|
Na
podlagi določb
stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), zakona o
socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) ter
pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje
pravice do socialnega stanovanja v najem in
pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem
(Uradni list RS, št. 18/92) je upravni odbor stanovanjskega sklada
Mestne občine Murska Sobota na seji dne 17. 12. 1996 sprejel |
|
|
|
P R A
V I L N I K |
|
o
pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni
občini Murska Sobota |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
|
S tem
pravilnikom se določijo: |
|
– pogoji
in merila za dodelitev socialnih stanovanj v najem, |
|
–
točkovnik za oceno stanovanjskih razmer, |
|
–
normativi in standardi za socialna stanovanja, |
|
–
postopek za uveljavljanje pravice do pridobitve socialnega stanovanja v
najem. |
|
Sestavni del tega pravilnika so tudi pojasnila za izvajanje pravilnika
ter za točkovanje stanovanjskih, gmotnih in socialno-zdravstvenih
razmer. |
|
II. POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV
SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
2. člen
|
|
Do
dodelitve socialnega stanovanja v najem je upravičen državljan Republike
Slovenije, katerega skupni prihodek na člana družine ne presega višine,
določene z zakonom o socialnem varstvu. |
|
3. člen
|
|
Splošni
pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravičen do dodelitve
socialnega stanovanja v najem so: |
|
– da je
prosilec državljan Republike Slovenije; |
|
–
da ima
stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota in na tem naslovu tudi
dejansko stanuje; da
ima prosilec stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri
leta. V primeru začasnega bivališča se točkujejo stanovanjske razmere,
kolikor je prosilec predhodno imel stalno bivališče v Mestni občini
Murska Sobota najmanj tri leta; |
|
–
da
prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno
prebiva ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, oziroma je najemnik
neprimernega stanovanja; da
prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, za katere se rešuje
stanovanjski problem ni lastnik stanovanja, oziroma je najemnik
neprimernega stanovanja; |
|
– da
prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil
stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oziroma je pravico
do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane; |
|
–
da
prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim
stalno prebiva ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja
oziroma druge nepremičnine, katere vrednost presega 25% vrednosti
primernega stanovanja; da
prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se
rešuje stanovanjski problem, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega
stanovanja oziroma druge nepremičnine: |
|
– da
prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim
stalno prebiva ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti
primernega stanovanja. Vrednost premičnine se ugotovi na podlagi
ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke. |
|
– da je
prosilec v rednem delovnem razmerju oziroma ima stalen vir dohodka.
da je prosilec v delovnem razmerju in ima stalen vir dohodka. |
|
4. člen
|
|
Merila,
ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega
stanovanja v najem, se točkujejo in nanašajo na: |
|
1.
stanovanjske razmere, |
|
2.
število ožjih družinskih članov, ki z upravičencem stalno prebivajo, |
|
3.
socialne razmere, |
|
4.
zdravstveno stanje. |
|
5. člen
|
|
Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi ožji
družinski člani, se ocenjujejo na: |
|
1. Stanovanjski status: točk |
|
a) prosilec je brez stanovanja 150 |
|
b) prosilec stanuje z družino pri starših ali |
|
sorodnikih v skupnem gospodinjstvu 150 |
|
c) prosilec stanuje v samskem domu, službenih |
|
prostorih ali kot podnajemnik 150 |
|
1. Stanovanjski statustočke
a) Prosilec je brez stanovanja 190
