Na podlagi
3., 32., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), 36.
člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10,
51/10, 84/10), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brda
(Uradno glasilo, št. 26/12) ter 16. člena
Statuta Občine Brda
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2006,
24/2010) je Občinski svet Občine Brda na svoji 18. redni seji dne
5.3.2013 sprejel |
ODLOK |
O NAČINU
OPRAVLJANJA TER O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE
SLUŽBE DOBAVE, POSTAVITVE, VZDRŽEVANJA IN IZVAJANJA JAVNE RAZSVETLJAVE V
OBČINI BRDA V OBLIKI JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA |
I.
Splošne določbe |
Predmet
koncesijskega akta |
1. člen |
(1) S tem
odlokom se določa način izvajanja javno naročniškega javno-zasebnega
partnerstva lokalne gospodarske javne službe v obliki storitve javne
razsvetljave v Občini Brda (v nadaljevanju: javna služba), z namenom
zagotovitve zmanjšanja specifične porabe električne energije ter
zmanjšanje specifičnega stroška javne razsvetljave. Izvajanje storitve
javne razsvetljave vključuje upravljanje in vzdrževanje javne
razsvetljave v obsegu, ki je določen s tem odlokom. |
(2) Odlok
iz prvega odstavka tega člena je tudi koncesijski akt, s katerim se
določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje
dejavnosti iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije. |
(3) Odlok
iz prvega odstavka tega člena se sprejema na podlagi vloge, podane
skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah ter 34. členom
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. |
(4) Javna
služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
Definicije |
2. člen |
(1) Poleg
pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski
pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen: |
·
»gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna
gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka; |
·
»koncedent«: je Občina Brda; |
·
»koncesija«: je koncesija za izvajanje javno naročniškega
javno-zasebnega partnerstva iz 1. člena tega odloka; |
·
»koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja storitev iz 1.
člena tega odloka na podlagi koncesije; |
|
·
»javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi
objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi, zlasti pa luči na
drogovih ob občinskih cestah, na drogovih na preostalih prometnih in
drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene
razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste ipd.). Javna
razsvetljava po tem odloku in s tem tudi predmet javne službe iz 1.
člena je tudi cestna razsvetljava v smislu zakona o cestah; |
·
»zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov
za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične,
gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih
opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne
razsvetljave na območju Občine Brda v skladu s standardi in predpisi iz
druge alineje prvega odstavka 20. člena tega odloka; |
·
»razpis URE«: je javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko
učinkovito prenovo javne razsvetljave oziroma drugi javni razpisi za
pridobivanje javnih sredstev iz naslova učinkovite rabe energije. |
Javni
interes |
3. člen |
Na območju
Občine Brda obstaja javni interes, da se izvede posodobitev javne
razsvetljave in uredi upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave in s
tem omogoči prilagoditev obstoječega omrežja novim in strožjim predpisom
s področja varstva okolja in uvedbo novih tehnologij, ki bodo omogočale
takojšnje zmanjšanje tekočih in vzdrževalnih stroškov. |
Enotnost
koncesijskega razmerja |
4. člen |
(1) V
Občini Brda (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s
podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. |
(2)
Koncedent bo obstoječe in novozgrajene objekte in naprave javne
razsvetljave predal koncesionarju v najem v roku 30 dni po uspešno
opravljeni primopredaji del. |
Lastninska
pravica |
5. člen |
(1)
Naprave javne razsvetljave in drugi objekti javne službe so objekti
gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra v
lasti in upravljanju občine, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom
drugače določeno. |
(2)
Lastništvo vseh, s strani koncesionarja dodatno vgrajenih naprav in
stvari do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do
koncesionarja, ostaja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe
preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času
trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali
omejitev uporabe. |
(3) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi
predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju. |
(4)
Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne
službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri
koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar,
kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno. |
(5)
Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati tako izvajanje javne
službe kot tudi nadzorovati vzdrževalna dela koncesionarja, da so
naprave in oprema po izteku koncesijskega obdobja v delujočem in v
normalno vzdrževanem stanju. |
II.
