Na podlagi 62. člena Zakona o urejanju prostora - ZUReP - 1 (Ur. list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 5. redni seji, dne 17. junija 2003, sprejel

ODLOK

o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v občini Pesnica

I. Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt za del naselja Pernica v občini Pesnica, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 248/2002.

2. člen

Ureditveni načrt zraven odloka vsebuje tudi tekstualno in grafično gradivo:

- splošni del: izjave in pogoji,

- tekstualno gradivo z vsebino:

Uvod

1 Prostorske sestavine planskih aktov občine Pesnica

2 Analiza naravnih in ustvarjenih razmer območja

3 Pogoji za urejanje prostora

3.1 Urbanistični koncept in podrobnejši opis posegov

3.2 Potrebni infrastrukturni objekti in naprave za delovanje predlaganih posegov in ureditev

3.3 Ureditev zelenih površin

3.4 Pogoji za varovanje kulturne dediščine

3.5 Prometna ureditev

3.8 Vplivi na okolje

3.7 Pogoji izvedbe načrtovanih posegov z vidika varovanja okolja

4 Etapnost in tolerance izvajanja ureditvenega načrta

5 Ocena stroškov urejanja stavbnih zemljišč.

Grafično gradivo s prikazi:

1 Izsek iz prostorskih ureditvenih pogojev v občini Pesnica - načini urejanja M 1:25000

2 Izsek iz dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica (1986-2000) M 1:5000

3 Navezava območja na širše prometno omrežje M 1:25000

4 Inventarizacija obstoječega stanja M 1:1000

5 Valorizacija in plan rušitev M 1:1000

6 Ureditvena situacija M 1:1000

7 Karakteristični prerezi M 1:1000

8 Urbanistično oblikovalski pogoji M 1:1000

9 Prometna situacija M 1:1000

10 Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez M 1:1000

11 Načrt gradbenih parcel M 1:1000

12 Tehnični elementi za zakoličenje objektov M 1:1000

13 Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav M 1:1000

14 Uradna katastrska kopija M 1:1000.

II. Meja in opis območja urejanja

3. člen

Območje obdelave je del ureditvenega območja naselja Pernica, ki se nahaja med traso avtoceste Maribor - Lenart in avtotrgovino Jagodič na severu, pokopališčem znotraj ureditvenega območja naselja na jugu, picerije Napoli na vzhodu in rekreacijsko športnimi površinami na zahodu.

Velikost območja meri 19.2 ha.

Znotraj meje območja, ki se bo urejalo s predmetnim zazidalnim načrtom, so naslednje parcele ali deli parcel, vse k.o. Pernica:

1, 3/1, 3/2, 3/5, 3/7, 3/8, 3/9, 3/10, 6, 10/2, 10/3, 10/9, 10/10, 10/13, 10/19, 66/1, 66/2, 66/3, 66/4, 66/5, 66/6, 66/7, 66/8, 66/9, 66/10, 66/11, 66/12, 66/13, 66/14, 66/15, 72/1, 72/2, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 72/8, 72/9, 73, 74, 75/1, 81/5, 81/6, 83/1, 83/2, 84/1, 84/3, 84/4, 84/5, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 87/5, 87/8, 87/10, 87/11, 87/12, 87/13, 87/14, 87/15, 87/16, 87/17, 87/18, 87/19, 88/1, 88/2, 88/3, 89/1, 89/2, 89/4, 89/5, 89/6, 89/7, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6, 91/7, 91/8, 91/9, 92/5, 92/8, 92/9, 350, 353/1, 353/2, 353/3, 353/4, 353/10, 353/13, 353/14, 354/3, 354/4, 354/6, 355/2, 356/1, 356/2, 361/1, 362, 375/1, 375/4, 375/5, 375/6, 375/7, 375/8, 375/9, 375/10, 376, 377/1, 377/2, 377/3, 377/4, 380/1, 381, 382, 383/1, 383/2, 383/3, 383/4, 383/5, 385, 393/2, 395, 398/2, 398/3, 398/4, 398/5, 399/2, 399/3, 399/4, 399/5, 399/6, 399/7, 400/3, 400/4, 403/1, 403/2, 403/3, 409, 425/2, 425/5, 427.