b) Prosilec je podnajemnik 180
c) Prosilec stanuje v samskem domu 150
d) Prosilec stanuje z družino pri starših ali sorodnikih 140 |
|
2. Kakovost bivanja: |
|
a) bivanje v stanovanju nižje kategorije, |
|
provizoriju ali baraki 120 |
|
b) bivanje v neprimernem kletnem ali |
|
podstrešnem stanovanju
80
40 |
|
c) bivanje v vlažnem in mračnem stanovanju
40
20 |
|
3. Stanovanjska površina: |
|
a) do 4 m2 na družinskega člana 120 |
|
b) od 5 m2 do 8 m2 na družinskega člana 80 |
|
c) od 9 m2 do 12 m2 na družinskega člana 60 |
|
d) od 13 m2 do 15 m2 na družinskega člana 20 |
|
4. Neprimernost stanovanja: |
|
a) stanovanje brez kuhinje 40 |
|
b) stanovanje brez sanitarnih prostorov 40 |
|
c) stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov |
|
ali s sanitarnimi prostori izven stanovanja 20 |
|
d) stanovanje s souporabo kuhinje 20 |
|
5. Funkcionalnost stanovanja: |
|
a) stanovanje z arhitektonskimi ovirami (če gre |
|
za invalida v invalidskem vozičku) 50 |
|
b) stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča
20
10 |
|
c) stanovanje z nestandardno visokimi stropovi 10 |
|
Seštevajo se lahko le točke pod 2, 4 in 5. |
|
6. člen
|
|
Število
ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem, se kot merilo za
dodelitev socialnega stanovanja v najem upošteva tako, da se vrednoti: |
|
točk |
|
a) družina v kateri roditelja nista starejša |
|
od 30 let (mlada družina) 50 |
|
a) Za vsakega otroka, ki ga preživljajo starši
30 |
|
b) družina z dvema ali več mladoletnimi otroci 40 |
|
b) Družina z ožjim družinskim članom starim |
nad 65 let
20 |
|
|
c) družina z ožjim družinskim članom starim nad 65 let 20 |
|
d) družina z enim mladoletnim otrokom 10 |
|
Med ožje
družinske člane se štejejo zakonec prosilca ali oseba s katero živi
prosilec v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (izvenzakonski
zvezi), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter
osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati. |
|
7. člen
|
|
Pri
ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev socialnega stanovanja
v najem se vrednoti: |
|
točk |
|
a) ločeno življenje roditeljev in mladoletnih |
|
otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer |
|
(rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu) 60 |
|
b) status roditelja, ki živi sam z mladoletnim |
|
otrokom in tudi skrbi za njegovo vzgojo in varstvo 40 |
|
b) status roditelja, ki sam preživlja otroke (samohranilec)
40 točk |
|
c) ločeno življenje roditeljev zaradi neprimernih |
|
stanovanjskih razmer 40 |
|
d) status prosilca z družinskim članom, za |
|
katerega je po predpisih o zaposlovanju ocenjeno, |
|
da je nazaposljiv (potrdilo Zavoda za zaposlovanje). 30 |
|
8. člen
|
|
Pri
ocenjevanju zdravstvenih razmer prosilca oziroma njegovega družinskega
člana se upošteva: |
|
a) trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena |
|
s slabimi stanovanjskimi razmerami 80 |
|
a) trajna obolenja otrok za katere skrbijo starši, pogojena s slabimi
stanovanjskimi razmerami – 90 točk |
|
b) trajna obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi |
|
razmerami 60 |
|
Trajna
obolenja prosilec dokazuje z izvidom zdravnika specialista. |
|
9. člen
Poleg zgornjih meril se pri dodelitvi socialnih stanovanj upoštevajo še
naslednja merila za:
točke
a) družino, v kateri nobeden od staršev
ni starejši od 35 let (mlada družina) 60
b) družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno,
težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo,
ugotovljeno pri pristojni komisiji 60
c) invalidnost, zaradi katere je prosilec
ali odrasli družinski član nesposoben
za samostojno življenje in delo in je ugotovljena
z izvidom in mnenjem pristojne komisije 50
d) oseba s statusom žrtve vojnega nasilja 30 |
|
9. člen
|
|
V
primeru ko imata dva ali več prosilcev z istim številom družinskih
članov enako število zbranih točk, ima prednost tisti prosilec, ki ima
daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota.
