenja
nosilcev urejanja prostora |
– Seznam
sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov,
ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN. |
II.
UREDITVENO OBMOČJE |
3. člen |
(ureditveno območje) |
(1)
Območje OPPN obsega parc. št. 715/1, 715/2, 715/3, 715/4, 714/1 (del),
713, 710, 711/1, 711/2, 708/3, 708/18, 708/9 (del), 708/8, 708/7 (del),
705 (del), 704/5 (del), 704/1, 708/13, 708/12, 708/6, 708/1, 708/15,
708/16, 708/17, 701, 703, 696/15, 696/14 (pot), 696/5, 696/13, 696/11,
696/10 (pot), 696/12, 695/4, 696/9 (pot), 693/4, 693/5, 693/6, 693/1,
692/2, 685/4, 696/3, 696/2, 702, 685/5, 697/1, 685/1, 685/6, 685/7,
685/2, 685/3, 674/3, 682/6, 682/7, 683/1, 683/3, 698/2, (pot), 668/5
(pot), 681, 682/1, 682/3, 680, 675/2, 674/2, 674/1, 675/1, 671, 1149/4
(pot), 1197/2, 1197/3, 1197/1, 1153 (pot-del), 1191/2 (železnica-del),
668/4 (del), vse k. o. Črnomelj. |
(2) Skupna
površina območja OPPN je 7,39 ha. |
4. člen |
(skupno
vplivno območje) |
Skupno
vplivno območje obsega parc. št. 715/1, 715/2, 715/3, 715/4, 714/1
(del), 713, 710, 711/1, 711/2, 708/3, 708/18, 708/9 (del), 708/8, 708/7
(del), 705 (del), 704/5 (del), 704/1, 708/13, 708/12, 708/6, 708/1,
708/15, 708/16, 708/17, 701, 703, 696/15, 696/14 (pot), 696/5, 696/13,
696/11, 696/10 (pot), 696/12, 695/4, 696/9 (pot), 693/4, 693/5, 693/6,
693/1, 692/2, 685/4, 696/3, 696/2, 702, 685/5, 697/1, 685/1, 685/6,
685/7, 685/2, 685/3, 674/3, 682/6, 682/7, 683/1, 683/3, 698/2, (pot),
668/5 (pot), 681, 682/1, 682/3, 680, 675/2, 674/2, 674/1, 675/1, 671,
1149/4 (pot), 1197/2, 1197/3, 1197/1, 1153 (pot-del), 668/4 (del), 668/2
(del), 668/1 (del), 698/1 (del), 1191/2 (del), 658/12 (del), 668/2
(del), 658/10, vse k. o. Črnomelj. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vrste
gradenj) |
Na območju
OPPN je dovoljeno: |
– gradnja
novega objekta (novogradnja, dozidava, nadzidava, legalizacija),
|
–
rekonstrukcija objekta, |
–
sprememba namembnosti, |
–
vzdrževanje objektov, |
–
odstranitev objekta. |
6. člen |
(vrste
objektov) |
(1) Na
območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov: |
–
stanovanjske stavbe, kjer se vsaj polovica uporabne površine uporablja
za stanovanjske namene, in sicer dovoljene so Enostanovanjske stavbe in
Dvostanovanjske stavbe; |
–
nestanovanjske stavbe, kjer se več kot polovica uporabne površine
uporablja za opravljanje dejavnosti – dovoljene so vse obstoječe
nestanovanjske stavbe, ki imajo gradbeno dovoljenje in predvidena
večnamenska stavba; |
– pomožni
objekti, nadstreški, podporni zidovi in podobni objekti za dopolnitev
obstoječe pozidave in niso enostavni ali nezahtevni objekti;
|
– gradbeni
inženirski objekti, kot so objekti gospodarske javne infrastrukture,
zelene površine, objekti za šport in rekreacijo, podporni zidovi,
ograje, stabilizacijski objekti za zadržanje plazov ipd. |
(2) Na
območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
kot so: ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni cestni,
energetski in komunalni objekti, garaže, drvarnice, ute, lope, senčnice,
nadstreški, zimski vrtovi, bazeni in podobni objekti za dopolnitev
obstoječe pozidave, rezervoar (kapnica), parkirišče, oprema na javnih
površinah (npr. cestah, zelenicah, igriščih), spominska obeležja,
spomeniki, grajen gostinski vrt (samo ob večnamenski stavbi), objekti za
oglaševanje (samo ob in na večnamenski stavbi), vodomet (fontana),
kolesarska pot, pešpot, travnata površina za igre na prostem, trim
steze. Dovoljeni so tudi vsi ostali obstoječi legalno zgrajeni enostavni
in nezahtevni objekti (npr. kmetijsko gozdarski objekti). |
7. člen |
(ureditev
okolice) |
Na območju
OPPN so dovoljene ureditve: |
– zelenih
površin (ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin
ipd.), |
– parterne
ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih
zidov, protihrupnih barier ipd.), |
– izkopov
in nasutij, oblikovanje teras za gradnjo objektov ipd. |
8. člen |
(vrste
dejavnosti) |
(1) Na
območju OPPN so poleg bivanja dovoljene tudi poslovne dejavnosti:
trgovina, storitvene dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih
vozil (npr. frizerstvo, kozmetične in pedikerske dejavnosti,
čevljarstvo, popravila hišnih aparatov, odvetništvo, projektantske in
druge tehnične storitve, računalništvo, elektrotehnika, dekoraterstvo,
fotografska dejavnost, oglaševanje, zavarovalništvo, vse pisarniške
dejavnosti, kemične čistilnice), izobraževanje, varstvo otrok, manjše
ambulante, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, nastanitve
za potrebe turizma ter druge dejavnosti, ki ne generirajo tovornega niti
večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