III. Funkcija območja

4. člen

Območje, ki se ureja z ureditvenim načrtom ima centralni značaj. Dejavnosti obstoječih objektov so podrobneje prikazane v grafičnih prilogah, karta št. 4 "Inventarizacija stanja" in so sledeče:

- stanovanjske,

- poslovne,

- trgovske,

- gostilniške,

- servisne,

- izobraževalne,

- kulturne,

- upravne,

- obrtne in

- rekreacijske.

Naselje je razdeljeno na morfološke enote, v katerih je določena podrobnejša funkcija oziroma namenska raba:

morfološka enota I - centralne dejavnosti,

morfološka enota II - kulturno izobraževalne, socialne in rekreacijske dejavnosti,

morfološka enota III - stanovanjske in stanovanjsko dopolnilne dejavnosti,

morfološka enota IV - stanovanjske in stanovanjsko dopolnile dejavnosti,

morfološka enota V - zelene površine in pokopališče,

morfološka enota VI - obrtno industrijske dejavnosti.

IV. Urbanistični pogoji in pogoji za oblikovanje

5. člen

Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:

- razporeditev obstoječih in predvidenih ter možnih nadomestnih objektov in odprtih površin,

- namembnost objektov in odprtih prostorov,

- maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,

- smeri dostopov in dovozov,

- usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,

- ureditev utrjenih in zelenih površin.

V. Objekti predvideni za rušenje

6. člen

Objekti predvideni za rušitev se nahajajo na naslednjih parcelnih številkah:

- 403/1, 383/1, 403/2, 91/8, 354/4, 10/13, 353/14, 353/2, 66/11.

VI. Funkcionalno oblikovalski pogoji

7. člen

Horizontalni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog št. 6 "Ureditvena situacija" in št. 7 "Urbanistično oblikovalski pogoji", vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 8 "karakteristični vzdolžni in prečni prerezi".

8. člen

Pogoji za izrabo zemljišča

FIZ- faktor izrabe zemljišča je razmerje med vsoto vseh bruto etažnih površin in stavbnim zemljiščem.

V morfoloških enotah I, II in V ohranjamo obstoječi faktor pozidave. V teh območjih so novogradnje razvidne iz grafične priloge št. 6 "Ureditvena situacija".

V morfoloških enotah III in IV (stanovanjske in stanovanjsko dopolnilne dejavnosti) je faktor izrabe najmanj 0,2 in največ 0,4. Najmanj 50% zemljišča mora biti ozelenjenega.

V morfološki enoti VI (obrtno industrijske dejavnosti) je faktor izrabe najmanj 0,3 in največ 0,7.

9. člen

Opis načrtovanih objektov

Morfološka enota I:

- Predvidenih je dvaintrideset novogradenj: dve na novem trgu (poslovno stanovanjska objekta), ena tik za krožiščem (trgovsko stanovanjski objekt), ena za gostilno Kramberger (poslovno stanovanjski objekt), en poslovno – stanovanjski objekt in sedemindvajset stanovanjskih objektov.

- Potrebna je rekonstrukcija trgovine, gospodarskega objekta ob stari strugi reke Pesnice in v primeru spremembe namembnosti tudi objekta za župniščem.

- Za rušitev je predviden prizidek objekta južno od gostilne.

Morfološka enota II:

- Predvidene so tri štiri novogradnje: etapna novogradnja otroški vrtec, osnovne šole in športne dvorane ter gradnja klubskega objekta ob športnem parku (garderobe, sanitarije, gostinski programom in pisarna).

- Oblikovno je treba rekonstruirati gasilski dom in vrtec.

Morfološka enota III:

- Predvidenih je sedem novogradenj stanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi ali samo stanovanjskih objektov. Vsi objekti imajo lahko pritlične garaže ob glavnem objektu.

Morfološka enota IV:

- Vsi novi objekti imajo garaže predvidene v objektih.

Morfološka enota VI:

- Predvidena je novogradnja dveh obrtno proizvodnih objektov in dveh stanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnostmi ali samo stanovanjskih objektov.

- Oblikovno je treba rekonstruirati objekte, ki niso oblikovani v skladu z oblikovnimi določili tega odloka.

Ob glavni cesti je treba načrtovati avtobusni postaji, ki naj imata predviden tudi zaprti del.

10. člen

Pogoji za oblikovanje objektov

Fasade so svetlih zemeljskih tonov, nekatere površine so lahko vertikalno opažene z lesom. Poudarjeno oblikovane morajo biti pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov.