Dejavnosti, ki so predmet javne službe |
Vsebina
javne službe |
6. člen |
(1) Javna
služba obsega zagotovitev storitve javne razsvetljave na razpisanem
območju skladno z zahtevami iz 20. člena tega odloka. |
(2) Javna
služba obsega vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne
razsvetljave in drugih objektov javne službe. Zajema tudi strokovni
nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče
vzdrževanje, v interesu trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja
javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti koncedenta. |
(3) Na
javni razsvetljavi se redno opravlja vsa vzdrževalna dela in varstveni
ukrepi za nemoteno delovanje le-te. Dela zajemajo: |
1.
vzdrževanje drogov svetilk, ki obsega zamenjavo pregorelih sijalk,
popravilo ali zamenjavo svetilk, drogov in drugih sestavnih delov,
barvanje ter čiščenje delov javne razsvetljave, |
2.
vzdrževanje prižigališč, nadzorne in krmilne naprave, napeljavo in
razvode javne razsvetljave, |
3.
popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo, |
4. redno
pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece, za kar se
vodi poročilo, |
5.
vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav
ter svetlobnih znakov, ki so vezani na javno razsvetljavo, |
6.
intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave, |
7. po
pooblastilu vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte in
naprave, |
8.
izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige, |
9.
pripravo predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi
koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne
energije, |
10.
priprava poročila o realizaciji letnega programa, |
11.
izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave, |
12. dobava
električne energije za potrebe javne razsvetljave, pri čemer mora biti
najmanj 40 % dobavljene električne energije pridobljene iz obnovljivih
virov energije in/ali soproizvodnje električne energije z visokim
izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko, |
13.
priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode
na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave, |
14.
vzpostavitev energetskega knjigovodstva in vodenje evidence o porabljeni
energiji po posameznih odjemnih mestih, |
15.
izdelavo načrta razsvetljave skladno s predpisi, |
16.
posredovanje podatkov o infrastrukturi pristojnim institucijam v skladu
z zakonodajo, |
17.
sodelovanje pri pripravi občinske prostorske dokumentacije, |
18.
pridobivanje investicijske in projektne dokumentacije ter upravnih
dovoljenj, |
19.
izdajanje smernic in projektnih pogojev, |
20.
izdajanje soglasij v skladu s tem odlokom. |
(2)
Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo
zakoni, drugi podzakonski akti. |
Območje
izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin |
7. člen |
(1) Javna
služba se izvaja na celotnem območju občine. |
(2)
Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v
občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v
skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik
ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto
opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in
omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in
učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno
odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost
koncedentu. |
III.
Splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe in uporabo javnih
dobrin ter območje izvajanja |
Koncesionarjev pravni monopol |
8. člen |
(1)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
·
izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
·
dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi
dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s
predpisi in v javnem interesu. |
(2)
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1.
člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
javne službe na celotnem območju občine. |
(3) V
izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta,
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe
na območju občine. |
(4)
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in soglasij. |
(5)
Koncesionar vodi prihodke in odhodke izvajanja javne službe na posebnem
poslovno-izidnem mestu. Če koncesionirano dejavnost ne izvaja v okviru
posebnega podjetja, sodila za razporejanje posrednih stroškov predhodno
potrdi koncedent. Predlog sodil koncesionar posreduje koncedentu v
potrditev do 15. oktobra tekočega leta za prihodnje leto. |
Razmerje
do podizvajalcev |
|
9. člen |
(1)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar je za izvajanje javne službe edini odgovoren koncedentu. |
(2) Glede
pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila. |
Uporaba
javnih dobrin |
10. člen |
Storitve
javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi
pogoji. |
IV.
Kataster in kontrolna knjiga |
Vodenje
katastra javne službe |
11. člen |
(1) S tem
odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra
javne službe. |
(2)
Kataster mora koncesionar voditi ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe
na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh od
njihovega nastanka. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega
odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6
mesecev po podpisu koncesijske pogodbe. |
(3) Za
vzpostavitev katastra mora prvi koncesionar v enem mesecu po sklenitvi
koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno
opredeljen program. |
Vsebina
katastra |
12. člen |
(1)
Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave
(prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi,
priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev, energetski kabli nad
in pod zemljo ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju
objektov. |
(2)
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Brda. Vodi se
tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s
predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega
informacijskega sistema. |
(3) Kopijo
ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar
najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa
jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. |
Kontrolna
knjiga |
13. člen |
(1)
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke o
vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne
službe, najmanj pa naslednje: |
·
naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, |
·
naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra), |
·
opis dela, |
·
popis porabljenega materiala, |
·
porabljen čas za opravljeno delo, |
·
podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav
skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. |
V. Letni
program izvajanja javne službe in poročilo o njegovi izvedbi |
Letni
program |
14. člen |
(1) Javna
služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe.
Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa
javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme
občinski svet. |
(2)
Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. vsakega naslednjega leta
pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne
službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu in
mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. |
(3)
Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen
sklop javne službe (dobava, postavitev in vzdrževanje javne
razsvetljave) in vsebuje predvsem: |
·
obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno
navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno,
cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe
električne energije, |
·
obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom, |
·
obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov, |
·
navedbo mest predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja, |
·
izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
·
pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
·
zavrnitve uporabnikov storitev, |
·
oddaje poslov podizvajalcem, |
·
spremembe v podjetju koncesionarja, |
·
škodne dogodke, |
·
spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe, |
·
koriščenje zavarovanj in |
·
podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno
vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4)
Nespoštovanje določb tega člena se šteje za hujšo kršitev pogodbenih
obveznosti. |
VI.
Prepovedana ravnanja |
15. člen |
Prepovedano je: |
·
nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih
in napravah javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
·
namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave, |
·
opustiti obveščanje koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in
napravah javne razsvetljave s prometno nesrečo, |
·
sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav
javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta, |
·
onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave, |
·
graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na objektih
in napravah javne razsvetljave ali v njihovi neposredni bližini brez
dovoljenja koncedenta, |
·
opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne
razsvetljave. |
VII. Druge
določbe |
Nadzor nad
izvajanjem javne službe |
16. člen |
(1) Nadzor
nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba
občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Občina
Brda lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno
strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. Če odpravi napako
koncedent sam, jo zaračuna koncesionarju oziroma mu za ta znesek zmanjša
plačilo za opravljene storitve. |
Organ
nadzora |
17. člen |
Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je
pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
Finančni
nadzor |
18. člen |
(1)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna
revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za
preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
(2)
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor
je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora
mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega
nadzora. |
(4)
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O
nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
VIII.
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta |
Pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov |
19. člen |
(1)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2)
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z
javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s
predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
Dolžnosti
koncesionarja |
20. člen |
(1)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem: |
·
izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi
predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno
kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu, |
·
prihodke in odhodke izvajanja javne službe voditi na posebnih
poslovno-izidnih mestih, |
·
zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu, |
·
kot
dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti, |
·
vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost, |
·
po
pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in
naprave javne službe, |
·
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, |
·
zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest, |
·
sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev,
ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo, |
·
pri
oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil
tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi,
ki urejajo oddajo javnih naročil, |
·
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe, |
·
obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s
predpisom, |
·
pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov, |
·
voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z
občinskimi evidencami, |
·
ažurno in strokovno voditi poslovne knjige, |
·
pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane
javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in
prihodkov dejavnosti, |
·
poročati koncedentu o izvajanju koncesije, |
·
v
prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala
vzdrževalna in druga dela, |
·
obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
(2)
Koncesionar je dolžan upoštevati tehnične, zdravstvene in druge
normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v
tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s smiselno uporabo
naslednjih standardov (koncesionar ni dolžan zagotavljati pogojev, kot
jih določajo standardi, če to ni mogoče iz razloga neprimernosti
obstoječe infrastrukture) oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo
te nadomestili): |
·
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list
RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), |
·
Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih
odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 s spremembami), |
·
veljavno slovensko zakonodajo, |
·
SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava, |
·
Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava, |
·
CIE
Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic, |
·
smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE, |
·
smernice Slovenskega društva za razsvetljavo SDR, |
·
dobro inženirsko prakso, |
·
zahteve razpisov na katerih se je pridobilo namenska nepovratna
sredstva, |
(3)
Posamezne storitve iz 6. člena je potrebno opravljati v rokih, na način,
pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom,
drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko
pogodbo, razen če to ni mogoče zaradi narave obstoječe infrastrukture,
ki je v lasti koncendenta. |
(4)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi,
vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po
zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori,
če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi
sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko
koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
Interventno izvajanje javne službe |
21. člen |
(1)
Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe
ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12
ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. Za
pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se
šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in
poškodbe, ki ogrožajo javno varnost. |
(2)
Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave
odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav
pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila
uporabnikov. |
Odgovornost koncesionarja |
22. člen |
(1) Za
izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2)
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren
tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne
službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
Občini Brda, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3)
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova
splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem
razpisu – zavarovanje dejavnosti oziroma če ima koncesionar sklenjeno
krovno zavarovalno polico, mora pred sklenitvijo koncesijske pogodbe
posredovati izjavo zavarovalnice, s katero zavarovalnica jamči, da ima
koncesionar sklenjena vsa v razpisu potrebna zavarovanja (za škodo, ki
jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe
povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
|
(4)
Koncesionar za čas trajanja pogodbe v celoti prevzema tveganje za uspeh
ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije. |
Dolžnosti
koncedenta |
23. člen |
Dolžnosti
koncedenta so zlasti da: |
·
zgraditi nove objekte in naprave skladno s potrjenim terminskim in
finančnim planom, |
·
zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o
načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku, |
·
zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 25. členom tega
odloka, |
·
zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javne službe, |
·
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki
bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na
področju občine, |
·
zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma
pritožbah uporabnikov. |
Pristojnosti župana in občinske uprave |
24. člen |
(1) Župan
ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti: |
·
odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v
postopkih izdaje dovoljenj, |
·
odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa
v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov, |
·
druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Če ni
drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske
uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega
odloka. |
Financiranje in koncesijska dajatev |
25. člen |
(1) Javna
služba se financira iz: |
·
občinskega proračuna, |
·
drugih virov. |
(2)
Koncedent bo za celotno izvajanje gospodarske javne službe plačeval iz
proračuna manj, kot je plačeval v referenčnem obdobju. |
(3) Način
financiranja izvajanja javne službe se podrobno uredi z javnim razpisom
za izbor koncesionarja in s koncesijsko pogodbo. |
(4) S
koncesijsko pogodbo se opredeli tudi način usklajevanja ponujenih cen
skozi celotno koncesijsko obdobje. |
(5)
Koncesionar plača koncedentu koncesijsko dajatev v višini, ki jo ponudi
na javnem razpisu na podlagi katerega je pridobil koncesijo. Koncesionar
plača koncesijsko dajatev za celotno obdobje trajanja koncesije
najkasneje v roku 8 dni po prevzemu opreme in naprav javne razsvetljave
v upravljanje in vzdrževanje. |
Pravice
uporabnikov |
26. člen |
(1)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico: |
·
do
trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev
koncesionarja, |
·
pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
·
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2)
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
Dolžnosti
uporabnikov |
27. člen |
(1)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost: |
·
upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe, |
·
pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se
opravljajo storitve javne službe, |
·
prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Če
uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru
storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore
ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne
omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti
pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
(3)
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi
uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo
storitev javne službe. |
IX.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar |
Status
koncesionarja |
28. člen |
(1)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen
akt o skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke
oddaje javnih naročil. |
(2) Vsaka
oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme
biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni)
prijavi. |
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
29. člen |
(1) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje
javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora
predložiti listine: |
·
da
je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in
ima pridobljeno Licenco za opravljanje energetske dejavnosti: dobava,
trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo, |
·
da
je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da v zadnjih
treh letih ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa, da je
imel v zadnjem letu najmanj 5.000.000 € čistega letnega prihodka in da
razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije
oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije, |
·
prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki
omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe, |
·
prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj dveh referenčnih
projektov s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju
razsvetljave v ustrezni višini in dobo trajanja najmanj 5 let, ki so
bili sklenjeni ali v izvajanju v obdobju zadnjih petih let pred objavo
razpisa, |
·
prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega
projekta s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju javne
razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne
varčne javne razsvetljave v ustrezni višini, ki je bil sklenjen ali v
izvajanju v obdobju zadnjih petih let pred objavo razpisa, |
·
da
izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(2)
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje
dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. |
X. Javni
razpis |
Oblika in
postopek javnega razpisa |
30. člen |
(1)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere
z enotnim javnim razpisom, in sicer za dobavo in postavitev objektov in
naprav javne razsvetljave (javnonaročniško razmerje) ter storitev
upravljanja in vzdrževanje javne razsvetljave (javno-zasebno razmerje).
Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni
razpis se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike
Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo
in sedež koncedenta, |
2. podatke
o objavi koncesijskega akta, |
3.
predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem
razpisu, |
4. začetek
in predviden čas trajanja koncesije, |
5.
postopek izbire koncesionarja, |
6. merila
za izbor koncesionarja, |
7. način
dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, |
8. druge
obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave
napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne
vloge …), |
9. način
zavarovanja resnosti prijave, |
10. kraj,
čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj
in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, |
12.
naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za
izbiro koncesionarja, |
14. rok, v
katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15.
odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge
podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Javni
razpis vsebuje tudi vse sestavine, ki jih za odprti postopek zahteva
zakon, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(4) Župan
lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena,
objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva
zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(5) Župan
pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki
vsebini razpisa. |
(6)
Koncedent mora v času objave javnega razpisa zagotavljati brezplačno
dostopnost razpisne dokumentacije v skladu z zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil. |
(7) V
razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(8) Javni
razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na
portalu javnih naročil in v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Razpisni
pogoji |
31. člen |
Župan s
sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 29. člena tega odloka
(vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan
ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
Merila za
izbor koncesionarja |
32. člen |
(1) Merila
za izbor koncesionarja so: |
·
cena za opravljanje storitve javne razsvetljave, |
·
višina koncesijske dajatve iz petega odstavka 25. člena tega odloka, |
·
reference ponudnika s področja gradenj in vzdrževanja razsvetljave po
modelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov, |
·
cena električne energije, |
·
merila v skladu z določili veljavne Uredbe o zelenem javnem naročanju za
področje električne energije. |
(2) V
primeru, da koncedent ne uspe na razpisu URE, se merilo iz prve alineje
prejšnjega odstavka ne uporabi, temveč je prvo merilo v tem primeru
koncesijska dajatev. |
(3)
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v
razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove
uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do
najmanj pomembnega. |
XI. Organ,
ki opravi izbor koncesionarja, organ, pristojen za sklenitev koncesijske
pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja |
Uspešnost
javnega razpisa |
33. člen |
(1) Javni
razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna
prijava. |
(2)
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če
koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni
razpis ponovi. |
(4) Javni
razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z
osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila
sklenjena koncesijska pogodba. |
Izbira
koncesionarja |
34. člen |
(1) V
postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja in niso v
nasprotju z določbami zakona, ki ureja oddajo javnih naročil, v delu, v
katerem ta ureja dopustne dopolnitve ponudb. |
(2)
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem
ponudniku opravi skladno z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih
naročil strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo
imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega
področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani
strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom,
članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju
ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi
ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že
prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v
registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani
komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so
kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali
drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje
pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno
izjavo oziroma s podpisom odločbe o imenovanju v komisijo. Če izvejo za
navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.
Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki,
ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije
nadomesti nadomestni član strokovne komisije. |
(3) Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(4)
Občinska uprava po pooblastilu župana odloči o izboru koncesionarja
najprej z obvestilom o izbiri, skladno z zakonom, ki ureja postopek
oddaje javnih naročil. Zoper to obvestilo je dopustno pravno varstvo v
skladu z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil. |
(5) Glede
na to, da je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe, kjer
zakon izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora občinska uprava v
imenu koncedenta izbranemu koncesionarju po pravnomočnosti odločitve iz
prejšnjega odstavka pred sklenitvijo koncesijske pogodbe izdati odločbo,
s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev
(strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni. |
(6)
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov. |
(7)
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od
njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov,
ki so na strani koncesionarja. |
Sklenitev
koncesijske pogodbe |
35. člen |
(1)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Za vse
dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali
pravno osebo iz 28. oziroma 29. člena tega odloka sklene ena koncesijska
pogodba. |
(3)
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, koncesijsko
razmerje pa se prične z dnem primopredaje objektov in naprav javne
razsvetljave v upravljanje in vzdrževanje. |
(4)
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5)
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
Razmerje
med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
36. člen |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom,
kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
Trajanje
in podaljšanje koncesijske pogodbe |
37. člen |
(1)
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, vendar največ 10 let od
dneva začetka koncesijskega razmerja. |
(2)
Koncesijska pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbe obeh
pogodbenih strank, koncesijsko obdobje pa začne teči z dnem
zapisniškega prevzema izvedenih del prenove javne razsvetljave.
