Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 - UPB, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009), 32., 33. 34. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007- UPB, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10) ter 16. člena Statuta Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 02/2009) je Občinski svet Občine Komenda na 13. seji, dne 20. septembra 2012 sprejel naslednji

O D L O K

o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij

na področju opravljanja gospodarske javne službe

ravnanje z odpadki V OBČINI KOMENDA

1. člen

S tem odlokom se določajo pogoji, postopki in merila za podeljevanje koncesij na področju gospodarske javne službe ravnanje z odpadki v Občini Komenda (v nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem:

- lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se na območju občine izvajajo s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi in pod pogoji določenimi z zakonom in podzakonskimi akti ter v skladu z odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesije za javne službe iz prvega člena predstavljajo enotno koncesijsko razmerje. Koncesijsko razmerje po tem odloku je enovito razmerje, ki nastane in preneha hkrati ter obsega koncesijo za opravljanje gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka v skladu z ZGJS. Koncesijsko razmerje predstavlja v smislu ZJZP koncesijo storitev.

2. člen

Javna služba nudi naslednje storitve:

- ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastajanja,

- ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ekoloških otokih,

- ločen prevoz posameznih frakcij,

- sortiranje, pretovarjanje, skladiščenje in kompostiranje v Centru za ravnanje z odpadki,

- vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,

- odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih,

- okolju prijazno ravnanje z nevarnimi in ostalimi odpadki in varno skladiščenje le-teh do odvoza v predelavo,

- zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov dvakrat letno, spomladi in jeseni

- nabava in zamenjava posod (po potrebi) za ločeno zbiranje odpadkov,

- nabava in prodaja posebnih vrečk za odpadke (v primeru večje količine gospodinjskih odpadkov in za gospodinjstva, kjer ni mogoč dostop s smetarskim vozilom),

- odvoz kosovnih odpadkov dvakrat letno,

- saniranje divjih odlagališč in odvoz opuščenih avtomobilov,

- ekološko osveščanje in sodelovanje pri čistilnih akcijah,

- vodenje seznama postavljenih posod za odpadke v Občini Komenda in za to predvidenih lokacij (otokov),

- druge storitve, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis.

Ne glede na določbe prvega odstavka, obsega javna služba vse storitve, ki so s predpisi določene, da se izvajajo v okviru:

- lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe prevoza komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov,

- lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

3. člen

Koncedent po tem odloku je Občina Komenda (v nadaljevanju: občina).

4. člen

Uporabniki storitev javne službe so vse pravne in fizične osebe v Občini Komenda, pri katerih nastajajo odpadki.

Dejavnost javne službe se izvaja na celotnem območju občine. Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.  Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.

5. člen

Javno službo praviloma opravlja en koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

1. izključno pravico opravljati javno službo, razen v primerih, ko je z zakonom ali s predpisi, sprejetimi na podlagi zakona, posamezno opravilo naloženo drugi osebi,

2. dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe v skladu s predpisi.

Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.

V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta ali v primeru sporazumne razveze koncesijske pogodbe.

6. člen

Koncesionar je dolžan v okviru koncesijskega razmerja neodplačno postaviti najmanj en zbirni center. Za morebitno uporabo drugega premoženja občine (npr. ekološki otoki) pa skleneta občina in koncesionar pogodbo o najemu.

Koncesionar izvaja javno službo ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma ki si jih sam najame ali

kakorkoli drugače priskrbi.

Koncesionar s svojo dejavnostjo ne sme dodatno degradirati okolja.

7. člen

Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo na razpis. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija.

V prijavi mora s predložitvijo ustreznih listin dokazati, da izpolnjuje pogoje za udeležbo na razpisu in za izvajanje javne službe:

1. da je gospodarska družba z najmanj 500.000,00 EUR celotnega kapitala (po zadnji bilanci stanja) in je finančno ter poslovno usposobljena za izvajanje javne službe, ki je predmet razpisa in da je za leto pred objavo javnega razpisa znašala bonitetna ocena na podlagi letnega poročila najmanj SB 5;

2. da je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa oziroma da na drugačen način izkaže, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe;

3. da je sposobna samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;

4. da je usposobljena za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje;

5. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;

6. da ne glede na pravno naravo razmerja, razpolaga z razpoložljivimi kapacitetami za odlaganje odpadkov oziroma razpoložljivimi kapacitetami za obdelavo odpadkov;

7. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;

8. se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo);

9. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 3. – 7. točke;

10. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.

Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij). Kadar predloži skupno vlogo več oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:

- člani konzorcija, pogoji za  vstop in izstop člana iz konzorcija;

- vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija (pooblaščenec za vročanje);

- ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;

- medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.

V primeru skupne prijave članov konzorcija morajo statusne pogoje izpolnjevati vsi člani, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa se skladno s predmetom koncesije ugotavlja za vse člane skupaj.

8. člen

Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v spodnjem vrstnem redu (od najpomembnejšega do najmanj pomembnega).

Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) so:

- ponujena cena storitve, utemeljena na pravilniku oz. drugem predpisu, ki opredeljuje metodologijo za oblikovanje cen tovrstnih storitev;

- izkušnje in pozitivne reference na področju izvajanja javnih služb;

- druge ugodnosti, ki predstavljajo ekološke, ekonomske ali socialne ugodnosti za  koncedenta.

Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji.«.

9. člen

Posamezne storitve iz 2. člena se opravljajo v skladu s pravilnikom o odvozu odpadkov, ki ga pripravi ustrezna strokovna služba občine v sodelovanju s koncesionarjem v roku 3 mesecev od sklenitve koncesijske pogodbe in potrdi Občinski svet občine Komenda in ob upoštevanju standardov in normativov, veljavnih za to področje.

Predlog programa dela za naslednje leto predloži koncesionar občini do konca oktobra tekočega leta v sprejem.

10. člen

Posamezna dela oziroma storitve v okviru javne službe, navedene v 2. členu tega odloka za koncesionarja, lahko izvaja oseba, zaposlena pri koncesionarju.

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

11. člen

Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje.

Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni.

12. člen

Seznam postavljenih posod za odpadke iz 2. člena vsebuje podatke o številu in velikosti posod na posameznih lokacijah.

Seznam, ki je last občine, se vodi v obliki računalniškega zapisa.

Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar občini periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.

13. člen

Cenik storitev za opravljanje dejavnosti iz 2. člena tega odloka mora biti sestavni del koncesijske pogodbe in v skladu z uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev,

ki jo izdaja Vlada Republike Slovenije.

Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.

14. člen

Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:

- za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,

- za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.

Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Komenda.

15. člen

Koncesionar je dolžan plačevati koncedentu plačilo za koncesijo (v nadaljevanju: koncesijsko dajatev) v višini 5% od prometa, ustvarjenega z izvajanjem javne službe.

Koncesionar je dolžan redno mesečno nakazovati koncesijsko dajatev na račun občine in sicer najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se kot prihodek občine uporabijo za komunalno infrastrukturo v občini.

16. člen

Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, ki ureja gospodarske službe.

Koncesionar, ki opravlja javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenega računovodstva za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Komenda.

17. člen

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja občinska uprava.

Občina za posamezna strokovna in druga opravila lahko pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.

18. člen

Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

19. člen

Občina izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja.

Občina lahko zaradi utemeljenih razlogov izvrši tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena.

O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in občine oziroma pooblaščenec občine.

20. člen

Koncesionar mora na zahtevo občine predložiti poročila o stanju objektov in naprav, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.

Koncesionar je dolžan do 31. marca tekočega leta podati občini letno poročilo o opravljenih storitvah za preteklo leto.

21. člen

Koncesija za izvajanje javnih služb se podeli na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo.

Razpis in postopek za podelitev koncesije se izvede skupaj za vse gospodarske javne službe iz tega odloka. Razpisna dokumentacija mora vsebovati podatke, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo:

1. navedbo in sedež koncedenta,

2. podatke o objavi koncesijskega akta,

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5. postopek izbire koncesionarja,

6. merila za izbor koncesionarja,

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,

8. druge obvezne sestavine prijave, jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),

9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv,

10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13. rok za izbiro koncesionarja,

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.  Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev oz. le eno skupino prijaviteljev.