11. člen

Strehe

Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°- 40°strmimi nakloni, razen:

- nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne tudi večslemenske in večkapne strehe,

- če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m; morfološka enota IV - obrtno industrijske dejavnosti, stanovanjsko dopolnile dejavnosti in morfološka enota II - kulturno izobraževalne, socialne in rekreacijske dejavnosti,

- pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.

- v morfološki enoti I izven trškega jedra pri stanovanjskih objektih (hiše dvojčki, trojčki, vrstne), kjer so strehe lahko enokapnice, dvokapnice ali blagega naklona, ter naj imajo temu primerno kritino.

Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.

Strehe pomožnih objektov znotraj trškega jedra, ki so oblikovani kot prizidki morajo biti izvedene tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje prek pomožnega objekta v enakem naklonu, kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Izven trškega jedra imajo strehe pomožnih objektov enak naklon, kot ga ima osnovna streha ali pa se izvede kot ravna streha.

Pri zamenjavi kritine je izjemoma dovoljen drugačen naklon strehe, kot je predpisano s tem odlokom.

Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, pri čemer morajo strešine imeti enak naklon kot osnovni objekt. Celotna širina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.

12. člen

Kleti

Po predhodno pridobljenih geotehničnih soglasjih so dovoljene tudi vkopane ali polvkopane kleti. Polvkopane kleti lahko gledajo 1,5 metra iz zemlje. Pri poslovno stanovanjskih objektih na »Novem trgu« so dovoljene samo popolnoma vkopane kleti.

Zaradi varnosti in vsled nedefiniranih obratovalnih režimov, kakor tudi zaradi možnega poslabšanja prevodnosti struge potoka Črnec in MJ12, je na delu območja A, ki leži ob MJ12 predvideti takšne arhitektonske rešitve, da bodo kote pragov, kletnih oken ipd. ca 20 cm nad koto terena.

13. člen

Dozidave in nadzidave

Dozidave in nadzidave se morajo proporcionalno skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovnim delom oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.

14. člen

Dostopi

Do vseh objektov morajo biti zagotovljeni dostopi z najbližje javne poti. oziroma tako kot je označeno v grafičnih prilogah. Pri ureditvi dostopov se ne smejo poslabšati prometno-varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe.

Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.

15. člen

Prenova

Ne glede na vrsto prenove veljajo za vse oblike posegov enaki pogoji kot za oblikovanje novogradenj ob upoštevanju pogojev pristojnih služb ter vrsto prenove. Pri posegih prenove kulturnega spomenika si mora investitor pridobiti kulturno-varstvene pogoje pred izdelavo projektne dokumentacije ter kulturno-varstveno soglasje na projektno dokumentacijo pred izdajo gradbenega dovoljenja.

16. člen

Rušitev

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je treba ohranjeni in nov del objekta povezati v celovito oblikovno stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin.

17. člen

Ograje

Ograje ne smejo presegati višine 2,0 m. Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel s krajevno značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi naravnimi gradivi.

Dopustna je izvedba ograj z živimi mejami in žičnim jedrom (primerne avtohtone drevesne oziroma grmovne vrste).

V območjih varovanja premoženja (proizvodna območja, manipulativne površine) ter športnih in vzgojno-varstvenih objektih (šola – vrtec) so dopustne ograje višje nad 2,0 m, ki so lahko tudi žične.

Izgradnja ograj ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

18. člen

Brežine in oporni zidovi

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba varovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je treba zavarovati pred erozijo in jih ozeleniti. V primerih strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati za zavarovanje takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

Betonski oporni elementi morajo biti arhitekturno oblikovani in obloženi z avtohtonim kamnom.

19. člen

Druge prostorske ureditve

Severno od krožišča se načrtuje gradnja čistilne naprave (v nadaljevanju: ČN).

Predvidena je izvedba naprave v velikosti 1500 PE, z dnevno obremenitvijo Qd= 300 m3/d. Naprava bo modularna in bo imela tri module po 500 PE, tako da bodo lahko delovali po potrebi in dejanski obremenitvi. Namenjena bo čiščenju komunalnih vod za dele naselja Pesniški dvor, Vosek, Dragučova in Pernica. Skupno število prebivalcev za omenjena naselja znaša 1100. Kapaciteta ČN je planirana za plansko dobo 50 let . Recipient očiščenih odpadnih vod iz ČN je bližnji MJ12 oz. kanal Črnec.

20. člen

Ulična oprema

Ulična oprema (napisi, oznake, luči, klopi, smetnjaki ipd.) mora biti postavljena tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb, zastira značilnih pogledov ter ne ovira dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.

Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.

Napisi, nadstrešnice in izvesne table morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom.

Postavitev ulične opreme ne sme preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim uličnim profilom oziroma mora biti njihova višina in pozicija usklajena s prometnovarstvenimi predpisi glede zahtevanih preglednih kotov vožnje.

Utripajoče svetlobne reklame niso dopustne.

Ulična oprema mora biti usklajeno oblikovana. Priporočljivo bi bilo izdelati celostno podobo ulične opreme za celotno naselje Pernica.

VII. Pogoji za urejanje prostih površin

21. člen

Morfološka enota I

- Obstoječo cesto se rekonstruira v cestni trg - "Stari trg". Na njem dobijo prednost pešci. Trg je treba opremiti z ustreznim tlakovanjem in ulično opremo. Vsi tlaki na trgu (cestišče in ploščad za pešce morajo biti enonivojski).

- Med "Starim trgom" in glavno cesto se na novo uredi "Novi trg" z dvema poslovno stanovanjskima objektoma. Trg se opremi z ustreznim tlakovanjem, ulično opremo in zelenjem. Vsi tlaki na trgu (cestišče in ploščad za pešce motajo biti enonivojski).

- Med "Novim trgom" in staro strugo reke Pesnice je predviden javni park. Na njem so predvidena igrišča za otroke in počivališča. Ustrezno in po potrebi ga je treba tlakovati in opremiti s potrebno ulično opremo (klopi, smetnjaki, luči, igrala ipd). Do parka je treba urediti neoviran dostop tudi iz vzhodne strani iz začetka "Starega trga".

- Pri šoli je treba urediti večnamensko šolsko igrišče.

- V neposredni bližini krožišča se uredi igrišče za otroke in počivališče, ki ga je treba tlakovati in opremiti s potrebno ulično opremo (klopi, smetnjaki, luči, igrala, ipd.

- Netlakovane površine ob cestah in pločnikih je treba obsaditi s travo, nizkim okrasnim grmičevjem in drevoredi.

- V skladu z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV, 17/92, Pernica NS 7) je treba urediti ostanke stare struge Pesnica pri Pernici.

Morfološka enota II:

- V sklopu športnega parka je treba urediti:

- nogometno igrišče v optimalni velikosti z možnostjo postavitve tribune,

- nogometno igrišče v minimalni velikosti za potrebe vadbe,

- odbojkarsko igrišče na mivki,

- rokometno igrišče,

- košarkarsko igrišče (2x),

- teniško igrišče (2x),

- stezo za balinanje,

- z vegetacijo je treba urediti prostor med igrišči in potokom ter prostor med igrišči in glavno cesto.

- Na funkcionalnem zemljišču vrtca je treba za potrebe vrtca urediti otroško igrišče.

- Ob novi šoli je treba prenoviti obstoječe športno igrišče.

- Na severno zahodni strani gasilskega doma je treba urediti utrjeno ploščad.

Morfološka enota VI:

- Na stiku z morfološko enoto IV je treba urediti vizualno bariero iz gostega visokega drevja.

- Na zahodni strani ceste je treba urediti drevored, ki se nadaljuje v priključek na glavno cesto.

Morfološka enota V:

- Pokopališče se za potrebe pokopov razširi proti severu. Potrebno je urediti vizualno zeleno bariero med objekti, ki so v neposredni bližini in pokopališčem. Okoli pokopališča je treba načrtovati promenadno pot, ograjo in predvideti vhode na pokopališče. Pred mrliško vežico je treba urediti poslovilno ploščad z ustreznim tlakovanjem, ozelenitvijo in ulično opremo.

Vsa parkirišča v ureditvenem načrtu je treba obsaditi z drevesi.

Na glavni cesti je treba cestne otoke obsaditi z nizkim okrasnim rastlinjem ter zasaditi drevorede.

Pri vseh zasaditvah v območju ureditvenega načrta je treba uporabiti avtohtono rastlinje.

VIII. Pogoji za urejanje prometa

22. člen

Obvezni sestavni del pogojev za urejanje prometa je grafična priloga "Prometna situacija".

Cestno omrežje

Izgraditi je treba novo krožno križišče: glavna cesta G1-3 (Pesnica - Lenart - Murska Sobota - Dolga vas) in lokalna cesta LC 310120 (Pernica - Dragučova). Potek trase lokalne ceste je treba prilagoditi novemu priključevanju.