Kadar se na prednostni vrstni red za oddajo socialnih stanovanj v najem
uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri
razvrstitvi udeleženci z daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini
Murska Sobota. |
|
III. NORMATIVI IN STANDARDI ZA SOCIALNA
STANOVANJA
10. člen
|
|
Pri
dodeljevanju stanovanja se upošteva standarde, ki ne presegajo
naslednjih površinskih normativov: |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
Št. druž. Stanovanjska Struktura stanovanj |
|
članov površina do |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
1 24 m2 soba ali garsonjera |
|
2 35 m2 garsonjera ali enosobno stanovanje |
|
3 55 m2 eno in polsobno ali dvosobno stanovanje |
|
4 65 m2 dvosobno ali dvosobno s kabinetom |
|
5 70 m2 trisobno ali trisobno s kabinetom |
|
---------------------------------------------------------------- |
|
Za
vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina
lahko poveča najeveč za 10 m2. |
|
11. člen
|
|
Če se
upravičencu dodeli nefunkcionalno starejše stanovanje, ki je bilo
zgrajeno in adaptirano pred letom 1950 je možen tudi odstop navzgor od
površinskih normativov določenih v 10. členu tega odloka. |
|
12. člen
|
|
Če je
stanovanje namenjeno invalidu oziroma družini z invalidnim članom, ki mu
je otežkočeno oziroma preprečeno normalno gibanje, je potrebno ob
dodelitvi socialnega stanovanja v najem v okviru možnosti upoštevati
potrebo po odpravi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopu
ali izstopu iz stavbe, kot tudi zadostne površine za gibanje z
invalidskim vozičkom. |
|
IV. OBLIKOVANJE OBČINSKE LISTE ZA
DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ
13. člen
|
|
Stanovanjski sklad praviloma enkrat letno, glede na razpoložljiva
stanovanja, objavi v sredstvih javnega obveščanja javni razpis za
dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Stanovanjski
sklad oddaja socialna stanovanja v najem na podlagi javnega razpisa, ki
ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. |
|
14. člen
|
|
Razpis
mora določati: |
|
1.
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve socialnega
stanovanja; |
|
2.
podatke, ki jih morajo udeleženci navesti v vlogi; |
|
3.
dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi; |
|
4.
število socialnih stanovanj v občini in predvideni datum
razpoložljivosti le-teh; |
|
5. odločbo ali pogodbo o zaposlitvi |
|
6. življenjepis |
|
5. 7. razpisni rok. |
|
15. člen
|
|
Vlogi za
pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo udeleženci razpisa
priložiti naslednje listine: |
|
1.
potrdilo o državljanstvu; |
|
2.
potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; |
|
3.
podatke o denarnih prejemkih, ter izjavo o premoženjskem stanju skladno
s predpisi s področja socialnega varstva; |
|
4.
najemno oziroma podnajemno pogodbo, če je najemnik neprimernega
stanovanja; |
|
5. drugo
z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje gmotne oziroma
socialno zdravstvene razmere. |
|
16. člen
|
|
Po
preteku razpisnega roka strokovna služba stanovanjskega sklada preuči
utemeljenost vlog ter razvrsti vloge po kategorijah upravičencev. Pri
tem sodeluje s pristojnim CSD, invalidskimi organizacijami in društvi,
zdravstvenimi zavodi, zavodom za zaposlovanje, po svoji presoji pa
opravi vse druge pomembne poizvedbe pri pristojnih organih in
organizacijah (stalno prebivališče prosilca ipd.). |
|
Stanovanjski sklad, ki sprejme nepopolno vlogo, je dolžan udeleženca
razpisa pisno opozoriti, da vlogo v roku 8 dni dopolni in ga poučiti o
razlogih, zaradi katerih se vloga mora dopolniti. Udeleženci razpisa so
dolžni nepopolne vloge dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga zavrže. |
|
Strokovna služba Stanovanjskega sklada prouči utemeljenost vlog na
podlagi dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje prednostnega
reda za oddajo socialnih stanovanj v najem, ki jih opravi pri pristojnih
organih, organizacijah in posameznikih.
Strokovna služba določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne,
rok 8 dni za dopolnitev vlog.
Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se
zavržejo s sklepom. Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne poteče,
ni mogoče sestaviti prednostnega reda za oddajo socialnih stanovanj v
najem. |
|
17. člen
|
|
Upravni
odbor stanovanjskega sklada imenuje tričlansko komisijo za ogled
stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za
razvrstitev udeleženca razpisa na listo za dodelitev socialnih stanovanj
v najem. |
|
Komisijo
sestavljajo: |
|
1. član,
ki ga imenuje upravni odbor izmed svojih članov, |
|
2. član,
ki ga imenuje center za socialno delo, |
|
3.