– dovolj
velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno
funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
|
–
neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
– brez
bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr.
povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve
in v skladu s predpisi. |
(2) Pri
stanovanjskih stavbah se poleg pogojev iz prejšnjega odstavka in pogoja
iz 7. člena tega OPPN upošteva površina prostorov za dejavnost vključno
do 60 m² in največ 8 parkirnih prostorov skupaj za stanovalce, zaposlene
in obiskovalce. |
(3) Pri
večnamenski stavbi se poleg pogojev iz prejšnjega odstavka in pogoja iz
7. člena tega OPPN dovoljuje opravljanje dejavnosti gostinstva. Parkirna
mesta se lahko zagotovijo tudi ob cesti in na drugih parcelah, ki so v
neposredni bližini stavbe. |
(4)
Dovoljene so vse obstoječe dejavnosti, ki imajo veljavna dovoljenja. |
9. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Faktor
izrabe parcele, namenjene gradnji (FI) je razmerje med bruto tlorisno
površino objekta (po SIST – skupna površina vključno z zidovi vseh etaž
nad in pod nivojem terena) in površino parcele, namenjene gradnji.
|
(2) Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano
površino (po SIST – tlorisna projekcija zunanjih dimenzij največjih etaž
nad terenom, brez balkonov, napuščov, nadstreškov nad vhodi ipd.) in
celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo
nezahtevni in enostavni objekti ter vsi ostali objekti na predmetnem
zemljišču (parceli). |
(3)
Gradbena linija je črta, na katero morajo biti s fasado ali delom fasade
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
|
(4)
Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s
svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe ne smejo presegati, lahko pa
se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
|
(5)
Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne
konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje
stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je
všteta tudi višina kapne lege. |
(6)
Nadstrešek v obliki pergole je nadstrešek, ki je po obliki podoben
pergoli. |
(7)
Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
|
(8)
Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za
stanujoče, zaposlene in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena
postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih
objektov, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi
stavb, razen če je parkirišče istočasno del površine za razvoj
objekta(ov). |
(9)
Pomožni objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim
objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo v manj
zahtevne objekte. |
(10)
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z
gradbenimi mejami in ponekod gradbeno linijo, na katerem je možna
gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na
površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst
objektov ter vseh zunanjih ureditev. Stavbišča predvidenih in obstoječih
objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
|
(11)
Zelenice so površine, namenjene zunanjim ureditvam (travniki,
cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena
postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih
objektov, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi
stavb, razen če je zelenica istočasno del površine za razvoj
objekta(ov). |
(12)
Zelena streha je ravna večslojna streha, ki se zaključuje z vegetacijsko
plastjo. |
10. člen |
(stanovanjske stavbe) |
(1) Za vse
nove stanovanjske stavbe na območju OPPN veljajo pogoji: |
–
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali
atrijske hiše. |
– Velikost
in zmogljivost objekta: |
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 6 Zazidalna
situacija na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje,
gradbene linije, faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, namenjene
gradnji. |
Vertikalni
gabariti: maksimalna višina objekta do slemena je do vključno 10,0 m nad
koto pritličja. |
Na ravnem
terenu: največja dovoljena etažnost je K+P+1+M pri dvokapnih in
večkapnih strehah ter pri enokapni strehi z naklonom od 10° do vključno
15°; pri enokapnih strehah z naklonom 10° do vključno 20° je največja
dovoljena etažnost K+P+M; klet na ravnem terenu je lahko največ 1,0 m
nad terenom. |
Na
nagnjenem terenu: dovoljena je največja etažnost K+P+M; v celotni višini
je vidna le ena fasada kleti. |
Odstopanja
od višine objekta so dovoljena v primeru gradnje dimnikov in podobnih
tehnično-tehnoloških elementov potrebnih za funkcioniranje stavbe (npr.