Rekonstruirajo, dogradijo ali izgradijo se naslednje ceste:

- Glavna cesta G1- 3 (Pesnica - Lenart - Murska Sobota - Dolga vas)

Cesta se rekonstruira skladno s prikazano ureditvijo v grafičnih prilogah. Uredi se krožno križišče, dogradijo se obvoziščne površine (skupne površine za pešce in kolesarje), prestavi se zahodno avtobusno postajališče. Na centralnem območju naselja ločuje dvosmerno dvopasovno vozišče ločilni otok, ki ima funkcijo umirjanja prometa.

- Lokalna cesta 310040 (Pernica - Sp. Jakobski dol)

Na severnem odseku ceste med priključkom na glavno cesto G1-3 in odcepom lokalne ceste LC 310120 se izgradi obojestranski pločnik. Južni odsek med odcepom lokalne ceste LC 310120 in mejo ureditvenega območja naselja se rekonstruira. Rekonstrukcija obsega razširitev vozišča in dograditev obvoziščnih parkirišč.

- Lokalna cesta 310120 (Pernica - Dragučova)

Spremeni se potek trase v delu navezave na krožno križišče vzhodno in zahodno od glavne ceste G1-3. Horizontalni elementi novega odseka se prilagodijo oblikovanju krožnega križišča.  Na navezovalnem odseku zahodnega in vzhodnega dela trase se ob vozišču uredijo pločniki. V vzhodnem delu naselja se odsek ceste na območju starega trga uredi kot del tržne površine, na katerem velja režim umirjenega prometa.

- Javna pot 811231 (Pernica naselje - Malečnik terase)

Spremeni se potek trase proti severu od odcepa javne poti 811232 (Pernica - avtotrgovina) do podrejene navezave na preloženo lokalno cesto 310120.

- Cesta A (v zahodnem delu naselja za dostop do stanovanjsko-poslovnega objekta, vrtca predvidene šole in do športno - rekreativnih površin)

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno z enostranskim pločnikom. Podrejeno se priključuje na lokalno cesto 310120.

- Cesta B (v vzhodnem delu naselja kot dovoz in del novega trga)

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno. Na območju trga poteka v obliki zanke, ob kateri so parkirišča za osebna vozila. Urejena je kot del enotne tržne površine, kjer velja režim umirjenega prometa. Cesta B se podrejeno priključuje na lokalno cesto 310120.

Cesta C (v vzhodnem delu naselja kot dovozna cesta do stanovanjskih objektov – vrstnih hiš).

Cesto je treba izgraditi kot dvosmerno in dvopasovno. V prvem delu se uredi z enostranskim pločnikom in enostranskim parkirnim pasom, v drugem delu pa s pločnikom ob zahodni strani.

Podrejeno se priključuje na LC 310120. Nanjo se priključujejo štiri dovozne ceste do posameznih vrst stanovanjskih objektov.

Cestno omrežje se dogradi še s krajšimi dovoznimi cestami do posameznih objektov ali območij ter parkirnih površin.

Višinski poteki rekonstruiranih cest in novogradenj se prilagodijo izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov novih cest se definira s koto priključitve na obstoječo cesto.

Vse ceste in ulice so dvosmerne. Prednostni cesti v vzhodnem in zahodnem delu sta lokalni cesti. Hitrost na glavni cesti je 50 km/h, na ostalih pa se omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti). V starem jedru naselja in v območju vrstnih hiš v vzhodnem delu naselja se odsek lokalne ceste, odsek ceste B, odsek ceste C in dovozne ceste do vrstnih hiš določijo za območje umirjenega prometa.

23. člen

Mirujoči promet

Za parkiranje osebnih vozil so predvidena zunanja parkirišča.

Parkirne površine so načrtovane pretežno ob cestah in sicer ob lokalnih cestah in ob cestah A, B in C. . V vzhodnem delu naselja so parkirna mesta zgoščena na robu območja umirjenega prometa (območje starega in novega trga; večja parkirna površina je načrtovana pri trgovskem objektu.  V zahodnem delu naselja so parkirne površine predvidene ob pokopališču, na vstopu v športno rekreacijsko območje, povečanje parkirišča pred stavbo krajevne skupnosti ter parkirišče med potokom in lokalno cesto. Število parkirnih mest je določeno skladno s predvidenimi dejavnostmi.