strokovni sodelavec stanovanjskega sklada. |
|
Direktor Stanovanjskega sklada imenuje tričlansko komisijo, ki pripravi
predlog za razvrstitev udeleženca razpisa na prednosti vrstni red za
dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Komisijo sestavljajo:
1. član, ki ga imenuje upravni odbor,
2. član, ki ga imenuje Center za socialno delo,
3. strokovni delavec stanovanjskega sklada |
|
18. člen
|
|
Komisija
pri ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin pri udeležencu
razpisa izpolni točkovalni zapisnik po kriterijih, ki jih določa ta
pravilnik. |
|
Zapisnik
podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika pa se po opravljenem
ogledu vroči udeležencu razpisa. |
|
V. OBJAVA LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH
STANOVANJ
19. člen
|
|
Upravni
odbor stanovanjskega sklada na podlagi točkovalnih zapisnikov najkasneje
v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določi občinsko listo za
dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo objavi na krajevno običajen
način.
Direktor stanovanjskega sklada najkasneje v roku 90 dni po izteku
razpisnega roka na predlog komisije določi seznam upravičencev za oddajo
socialnih stanovanj v najem. Seznam se objavi na oglasni deski v
prostorih Mestne občine Murska Sobota. |
|
20. člen
|
|
Zoper
uvrstitev na prednostno listo ima udeleženec razpisa pravico ugovora pri
županu občine najkasneje v roku 8 dni po vročitvi sklepa o zavrženju ali
uvrstitivi oziroma neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v
najem.
Udeleženec razpisa se lahko pritoži na Upravni odbor Stanovanjskega
sklada v roku 8 dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma
neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v najem. |
|
21. člen
|
|
Veljavnost liste traja do novega razpisa. V času njene veljavnosti se
lista ne more spreminjati. |
|
Na nov
razpis morajo prosilci, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja,
vložiti novo vlogo in novo dokumentacijo v skladu z razpisom.
Na nov razpis morajo prosilci, ki pri prejšnjem razpisu niso bili
uvrščeni na prednostno listo, vložiti novo vlogo in novo dokumentacijo v
skladu z razpisom. |
|
VI. DODELJEVANJE SOCIALNEGA STANOVANJA V
NAJEM
22. člen
|
|
Sklep o
dodelitvi socialnega stanovanja v najem sprejme upravni odbor
stanovanjskega sklada na podlagi predhodnega mnenja komisije, ki je
opravila ogled stanovanj in o tem pisno obvesti vse upravičence.
Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda direktor
Stanovanjskega sklada na podlagi predloga komisije. |
|
Pred
izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem strokovna služba
preveri, če upravičenec razpisa še izpolnjuje merila in pogoje za
upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem. |
|
Direktor
stanovanjskega sklada sklene z bodočim najemnikom najemno pogodbo, pri
sestavi pa mora upoštevati določbe 23. člena tega pravilnika in zakonske
normative. |
|
23. člen
|
|
Pravica
do uporabe socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na
izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve stanovanja v najem, ki
zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli tudi v
najemni pogodbi. |
|
Kolikor
se premoženjske razmere upravičenca tako spremenijo, da ne izpolnjuje
več predpisanih pogojev, ki so potrebni za pridobitev socialnega
stanovanja, se najemna pogodba lahko odpove, in sicer v roku, ki ne sme
biti krajši od 90 dni.
