Na
podlagi 13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13,
32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) in 17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na
7. redni seji dne 19. 6. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
razglasitvi Spomenika padlim v 1. svetovni vojni za kulturni spomenik
lokalnega pomena |
|
1. člen |
|
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje
– Spomenik padlim v 1. svetovni vojni, EŠD 20805(v nadaljnjem besedilu:
spomenik). |
|
2. člen |
|
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: |
– spomenik je največji tovrstni spomenik na Dolenjskem in edini s
figurami v naravni velikosti, |
– spomenik predstavlja združitev znanja in dela dveh ustvarjalcev –
priznanega kiparja in lokalnega mojstra, ki je znal kvalitetno izdelati
spomenik po kiparjevi zamisli. |
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji
obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
– fizična pojavnost spomenika v celoti – kipi (Kristus in vojak, pod
njunimi nogami pa razbitine s kolesom lafete in lobanja), ozadje kipov
na steni Cerkve Marijinega vnebovzetja, kamniti podstavek, granate z
napisi, ureditev neposredne okolice, |
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico. |
|
3. člen |
|
(1) Spomenik obsega nepremičnino: del parc. št.: 234/1, k.o. Trebnje
(stoji ob severni steni župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja). |
(2) Spomenik nima vplivnega območja. |
|
4. člen |
|
(1) Centroid spomenika je izrisan v grafični prilogi Predloga za
razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, Trebnje – Spomenik
padlim v 1. svetovni vojni, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu
1:1000 (julij 2018). |
(2) Izvirnike načrta iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod). |
|
5. člen |
|
(1) Za
spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa: |
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na
način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih
lastnosti, |
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča
zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena
ohranitev spomenika za prihodnje generacije, |
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne,
gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, |
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika
ter njegove materialne substance, |
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo
njegove varovane vrednote, |
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih
temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in
družbenega pomena. |
(2) Za
spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih
varovanih vrednot, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– fizična pojavnost objekta, |
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico ter
vedutami. |
(3) Prepovedano je: |
– spomenik poškodovati ali podreti, |
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika, |
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo, |
– odstraniti ali spremeniti varovane sestavine spomenika, |
– na
spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila. |
(4) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo
kulturne dediščine možno: |
– na
osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele objekta v
kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje, |
– izvajati znanstveno raziskovalna dela, |
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno
zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti
materialna substanca in pričevalnost objekta, |
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče
drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, |
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve. |
|
6. člen |
|
Za vse
posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je potrebno
predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje zavoda. |
|
7. člen |
|
Lastnik,
posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi
zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo
predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih
spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. |
|
8. člen |
|
Spomenik
se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju
nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne
sme motiti estetske ubranosti originalnih sestavin oziroma ne sme
poškodovati originalnosti struktur. Primerno lokacijo oznake spomenika
se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu. |
|
9. člen |
|
Nadzor
nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
10. člen |
|
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku
3. člena tega odloka. |
|
11. člen |
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
622-2/2018 |
Trebnje,
dne 19. junija 2019 |
|
Župan |
Občine
Trebnje |
Alojzij Kastelic |