Parkirne površine morajo imeti najmanj 5% parkirnih mest namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.

24. člen

Dostava in intervencija

Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so speljane z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi (čez spuščeni robnik).

Dostavne poti so prav tako speljane z vozišča in preko ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi se lahko s talno ureditvijo loči od ureditve ostale ploščadi.

25. člen

Peš in kolesarski promet

Vodenju peš in kolesarskega prometa so namenjene skupne površine za pešce in kolesarje. Uredijo se vzdolž glavne ceste G1-3 in kot samostojne skupne poti, ki prečno povezujejo vzhodni in zahodni del naselja. Drugje v območju obravnave se kolesarji vodijo v sklopu motornega prometa. Pešcem so namenjeni še pločniki, ploščadi, trgi, pešpot s stopniščem od lokalne ceste 310120 proti stanovanjskim objektom ter skupne prometne površine.

Ob vseh objektih se uredijo odstavna mesta za kolesa. Število odstavnih mest za kolesa se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti.

26. člen

Javni potniški promet

Območje urejanja se na omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa priključuje preko obstoječih postajališč na glavni cesti G1-3. Postajališče na zahodni strani se prestavi za ca. 80 metrov proti severu.

IX. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

27. člen

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi, je treba prestaviti oz. prilagoditi zazidavi. Pred gradnjo je potrebno pri upravljavcih pridobiti natančne podatke o legah komunalnih vodov.

V dostopnih, novo načrtovanih cestnih površinah je treba zagotoviti prostor za položitev komunalne in energetske infrastrukture (vodovod, kanalizacija, elektrika, Telekom, KRS).

Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev ter zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

28. člen

Vodooskrba

Zaradi širitve gradnje in dobre propustnosti vodovodnega sistema bo treba:

- tranzitni vodovodni cevovod AC DN 250, ki poteka ob cesti Maribor - Lenart zaradi dotrajanosti nadomestiti

- zaradi lokacije novega objekta na mestu obstoječega cevovoda AC A 250, bo potrebno cevovod prestaviti ob vozišče

- za potrebe nove šole in spremljajočih objektov bo potrebno izvesti krožno napajanje, za kar se zgradi vodovodni cevovod min A 100 mm, ki se naveže na južnem delu šole na obstoječ cevovod A 110, in vzhodno od šole na vodovodni cevovod A 250

- predvidene objekte ob prometnicah, v katerih so zgrajeni vodovodni cevovodi, se direkto priključi na njih.

- V primeru stalnih velikih odjemov je potrebno povečati propustnost primarnega dovodnega cevovoda od Dolnje Počehove z rekonstrukcijo kritičnih odsekov ( prioriteta PVC DN 315 in AC DN 250), oz dovesti dodatne količine pitne vode z vključitvijo novega vira. Izjemoma je lahko potrebna akumulacija.

29. člen

Odvajanje in čiščenje onesnaženih voda

Na območju ureditve ni obstoječe javne kanalizacije. Izdelati je potrebno projekt odvajanja odpadnih voda in tretman čiščenja celotnega naselja.

Na obravnavanem območju je treba zgraditi ločeni sistem kanalizacije.

Za potrebe odvajanja odpadnih voda je treba zgraditi fekalno kanalizacijo, ki se bo stekala na obstoječo fekalno omrežje, ki poteka v neposredni bližini oz. prečka obe območji ter se steka v predvideno komunalno ČN. Izgradnja nove ČN je predvidena na območju južno od načrtovanega parkirišča (56 PM).

Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin in parkirišč je treba niveletno urediti s primernimi padci in jih reševati skupaj s cestno kanalizacijo. Odvodnjavanje se izvede s predčiščenjem direktno v najbližje površinske odvodnike.

Za strešne meteorne vode je treba izvesti točkovno odvodnjavanje na mestu samem (ponikanje).

Po izgradnji kanalizacije za odvajanje sanitarnih voda in čistilne naprave, je treba obstoječo čistilno napravo opustiti in obstoječe omrežje preko novega omrežja navezati na novo ČN (500 PE v končni fazi).

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po izgradnji kanalizacije je obvezna priključitev objektov nanjo.

30. člen

Vodnogospodarske ureditve

Vse predvidene objekte je treba graditi v minimalnem odmiku 5,0 m od vodotoka II. reda, skladno z veljavno zakonodajo.