toplotna in akustična zaščita stavbe). |
–
Oblikovanje zunanje podobe objekta: |
Kota
pritličja: določena je v grafični prilogi Zazidalna situacija. Na ravnem
terenu je lahko največ 1,0 m nad koto obstoječega terena. |
Kolenčni
zid: skupaj z višino kapne lege do vključno 1,20 m, ni dovoljen pri
etažnosti K+P+1 in K+P+1+M. |
Streha:
dovoljene so enokapne strehe z naklonom od 10° do vključno 20°, pri
čemer le-ta sledi naklonu terena območja OPPN, in dvokapne ter večkapne
strehe z naklonom od 35° do vključno 40°. Dovoljena je kombinacija
različnih oblik streh, s tem da so ostale oblike streh, razen enokapnih
in dvokapnih, lahko na največ 1/3 površine celotne strehe. Prepovedane
so šotoraste strehe. Na streho z naklonom več kot 30° je dovoljeno
postavljati fičare, na strehe z naklonom od 10°–40° pa tudi strešna
okna, zbiralnike, oddajnike, prepovedano je postavljati reklame. Na
strešinah je dovoljena namestitev sončnih sprejemnikov, vendar ti ne
smejo segati nad sleme strehe. Smer glavnega slemena strehe je vzporedna
s plastnicami terena, dopustno je odstopanje v primeru prilagajanja
tlorisu objekta in/ali obliki parcele. |
Kritina:
temno rjave in opečnate barve, pločevina le v vzorcu strešnikov,
prepovedana je uporaba svetlih in odbojnih materialov kritine (npr.
glazirana kritina). Dovoljena je delno (manj ko polovica površine
strehe) tudi transparentna streha. |
Fasada:
omet, opeka ali les, lahko v medsebojni kombinaciji ter v kombinaciji s
steklom in kamnom. Prepovedana je uporaba signalnih in drugih močnih
barv, kot so npr. citronsko rumena, močna vijoličasta, zelena in modra,
turkizno modra. |
– Lega
objekta na zemljišču: |
Določena
je z gradbeno linijo in gradbeno mejo v grafični prilogi Zazidalna
situacija. |
Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena
z gradbeno mejo in gradbeno linijo v grafični prilogi Zazidalna
situacija. |
Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanjša oddaljenost je določena z
gradbeno mejo in gradbeno linijo v grafični prilogi Zazidalna situacija.
|
– Ureditev
okolice stanovanjske stavbe: |
Površine,
ki so namenjene izključno peš prometu so tlakovane z drobnimi tlakovci.
|
Parkirišča
so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
|
Medsosedska ograja je v obliki žive meje ali žična ograja na kovinski
konstrukciji, višine 1,20 m merjeno od terena. |
Ostale
zelene površine se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokorasliim
drevesi in nizkimi grmovnicami in/ali se uredijo cvetlični in/ali
zelenjavni vrtovi. |
Brežine se
zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami. |
– Faktor
izrabe parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,7. |
– Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,35. |
(2) Za
obstoječe stanovanjske stavbe veljajo oblikovni pogoji, kot za nove
stavbe, dopustna so odstopanja in prilagajanja že zgrajenim objektom na
parceli. |
11. člen |
(večnamenska stavba) |
Za
večnamensko stavbo veljajo pogoji: |
– Velikost
in zmogljivost objekta: |
Horizontalni gabariti: tloris je prilagojen funkciji stavbe (lahko
drugačne oblike od grafično prikazane), določen je v grafični prilogi
Zazidalna situacija s površino za razvoj objekta ob upoštevanju gradbene
meje in faktorja zazidanosti in izrabe parcele, namenjene gradnji.