22. člen

Občina in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna.

V kolikor pogodba v roku, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, ni sklenjena, se postopek izbire koncesionarja razveljavi..

V imenu občine podpiše koncesijsko pogodbo župan.

23. člen

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 10 let,  za dejavnosti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 1. člena pa za obdobje do pričetka obratovanja RCERO Ljubljana vendar najdlje za 10 let.

S koncesijsko pogodbo iz prvega odstavka koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:

1. vsebino, obliko in namen koncesije;

2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;

3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;

4. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta;

5. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;

6. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter  poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti;

7. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;

8. pogodbene kazni in pogoje za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne) izvajanjem javne službe;

9. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje strokovnega in finančnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti;

10. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

11. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov oblasti;

12. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank;

13. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.

Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna. V primeru manjših ali nebistvenih neskladij med pogodbo in koncesijskim aktom, se neposredno uporablja koncesijski akt.

24. člen

Koncesijsko razmerje preneha s potekom roka, za katerega je bilo sklenjeno, s sporazumnim razdrtjem ali z odvzemom.

Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru stečaja pravne osebe, ki je imela koncesijo oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra fizične osebe, ki je imela koncesijo.

25. člen

Koncesionar je dolžan obvestiti občino nemudoma o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.

Koncesionar je dolžan obvestiti občino o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes občine ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko občina odvzame koncesijo.

26. člen

Prenehanje koncesijske pogodbe, ne glede na razlog ali način, ne sme prizadeti pravic uporabnikov. Zato občina opravljanje javne službe do ponovne ureditve razmer v skladu

s tem odlokom lahko prevzame v režijo s tem, da je dotedanji koncesionar do ponovne ureditve razmer dolžan občini na njeno zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav.

27. člen

Občina lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih koncesionarjevih kršitev. Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.

28. člen

Hude kršitve koncesijske pogodbe so:

- nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo,

- ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti,

- neposredno izvajanje del ali storitev preko oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 9. člena tega odloka,

- ponavljajoče se neizpolnjevanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za dejavnost,

- hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to ali so posledice nastopile ali ne,

- angažiranje podizvajalcev brez soglasja občine,

- uporaba cen, ki so drugačne od dogovorjenih s koncesijsko pogodbo oziroma določenih s sklepom pristojnega organa,

- opustitev sklenitve zavarovanja po 13. členu tega odloka,

- drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

29. člen

Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:

- občasno nespoštovanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov ter normativov za dejavnost,

- opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih ali na posameznih pomembnejših objektih,

- nepopolno vodenje seznama postavljenih posod za odpadke,

- drugi primeri neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

Odvzem koncesije v primerih iz prvega odstavka je možen, če je občina na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozorila, mu postavila rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozila z odvzemom koncesije.

30. člen

Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda občina, od koncesijske pogodbe pa lahko koncedent enostransko odstopi z izjavo, priporočeno naslovljeno na koncesionarja.

31. člen

Kot višja sila se razumejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, vojne ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, občina pa je dolžna koncesionarju na ustrezen način povrniti morebitne povečane stroške, ki nastajajo v teh pogojih.

O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

32. člen

Koncesija ni prenosljiva, razen s soglasjem občine. V izjemnih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo, lahko koncesionar ob izrecnem soglasju občine sklene z drugim usposobljenim izvajalcem storitve javne službe pogodbo o začasni vzajemni pomoči, v okviru katere lahko podizvajalec opravlja posamezne storitve na območju občine.

Koncesionar mora v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do občine in uporabnikov ter javnosti v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu.

33. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine Komenda. 

34. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe Ravnanje z odpadki v Občini Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 05/2001). 

Številka:35402-0002/2012-1

Datum: 20. September 2012 

Tomaž Drolec

Župan