Koncesionar mora pričeti izvajati prenovo javne razsvetljave najkasneje
v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe, izvajanje koncesijske
dejavnosti pa se prične z dnem zapisniškega prevzema izvedenih del
prenove javne razsvetljave. |
(3) Rok
koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani
koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega
koncesijskega razmerja. |
(4)
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov
določenih z zakonom. |
Pristojni
organ za izvajanje koncesije |
38. člen |
Organ
občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s
koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne
službe. |
XII.
Prenos koncesije |
Oblika
akta o prenosu |
39. člen |
(1) Akt o
prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija
podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko
pogodbo. |
(2)
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije
v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
XIII.
Prenehanje koncesijskega razmerja |
Načini
prenehanja koncesijskega razmerja |
40. člen |
Razmerje
med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
2. s
prenehanjem koncesionarja, |
3. z
odvzemom koncesije, |
4. z
odkupom koncesije. |
|
Prenehanje
koncesijske pogodbe |
41. člen |
Koncesijska pogodba preneha: |
1. po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
2. z
(enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
3. z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
4. s
sporazumno razvezo. |
Potek roka
koncesije |
42. člen |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
Razdrtje
koncesijske pogodbe |
43. člen |
(1)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha: |
·
če
je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
·
če
je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje
koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje
pravilno izvajanje koncesije, |
·
če
je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
·
če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka
lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske
pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik
tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3)
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje
svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju
onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(4)
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5)
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob
razdoru koncesijske pogodbe je koncedent razen v primeru iz 49. člena
tega odloka dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev
morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali
ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
Odstop od
koncesijske pogodbe |
44. člen |
(1) Vsaka
stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
·
če
je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
·
če
druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v
njej določeno, |
·
iz
krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje
koncesijske službe). |
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop
od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
Sporazumna
razveza |
45. člen |
(1)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2)
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave. |
Prenehanje
koncesionarja |
46. člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2)
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
Odvzem
koncesije |
47. člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
·
če
ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s
koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
·
če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba
ali kot koncesionirana javna služba. |
(2) Pogoji
odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je
mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent
mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko
razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
(3) Odvzem
koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V
primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
Odkup
koncesije |
48. člen |
Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več
kot tri mesece. |
XIV. Višja
sila in spremenjene okoliščine |
Višja sila |
49. člen |
(1) Višja
sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne
službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način,
ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano
javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov
predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi
izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
javne službe v takih pogojih. |
(3) V
primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V
primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg
koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote,
službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v
občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
Spremenjene okoliščine |
50. člen |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2)
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko
prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je
koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
XV.
Uporaba prava in reševanje sporov |
Uporaba
prava |
51. člen |
Za vsa
razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
Prepoved
prorogacije tujega sodišča ali arbitraže |
52. člen |
V
razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
XVI.
Prekrški |
Prekrški
koncesionarja |
53. člen |
(1) Z
globo 1.400 € se kaznuje za prekršek koncesionar, če: |
·
pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude, |
·
ne
zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe, |
·
prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 9. členom tega odloka, |
·
krši pravice in obveznosti iz tega odloka, |
·
ne
ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 21. členu tega
odloka, |
·
ne
uporablja veljavnih tarif, |
·
ne
vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način, |
·
ne
predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi, |
·
ne
obvešča koncedenta skladno s tem odlokom. |
(2) Z
globo 400 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori
dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
Prekrški
nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe |
54. člen |
(1) Z
globo 200 € se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti
izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno
opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju
Občine Brda. |
(2) Enako
se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec
po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z
značajem dejavnosti javne službe. |
(3) Tudi
odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo
200 €. |
XVII.
Prehodne in končne določbe |
Veljavna
zakonodaja |
55. člen |
Ob
uveljavitvi tega odloka je veljavni zakon iz tretjega odstavka 1. člena
tega odloka Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP). |
Začetek
veljavnosti odloka |
56. člen |
(1) Ta
odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme
Občinski svet Občine Brda. |
(2) Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka:
3545-02/2013-2 |
Dobrovo:
5.3.2013 |
|
Občina Brda |
Franc Mužič, župan |
|