|
Vertikalni
gabariti: maksimalna višina objekta (sleme strehe) je do vključno 10,50
m nad koto obstoječega terena, oziroma (K)+P+1+M pri dvokapni in
večkapni strehi ali (K)+P+2 pri ravni strehi. Klet je lahko vidna največ
1,0 m nad urejenim terenom ob objektu. Dovoljena so odstopanja v višini
stavbe v primeru postavitve dimnikov, anten, reklam, ipd. ter v primeru
arhitektonskega oblikovnega poudarka ali zaradi tehnologije dejavnosti.
|
Kota
pritličja: največ 1,0 m nad koto urejenega terena. |
Kolenčni
zid: skupaj z višino kapne lege do vključno 1,20 m. |
–
Oblikovanje zunanje podobe objekta: |
Tipologija
zazidave: prostostoječa. |
Streha:
ravna, z naklonom do 8°, ali večkapna streha, z naklonom od 35° do 40°,
možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je lahko
njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe. Na streho je
dovoljeno postavljati strešna okna, svetlobne trakove, kupole,
oddajnike, reklame, sončne zbiralnike, pergole ipd. Čopi niso dovoljeni.
|
Smer
slemena: po daljši stranici objekta in/ali v skladu s tlorisom objekta.
|
Kritina:
temno rjave ali opečnate barve, dovoljena je delno tudi transparentna
streha, prepovedana je uporaba svetlih in odbojnih materialov kritine
(npr. glazirana kritina). Pri ravni strehi je dovoljena uporaba vseh
materialov temne barve, dovoljena je tudi zelena streha. |
Fasada:
večslojna termoizolacijska fasada, omet, les, steklo ali druge fasadne
obloge iz različnih materialov in barv, dopustna je kombinacija več barv
in materialov. Ni dovoljena uporaba vidnega betona, signalnih in drugih
močnih barv, kot so npr. citronsko rumena, močna vijoličasta, zelena in
modra, turkizno modra. |
– Lega
objekta na zemljišču: |
Določena
je s površino za razvoj objekta(ov) v grafični prilogi Zazidalna
situacija. |
Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost je določena
z gradbeno mejo in gradbeno linijo v grafični prilogi Zazidalna
situacija. |
Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanjša oddaljenost je določena z
gradbeno mejo in gradbeno linijo v grafični prilogi Zazidalna situacija.
|
– Faktor
izrabe parcele, namenjene gradnji: največ 1,0. |
– Faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji: največ 0,8. |
– Ureditev
okolice nestanovanjske stavbe: |
Peš
površine so asfaltirane ali tlakovane. |
Parkirišča
so asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami.
|
Medsosedska ograja je visoka vključno do 2,0 m, proti cesti pa 1,2 m,
material po izbiri projektanta, vendar usklajeno s stavbo. |
Višinske
razlike terena se rešujejo prioritetno s travnatimi brežinami, če to ni
mogoče, pa s podpornimi zidovi, ki so kamniti ali betonski obloženi s
kamnom. |
Zelene
površine se zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
12. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki so po definiciji stavbe (npr. lopa,
garaža, senčnica) se postavljajo na površini za razvoj objekta(ov).
Odstopanje glede gradbene meje je dovoljeno v primeru gradnje dveh
objektov za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado, ali v
primeru soglasja soseda. Pri tovrstnih objektih (stavbah), ima gradbena
linija vlogo gradbene meje, načrtovani objekti je ne smejo presegati,
razen v primeru gradnje pergol in nadstreškov v obliki pergole, lahko pa
se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele. Objekti
so lahko lesene, betonske, zidane ali kovinske konstrukcije, višinsko so
nižji od stanovanjskih stavb. Naklon strehe in kritina morata biti enaki
naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je
tudi ravna, polkrožna ali zelena streha. Ostali oblikovni elementi
morajo biti usklajeni z elementi glavne stavbe. Dopustno je odstopanje
pri kritini zimskega vrta in nadstreška v obliki pergole, ki je lahko
transparentna. |
(2)
Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se postavi na betonsko
podlago, ogradi se z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m, ki
se zakrije z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje s
transparentno ravno streho. |
(3) Škarpe
ali podporni zidovi so kamniti ali betonski obloženi s kamnom,
prioritetno v kombinaciji z brežinami, kolikor to dopušča prostor.