Če ima Stanovanjski sklad na razpolago ustrezna neprofitna stanovanja,
ima najemnik socialnega stanovanja možnost preselitve v neprofitno
stanovanje. |
|
Strokovna služba stanovanjskega sklada je dolžna preverjati
preverja upravičenost
do najema socialnega stanovanja na dve leti na enak način, kot je to
določeno za dodelitev socialnega stanovanja v najem. |
|
24. člen
|
|
Socialna
stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v najem le upravičencem
do pridobitve socialnega stanovanja, razen v primeru, ko v občini ni
potreb po socialnih stanovanjih. |
|
VII. IZJEMNA DODELITEV SOCIALNEGA
STANOVANJA
25. člen
|
|
V
primeru izredno nujnega reševanja stanovanjskega problema se lahko
prosilcu dodeli socialno stanovanje mimo veljavne socialne liste. |
|
Za
izredno nujno reševanje socialnega problema se šteje: |
|
–
elementarne in druge nesreče, ki imajo za posledico neuporabnost
dosedanjega stanovanja; pogodba
se sklene za določen čas, do odprave posledic nesreče. |
|
– večja
prenova ali rušitev dosedanjega stanovanja, ki je v družbenem interesu; |
|
– hujša
socialnozdravstvena stiska (na predlog centra za socialno delo). |
|
V primeru hujše socialno-zdravstvene stiske se sestane komisija, ki
prouči vlogo, po potrebi opravi ogled stanovanjskih razmer in točkuje
stanovanjske razmere. Glede na zbrane točke in ostala ugotovljena
dejstva poda komisija svoj predlog. |
|
26. člen
|
|
Upravičenost za izjemno dodelitev socialnega stanovanja v najem dokazuje
prosilec s potrdili in mnenji pristojnih organov ali na podlagi splošno
znanih dejstev. |
|
27. člen
|
|
V
primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na veljavno listo ali se
rešuje z izjemno dodelitvijo socialnega stanovanja, odkloni ponujeno
socialno stanovanje, ki ustreza normativom iz 10. člena tega pravilnika
v najem, izda upravni odbor sklep, s katerim se ga izključi iz veljavne
liste ali iz nadaljnjega reševanja stanovanjskega problema. |
|
V primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na prednostni vrstni red
ali se rešuje z izjemno dodelitvijo socialnega stanovanja odkloni
ponujeno socialno stanovanje, direktor na predlog komisije izda sklep, s
katerim ga izključi iz veljavnega prednostnega vrstnega reda. Izjemoma
lahko udeleženec odkloni ponujeno stanovanje le enkrat in to z
upravičenim razlogom o katerem presodi komisija. |
|
VIII. ZAMENJAVA STANOVANJ
28. člen
|
|
Zamenjava stanovanj je praviloma vezana na zamenjavo socialnih stanovanj
znotraj stanovanjskega sklada občine upoštevaje spremenjene potrebe
najemnikov stanovanj in njihove interese, lahko pa se odobri tudi
zamenjava z drugimi najemnimi stanovanji, pri katerih je lastnik
podjetje, ustanova, druga pravna oseba ali posameznik, če je to v
interesu občine, zaradi ustreznega reševanja prosilcev – upravičencev iz
prednostne liste ali drugih občanov, ki v stanovanjih že stanujejo. |
|
Dejanska
zamenjava in podpis najemnih pogodb mora biti opravljena najkasneje v 60
dneh od sklepa upravnega odbora. |
|
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
29. člen
|
|
Ta
pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
30. člen
|
|
Z dnem
uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati vsi pravilniki o pogojih
in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini
Murska Sobota. |
|
|
|
Št.
362-10/96 |
|
Murska
Sobota, dne 17. december 1996. |
|
|
|
Predsednica |
upravnega odbora |
stanovanjskega sklada |
Mestne občine Murska Sobota |
Nadja Ivanc-Miloševič l.r. |
|
|
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in
merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni
občini Murska Sobota (Uradni
list Republike Slovenije, št. 102/1999)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
20. člen |
|
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.. |
|
|
|
POJASNILA ZA IZVAJANJE PRAVILNIKA TER ZA TOČKOVANJE STANOVANJSKIH,
GMOTNIH IN SOCIALNO-ZDRAVSTVENIH RAZMER
K 2. členu:
Za upravičenost do pridobitve socialnega stanovanja v najem se po 100.
členu stanovanjskega zakona in 26. členu zakona o socialnem varstvu
odstotki računajo od povprečne bruto plače v državi in to za obdobje
zadnjega trimesečja pred razpisom.
K 3. členu:
Pri ugotavljanju cenzusa za upravičenost do dodelitve socialnega
stanovanja v najem in pri opredelitvi primernih stanovanjskih površin se
upošteva tudi ožjega družinskega člana prosilca – tujca, če ima
dovoljenje za stalno bivanje skladno z zakonom o tujcih (Uradni list RS,
št. 1/91).
