Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/99), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Destrnik-Trnovska vas (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 ) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji 5. 11. 2004 sprejel

ODLOK

o oskrbi s pitno vodo v Občini

Destrnik

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenja z objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v občini Destrnik, vire financiranja gospodarske javne službe ter druge elemente, pomembne za opravljanje gospodarske javne službe.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Ptuj d. d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti

2. člen

Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega in drugih vodovodov.

3. člen

Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe.

4. člen

Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter v lasti občine.

II. OBJEKTI IN NAPRAVE

5. člen

Vodooskrbni objekti, naprave oziroma sistemi po tem odloku so:

1. Magistralno omrežje in naprave:

- cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,

- tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.

2. Primarno omrežje in naprave:

- cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,

- cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.

3. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo.

4. Vodomerni priključek z vodomerno napravo.

5. Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava.

6. člen

Javni vodovodi in objekti skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela tehnični pravilnik o javnem vodovodu in ga da v sprejem Občinskemu svetu Občine Destrnik. V tehničnem pravilniku so podrobneje opredeljeni pogoji in normativi za gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda.

III. GRADITEV VODOVODA

7. člen

Izvajalec javne službe izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.

Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe.

8. člen

Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.

Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa.

V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po izgradnji mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju katere je zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno dovoljenje.

Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.

Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del, ki mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi napravami.

9. člen

Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo, opredeljeno s tehničnim pravilnikom, in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda.

Bodoči uporabnik vode mora plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod.

Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja, s tem ne pridobi nikakršne pravice do razpolaganja na javnem vodovodu.

IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD

10. člen

Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določata ta odlok in tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

11. člen

Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma s pogodbo o priključitvi.

12. člen

Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov, glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.

Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Za stanovanjske objekte, v katerih se opravlja tudi dejavnost, je obvezno ločeno merilno mesto za potrebe dejavnosti.

13. člen

Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave le izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

14. člen

Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne službe.

Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo.

Merilno mesto in način vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.

Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop.

Prejšnji odstavek se ne uporablja za vodomerna mesta, ki so zgrajena v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi.

Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav, navedenih v drugem odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki jih vzpostavi v prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva.

15. člen

Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.

Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno napravo, če je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

V. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV

16. člen

Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni.

Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se izvajajo na osnovi posebnega dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo.

17. člen

V skladu z Zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l. RS št. 52/2000) in Pravilnikom o higieni živil (Ur.l. RS št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo stik z živili, izvajati notranji nadzor po načelih HACCP.

Upravljalec je v skladu z navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja.

18. člen

Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljavca vodovodnega sistema.

Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive.

Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena o odvzemu obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino, čas, mesto in razlog odvzema.

Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru namernega poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje.

Izvajalec javne službe pa je poškodovani hidrant dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

19. člen

Interne hidrante vključno z omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške.

VI. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV

20. člen

Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.

21. člen

Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom.

Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.

22. člen

Na osi trase izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročalo poškodbe vodovoda ali oviralo njegovo redno delovanje in vzdrževanje.

Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne službe.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice, in dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove stroške.

Lastniki zemljišč, preko katerih poteka vodovod, in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s katero se dogovorijo o pogojih za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov.

VII. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE

23. člen

Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3).

Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.

Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah, se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.

Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v tehničnem pravilniku.

Uporabnik ima poleg rednih (iz 15. člena tega odloka) pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne službe sicer pa uporabnik.

24. člen

Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera in zaračuna za sporno obdobje, če uporabnik ne dokaže, da v spornem obdobju ni koristil vode.

Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno porabo na osebo, število živali…).

Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.

25. člen

Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje, ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom.

Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.

V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po prejemu obvestila.

26. člen

Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku).

V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

Vodomerne naprave v interni napeljavi služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje.

27. člen

K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam daje soglasje občinski svet občine. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja, nastale pri izvajanju javne službe.

Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju.

Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitek.

28. člen

Vode, ki je bila porabljena za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku, določenem s tem odlokom, prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le ta označil za upravičeno.

VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI

29. člen

Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004).

Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu morajo biti navedeni predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in način začasne oskrbe z vodo.

30. člen

Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerne in normalne oskrbe z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnja normalna oskrba.

31. člen

Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost.

32. člen

Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljen način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

33. člen

Izvajalec javne službe ima pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v naslednji primerih:

1. če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,

2. če uporabnik ni ravnal v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,

3. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža kakovost vode v vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, te pomanjkljivosti ne odpravi,

4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno napeljavo, če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe ali če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe, tega ne odpravi,

5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda priključka ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda,

6. če pri urejanju okolice ni upošteval določil tega odloka in tehničnega pravilnika,

7. če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera,

8. če uporabnik ne določi pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave, kot to določa 25. člen tega odloka,

9. če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa 26. člen tega odloka, in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,

10. če uporabnik ne poravna računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava vode.

Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih določi izvajalec javne službe.

34. člen

Izvajalec javne službe je dolžan:

- upravljati z javnimi vodovodi, skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati,

- vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, rezultate analize vode pa enkrat mesečno dostaviti na občino.

- zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak,

- spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge ter izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov in oskrbe z vodo v celoti,

- ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi, ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem,

- pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje,

- pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih vodnih virov,

- voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja,

- skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave,

- občini posredovati poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe.

35. člen

Izvajalec javne službe je dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe in predlagati kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov.

IX. NADZOR

36. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.

O imenovanju komunalnega nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe.

X. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE

37. člen

Viri financiranja javne službe so:

- vodarina

- vzdrževalnina priključka

- sredstva za varovanje vodnih virov,

- prispevki občanov,

- sredstva občinskega proračuna,

- sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

- takse,

- dotacije in subvencije

- druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

38. člen

Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe, če:

1. ravna v nasprotju z 10. členom odloka,

2. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena odloka,

3. ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka,

4. ravna v nasprotju s 30. členom odloka,

5. ravna v nasprotju z 31. členom odloka,

6. ravna v nasprotju s 33. in 34. členom odloka.

Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

39. člen

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1. ravna v nasprotju drugim stavkom 7. člena odloka,

2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,

3. ravna v nasprotju z 11., 12., s 13. in 14. členom odloka,

4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka,

5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,

6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,

7. ravna v nasprotju z drugim in s tretjim odstavkom 25. člena odloka,

8. ravna v nasprotju z 31. in s 33. členom odloka.

Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,

2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,

3. ravna v nasprotju z 11., 12., s 13. in 14. členom odloka,

4. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,

5. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,

6. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,

7. ravna v nasprotju z drugim in s tretjim odstavkom 25. člena odloka,

8. ravna v nasprotju z 31. in s 33. členom odloka.

Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe.

Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:

1. ravna v nasprotju z 11., 12., s 13. in 14. členom odloka,

2. ravna v nasprotju s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 18. člena odloka,

3. ravna v nasprotju z 31. in s 33. členom odloka.

Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če:

1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 7. člena odloka,

2. ravna v nasprotju z 8. členom odloka,

3. ravna v nasprotju z 21. členom odloka,

4. ravna v nasprotju z 22. členom odloka,

5. ravna v nasprotju z drugim in tretjim

odstavkom 25. člena odloka,

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave in odjema pitne vode na območju občine Ptuj ter za gradnjo in vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj št. 22/82 in 7/83).

41. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik.

Številka: 032-01-8/2004-15R- 3/5

Datum: 5. 11. 2004