|
(4)
Nezahtevni in enostavni objekti, ki niso po definiciji stavbe (npr.
podporni zid, ograja, komunalni priključki, parkirišče) se lahko gradijo
na celotni parceli, namenjeni gradnji, od meje soseda so oddaljeni 0,5
m, dovoljeno je tudi manj ob soglasju soseda. |
13. člen |
(pomožni
objekti) |
(1) Za vse
pomožne objekte veljajo enaka oblikovalna določila, kot za enostavne in
nezahtevne objekte, če s tem odlokom ni drugače določeno. |
(2)
Podporni zidovi, ki so visoki več kot 1,5 m, so kamniti ali betonski
obloženi s kamnom, obvezno se jih prekrije z zelenimi plezalkami in/ali
zakrije z visoko vegetacijo ipd.. Gradijo se samo ob gospodarski javni
infrastrukturi (npr. ceste). |
(3)
Nadstreški, so lahko betonske, kovinske ali lesene konstrukcije, nižji
od (ne)stanovanjskih stavb, ravne ali blago položne strehe, z naklonom
do 15° s kritino, ki je transparentna ali z drugimi vrstami, ki se
prilagajajo naklonu strehe vendar v temnem odtenku. Dovoljena je izvedba
dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.
Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti
medsebojno poenoteni. |
14. člen |
(odprte
površine) |
(1)
Zunanje stopnice na terenu so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega
naravnega materiala. |
(2)
Tlakovanje se izvede z drobnimi tlakovci. |
(3)
Protihrupna bariera se izvede v obliki nasipa, zasajenega z avtohtonimi
grmovnicami ali v obliki zidu, maskiranega z avtohtonimi grmovnicami.
|
(4)
Brežine se zatravijo ali/in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami.
|
(5)
Zasaditve ob interni zbirni cesti se izvedejo z avtohtonimi
visokoraslimi drevesi. |
(6)
Dovoljeno je zasipavanje vrtač in s tem prilagajanje kote pritličja
novemu terenu. |
(7)
Otroško igrišče se zatravi in opremi z igrali. |
(8)
Drevored obstoječih hrastov ob zahodni meji OPPN in ob pešpoti se
ohranja. |
(9) Peš
poti se urejata z naravnimi materiali (pesek, zemlja, trava).
|
(10)
Območje visokih dreves na severu OPPN se ohranja. Med drevesi je
dovoljena ureditev trim steze in peš poti. |
IV.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
15. člen |
(pogoji za
prometno urejanje) |
(1)
Splošni pogoji |
– Ob vseh
cestnih priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora
biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na cesto. |
– Hodniki
za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično
ločeni. |
–
Infrastrukturni vodi v cestnem telesu morajo biti napeljani v posebnih
ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
|
– Cestna
oprema se locira izven hodnika za pešce, v zelenici. |
(2)
Motorni promet |
– Del ulic
Pod gozdom, Nad progo in Sončne ulice se rekonstruira ali zgradi na
podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-404/2011-10 z dne 6. 3. 2012.