K 5. členu:
Stanovanjski status
Udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja – točkuje se, če udeleženec
razpisa:
– prebiva v prostorih za začasno bivanje (začasno prebivališče v
materinskem domu, zavetišču, na gradbiščih, prostori v začasnih zgradbah
in podobno), opredeljenih v 1. točki 3. člena stanovanjskega zakona
– z družino prebiva v stavbah, zgrajenih za nastanitev posameznikov,
opredeljenih v 2. točki 3. člena stanovanjskega zakona
– sam ali z družino občasno prebiva v stavbah, vendar brez statusa
najemnika, podnajemnika ali uporabnika stanovanja.
Udeleženec razpisa stanuje v samskem domu – točkuje se, če ima
udeleženec razpisa sklenjeno pogodbo o najemu prostora, zgrajenega za
nastanitev posameznika.
Udeleženec razpisa, ki je podnajemnik – točkuje se, če ima udeleženec
razpisa dokazila o plačevanju podnajemnine ali najemnine kot za profitno
stanovanje.
Udeleženec razpisa stanuje pri starših ali sorodnikih – točkuje se, če
udeleženec razpisa razpolaga z dokazilom, da stanuje pri starših ali
sorodnikih (potrdilo o stalnem prebivališču ali gospodinjski
skupnosti).
2. Kakovost bivanja
Bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju ali baraki – točkuje
se, če udeleženec razpisa:
– biva v stanovanju, ki ne dosega minimalnih standardov opremljenosti,
ovrednoteno z največ 110 točkami,
– ki biva v objektu, predvidenem za rušenje ali potrebnim celovite
rekonstrukcije.
3. Stanovanjska površina
Pri točkovanju se upoštevajo podatki o površini stanovanja iz sklenjene
najemne oziroma podnajemne pogodbe ali zapisnika o točkovanju
stanovanja.
4. Neprimernost stanovanja – stanovanje brez posameznih delov oziroma
souporaba posameznih delov stanovanja:
– stanovanje brez kuhinje in stanovanje brez sanitarnih prostorov –
točkuje se udeleženec razpisa, ki je brez kuhinje oziroma brez WC in
kopalnice oziroma ima WC izven stanovanja
– stanovanje s souporabo kuhinje in stanovanje s souporabo sanitarnih
prostorov – točkuje se le v primeru, ko uporabniki stanovanja niso
družinski člani.
5. Funkcionalnost stanovanja
– stanovanje z grajenimi ovirami – točkuje se, če je udeleženec razpisa
oziroma njegov družinski član trajno vezan na uporabo invalidskega
vozička
– stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča – točkuje se le v primeru,
če je vhod neposredno v bivalne prostore.
K 6. členu
Število ožjih družinskih članov – točkuje se nosečnost, izkazana s
potrdilom zdravnika.
Družina z družinskim članom iz 6. člena stanovanjskega zakona, starim na
d 65 let – točkuje se, če udeleženca razpisa veže dolžnost preživljanja
ožjega družinskega člana, starega nad 65 let.
K 7. členu
Ločeno življenje – točkuje se le v primeru, da roditelj sam preživlja
otroka, kar dokazuje z rojstnim listom oziroma s potrdilom, da je
preživnina neizterljiva.
K 8. členu
Zdravstvene razmere
Trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi
razmerami – določilo velja v primerih, če gre za obolenja pogojena s
slabimi stanovanjskimi razmerami oziroma obolenja, na katera slabe
stanovanjske razmere neugodno vplivajo. Točke za več družinskih članov,
pri katerih je ugotovljeno trajno obolenje, pogojeno s slabimi
stanovanjskimi razmerami, se seštevajo.
K 9. členu
Mlada družina
Kot starost 35 let se šteje 35 let, dopolnjenih v letu razpisa. Kot
mlada družina se upoštevajo vse družinske oblike (tudi družina le z enim
roditeljem).
Invalidnost
Invalidnost se točkuje, kolikor ni zagotovljeno institucionalno
varstvo:
– družini, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težje ali težko duševno ali
težko telesno motnjo, ugotovljeno pri pristojni komisiji (izvid in
mnenje specialistične pediatrične službe oziroma odločbo po pravilniku o
razvrščanju in razvidu otrok in mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb
z motnjami v telesnem in duševnem razvoju)
– družini, katere prosilec ali odrasli družinski član je invalid
(odločba centra za socialno delo, zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje oziroma zavoda za zaposlovanje)
– družini, katere odrasli družinski član ima podaljšano roditeljsko
pravico (odločba sodišča). |
|
|