|
– Deli
ulic Pod gozdom, Nad progo in Sončne ulice, ki niso zajeti v gradbenem
dovoljenju se asfaltirajo za dvosmerni promet z izgradnjo najmanj
enostranskega hodnika za pešce, širine najmanj 1,0 m. |
– Del
ulice Pod gozdom ob jugozahodni meji območja OPPN se rekonstruira –
asfaltira se za dvosmerni promet, širine 4,0 m ali se uredi v obstoječi
širini. |
– Dovozi
na parcele se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,5 m, s
poglobljenimi robniki in/ali uvoznimi radiji. |
(3)
Mirujoči promet – parkirišča z obračališčem se zagotovi na lastni
parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana ali s travnatimi
ploščami. |
(4)
Kolesarski promet – odvija se po vozišču prometnic. |
(5) Peš
promet – odvija se po hodnikih za pešce, ki so asfaltirani, širine
najmanj 1,0 m in v sklopu prometnic ter po peš poteh, ki so širine
najmanj 1,8 m. |
(6) Dostop
funkcionalno oviranim osebam – površine v javni rabi in dostopi do
javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in
komunikacijskih ovir. |
16. člen |
(splošni
pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) |
(1) V
varovalnem pasu vodovoda ni dovoljeno dodajati ali odvzemati zemljino,
kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od
predpisane. |
(2) Na
mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona
ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega
najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča. |
(3)
Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih
prostorih ali prometnih površinah. |
(4)
Obračunski vodomer se namesti v klasični vodomerni jašek tako, da je
minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška. |
(5) Pri
projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne,
energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v
primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po
prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z
upravljavcem teh cest. |
(6) Posegi
v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo
pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe. |
(7)
Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih
objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora
znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in
kanalizacije pa najmanj 2,00 m. |
17. člen |
(vodovodno
in hidrantno omrežje) |
(1)
Območje OPPN se oskrbuje iz VH Črnomelj. |
(2) Nov
vodovod se priključi na obstoječi na območju OPPN. |
(3) Na
območju OPPN se zgradi hidropostaja, preko katere se izvede širitev
omrežja. |
(4)
Cevovodi v največji možni meri potekajo po javnih površinah.
|
(5)
Dimenzije cevovodov so DN 125 mm za primarni cevovod in DN 100 mm za
sekundarni cevovod. Cevi so iz nodularne litine. |
(6) Hišni
vodomerji se vgradijo v zunanje jaške, ki so na vedno dostopnem mestu
upravljavcu vodovoda. |
(7)
Potrebno je upoštevati predpisane odmike vodovoda od ostalih komunalnih
vodov. |
(8) Na
območju OPPN se postavijo nadzemni hidrati za potrebe po požarni vodi. |
18. člen |
(kanalizacijsko omrežje) |
(1) Novo
kanalizacijsko omrežje se naveže na obstoječe (delno še v izvedbi –
gradbeno dovoljenje št. 351-404/2011-10 z dne 6. 3. 2012). |
(2) Izvede
se ločeni sistem kanalizacije. |
(3)
PADAVINSKE ODPADNE VODE se s prometnih površin vodijo v javno
kanalizacijo, ki poteka po javnih površinah, iz nje se vodijo preko
lovilcev olj v ponikalnice, ki so razporejene na območju OPPN. S streh
objektov se vodijo direktno v ponikalnice na lastnih parcelah.
|
(4)
Padavinske vode z utrjenih površin se predhodno očisti na
standardiziranem lovilcu olj in maščob. |
(5)
KOMUNALNA ODPADNA VODA se preko dveh vej vodonepropustne kanalizacije
vodi v obstoječo javno kanalizacijo pri železniškem podvozu, ki se
zaključuje s čistilno napravo. Ena veja se direktno veže na obstoječ
sistem kanalizacije, druga se vodi preko črpališča fekalne kanalizacije.
|
(6)
Cevovode se v glavnem gradi na javnih površinah. |
(7) Vsi
objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Objekti, ki se ne
morejo gravitacijsko priključiti na kanalizacijo, se priključijo preko
prečrpavališč in tlačnih fekalnih cevovodov. |
(8)
Najmanjša dimenzija kanalizacijskih cevi za odvod komunalne odpadne vode
je DN 200 mm za gravitacijske vode in DN 100 mm za tlačne cevovode.
|
(9)
Morebitne TEHNOLOŠKE VODE se pred iztokom v kanalizacijo očisti do
predpisane stopnje. |
(10)
Potrebno je upoštevati predpisane odmike kanalizacije od ostalih
komunalnih vodov. |
19. člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1)
NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN) se vodi iz obstoječe TP Pod gozdom, do
posameznih odjemnih mest. Razvod poteka v elektro kabelski kanalizaciji
(EKK), ki je izvedena z obbetoniranimi PVC cevmi Ø 160 mm ter jaški
standardnih dimenzij. |
(2)
Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric,
ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli. Dovoljuje se
postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta. |
(2) JAVNA
RAZSVETLJAVA (JR) se položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev.
V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm,
na katerega so priključeni vsi drogovi javne razsvetljave. |
(4) Za
potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi dvojček 2xØ50 mm. |
20. člen |
(telekomunikacijsko omrežje) |
(1)
Območje OPPN se priključi na obstoječe TK kabelsko kanalizacijo na
območju OPPN. |
(2) Glavna
kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi Ø 110 mm. Iz kabelske
kanalizacije se do posameznih parcel izvedejo posamezni odcepi v
zaščitni PEHD cevi Ø 50 mm, na globini 0,8 m. |
(3)
Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki je na
fasadi objekta. |
(4) Pri
poteku trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah se PEHD cevi
dodatno ščiti s PVC cevmi Ø 125 mm. |
(5)
Horizontalni odmik drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije
je najmanj 0,3 m. |
(6) Nad
kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. |
21. člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) Uredi
se individualen odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest ob cesti.
Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih
upravljavca. |
(2)
Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni,
lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko
predeluje), se zbirajo ločeno v zabojnikih in se jih odvaža v nadaljnjo
predelavo. |
(3) Na
območju OPPN se na javni površini postavi najmanj ena zbiralnica ločenih
frakcij (ekološki otok). |
(4) Gošče
iz lovilcev olj, odpadna olja, masti in ostale odpadke opredeljene kot
nevaren odpadek lastnik ali upravljavec oddaja organizacijam, ki so
pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki. |
22. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje
je individualno ali daljinsko iz skupnega vira. Lahko se uporabljajo
različni energenti, skladno z zakonodajo. Utekočinjen naftni plin mora
biti v vkopanih cisternah. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije
(geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter
ipd.). |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE
DEDIŠČINE |
23. člen |
(varovanje
okolja) |
(1)
Varstvo vode in podtalnice |
Na območju
OPPN ni varovane podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč
vodovodov. |
(2)
Varstvo zraka |
Na območju
OPPN se ne sme presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja
ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v
skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo
zraka. |
(3)
Varstvo pred hrupom |
Območje se
uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti
kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69
dBA za dan in 59 dBA za noč. |
(4)
Varstvo plodne zemlje |
Pri
zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se
uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini
Črnomelj. |
(5)
Odstranjevanje odpadkov |
Na območju
urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih
mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo
skladno z veljavnimi predpisi. |
24. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju
OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot. |
25. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Na območju
OPPN ni evidentirane kulturne dediščine. Območje OPPN na jugovzhodu meji
na arheološko najdišče Trdinova ulica. |
26. člen |
(varstvo
krajinskih značilnosti) |
(1) Kote
objektov in cestišč se v največji možni meri prilagajajo obstoječi
konfiguraciji terena. Razlike v nivoju terena se rešujejo z brežinami,
izjemoma je dovoljena gradnja podpornih zidov. |
(2) Za
zasaditev živih mej in druge vegetacije se uporabi avtohtone rastlinske
vrste. |
27. člen |
(način
ravnanja s prstjo in odvečno zemljo) |
Ob izkopu
gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem
mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega
prostora v občini. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
28. člen |
(rešitve
in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Potres
|
Pri
načrtovanju novih objektov ter potrebnih ureditev se upoštevajo določila
odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih
območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice
Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,150 g.
|
(2) Požar
|
– Požarno
varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. |
– Notranji
prometni sistem cest, omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja
dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme
za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja.
|
– Za
zagotavljanje požarne vode se zgradi hidrantno omrežje. |
– Pri
izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih
mej, ki so določeni z gradbenimi mejami in gradbeno linijo (površino za
razvoj objekta(ov)), s čimer je omejeno širjenje požara med objekti.
Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 5,00 m, v primeru manjšega
razmika se mora izvesti zid brez odprtin ali se morajo upoštevati drugi
ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt. |
–
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(3)
Obramba |
Na območju
niso potrebni ukrepi s področja obrambe. |
(4)
Zaklanjanje |
V
objektih, ki so določeni s predpisi se gradijo zaklonišča, v vseh novih
objektih je potrebna ojačitev prve plošče. |
(5)
Poplave |
Na območju
OPPN ni nevarnosti od poplav. |
(6)
Plazovitost in erozija |
Območje ni
plazovito, je pa erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi, zato
se pred izdelavo projektne dokumentacije izdela geološko-geotehnično
poročilo ali pridobi izjava o stabilnosti terena. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
29. člen |
(načrt
parcelacije) |
Načrt
parcelacije in koordinate zakoličbenih točk parcel in objektov so
prikazani v grafičnem delu OPPN. |
30. člen |
(javno
dobro) |
Javno
dobro predstavljajo vse prometnice, otroško igrišče ter parcele objektov
in naprav gospodarske javne infrastrukture. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN |
31. člen |
(etapnost
gradnje) |
(1) Lahko
se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota po pogojih tega
odloka z izgradnjo infrastrukture, dimenzionirane na končno število
uporabnikov. |
(2) Na
parceli morajo biti zgrajene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod
in kanalizacija. |
(3)
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno
konstrukcijsko in funkcionalno celoto. |
(4)
Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot
zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani
pa morajo biti na končno število uporabnikov. |
32. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pred
izdelavo projektne dokumentacije mora investitor opraviti
geološko-geotehnične raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh ali
pridobiti izjavo o stabilnosti terena. |
(2) Pri
izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet
in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče,
gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
|
(3) Po
izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti
okolico, izravnati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in
ostale gradbene odpadke na ustrezne deponije. |
(4) Po
končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale na
okoliškem gozdnem drevju. |
33. člen |
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine
za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila
tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši in
drugačne tlorisne oblike od grafično prikazanih. |
(2) Na
ravnem terenu ni obvezna gradnja kleti. |
(3) Na
parkiriščih in zelenicah je dovoljeno graditi objekte, če je v grafičnem
delu OPPN označena površina za razvoj objekta(ov). V tem primeru se
parkirišča uredijo na prostih površinah parcele in se prilagodijo
razpoložljivemu prostoru. |
(4)
Parcele, namenjene gradnji je možno združevati, in sicer največ po dve
parceli skupaj. Ob tem se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
Zunanja ureditev se smiselno prilagodi novi parceli. |
(5)
Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt
oziroma na parcelo, dovoljeno je tudi združevanje dostopov za več parcel
skupaj. |
(6)
Dovoljena je dodatna parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi
parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se
nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. |
(7)
Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom, v
primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture
(vkopi, nasipi ipd.), zaradi združevanja parcel ipd. |
(8)
Dopustna je korekcija parcelne meje ob soglasju soseda. |
(9) Pri
objektih, ki sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od
gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj gradbene linije),
vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (npr. poudarjen vhod).
|
(10)
Dovoljena so odstopanja od kot terena na posameznih parcelah zaradi
prilagajanja cesti in nasutju vrtač. |
(11)
Dovoljena so odstopanja od kot pritličij oziroma kleti, ki se
prilagajajo koti zgrajenega cestišča v naravi. |
(12) Pri
objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture,
sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od
predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih
razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno
infrastrukturo oziroma posamezno parcelo ipd., če se pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, spremenjene parcelacije ali
ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd..
|
(13)
Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno
prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve. |
(14) Pri
gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v
prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali
terenskih pogojev. Dovoljene so gradnje prečnih cestnih povezav (smer
vzhod–zahod), če se za to izkaže potreba, vendar v skladu s predpisi.
|
(15)
Dovoljuje se drugačna zunanja ureditev na parceli od prikazane v
grafičnem delu OPPN. |
(16) Na
parceli 685/7, k.o. Črnomelj, je poleg stanovanjske stavbe dovoljena
gradnja nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so določene
s tem odlokom. |
(17) Poleg
kanalizacijskega sistema prikazanega v kartografskih prilogah (mešani
sistem gravitacijskega odvoda odpadnih voda in prečrpavanja na
posameznih parcelah) je dopustna izgradnja drugačnega sistema
kanalizacije (npr. samo gravitacijski sistem) ter s tem posledično tudi
povsem nove trase. |
(18) Za
vse parcele, na katerih so obstoječi objekti je dopustna gradnja ali
dograditev infrastrukturnega omrežja. |
(19)
Dostop na posamezne parcele je dopustno urediti z več cestami, če to
omogočajo prometno cestni predpisi. |
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
34. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Zazidalni načrt obrtna cona v
Črnomlju (SDL, št. 2/90). |
35. člen |
(začasna
namembnost zemljišč) |
Zemljišča,
ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot
so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. |
36. člen |
(vpogled v
OPPN) |
OPPN je na
vpogled pri pristojni občinski službi Občine Črnomelj in Upravni enoti
Črnomelj. |
37. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
38. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
350-1/2012 |
Črnomelj,
dne 27. junija 2013 |
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
|