Upoštevati je potrebno vse ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečevali onesnaženje površinskih in podtalnih voda tako, kot to določa veljavna zakonodaja.

Načrtovati je treba ločeno odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Za odvodnjo komunalnih odpadnih vod je treba zgraditi vodotesno kanalizacijo in jo zaključiti v biološki čistilni napravi. Meteorne vode iz manipulativnih površin in parkirišč je samo prečiščene dovoljeno voditi v najbližje odvodnike.

Ob ustrezno načrtovani površinski odvodnji vod območja bodočega šolskega objekta in ureditvi odvodnje glavne ceste, ni zadržkov za zasip meteornega jarka pod lokacijo predvidene šole.

Ob načrtovani izgradnji odseka AC Maribor - Lenart, severno izven območja obdelave, je vzporedno z izgradnjo AC potrebno izvršiti vodnogospodarske ureditve (v skladu z lokacijskim načrtom AC).

Za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti območja A in B, kakor tudi celotnega območja pozidave južno od akumulacije Pernica je treba ustrezno znižati maksimalni pretok po stari strugi reke Pesnice. Največji ustrezen poplavni varen pretok po stari strugi reke Pesnice znaša med 10,0 in 14,0 m3/s.

Zaradi varnosti in vsled nedefiniranih obratovalnih režimov, kakor tudi zaradi možnega poslabšanja prevodnosti struge potoka Črnec in MJ12, je na delu območja A, ki leži ob MJ12 predvideti takšne arhitektonske rešitve, da bodo kote pragov, kletnih oken ipd. ca 20 cm nad koto terena.

Zaradi preprečevanja poslabšanja lokalnih odtočnih razmer z območja A je treba rezervirati prostor za zadrževalnik padavinskih vod prostornine 150 m3. Glede na bodoče projektne rešitve meteorne odvodnje bo možno ugotoviti ali bo namesto enega potrebnih več manjših zadrževalnikov.

31. člen

Električno omrežje in javna razsvetljava

Za napajanje območja A z električno energijo, bo možno iz TP Pernica 1, za kar bo treba:

- zamenjati obstoječi transformator 20/0,4 kV 400 kVA z novim 20/0,4 kV 630 kVA, ter ustrezno urediti zaščito in hlajenje

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne izvode do predvidenih objektov

Za napajanje območja B z električno energijo bo treba:

- zgraditi ustrezne nizkonapetostne izvode od TP Vosek 4 do objektov

Napajanje javne razsvetljave bo izvedeno iz TP Vosek 4, za kar bo treba:

- zgraditi novi NN priključek od obstoječe prosto stoječe kabelske merilne omarice do predvidene javne razsvetljave.

32. člen

Telekomunikacijsko in KRS omrežje

Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.

V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

33. člen

Ogrevanje

V skladu s predvideno ureditvijo predlagamo, da se ogrevanje individualne pozidave vrši individualno s tekočim naftnim plinom oz. ekstra lahkim kurilnim oljem. Rezervoarji za tekoči naftni plin se morajo vizualno osamiti.

- Za ogrevanje šolskih objektov naj se predvidi skupni energetski vir iz kotlovnice.

34. člen

Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba tudi pri načrtovanih objektih zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Pesnica.

V kolikor bi se pojavili odpadki, ki jih ni možno odvažati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki, se je potrebno s pristojno komunalno organizacijo dogovoriti o njihovem zbiranju, odlaganju in odvažanju.

Za zbiranje ločenih odpadkov se uredi ekološki otok.

X. Pogoji za varovanje okolja in protipožarna varnost

35. člen

Varstvo zraka

Ogrevanje predvidenih objektov naj se vrši z ekološko sprejemljivimi energenti (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika,...), s katerimi bo preprečeno povečanje onesnaženosti zraka.

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

Varstvo voda

Pred izgradnjo predvidenih objektov je treba načrtovati ukrepe, ki bodo zanesljivo preprečevali onesnaženje površinskih in podtalnih voda tako, kot to določa veljavna zakonodaja tega področja (načrtovati ločeno odvajanje komunalnih in padavinskih voda, načrtovati vodotesno kanalizacijo zaključeno v čistilni napravi). Vse objekte je potrebno načrtovati v min. odmiku 5,0 m od vodotokov II. reda, oz. 15.0 m od vodotoka I. reda (Pesnica).

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

Projektno rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je treba urediti preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

- Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).

- Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

- Vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela.

- Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je treba ravnati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom.

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:

- pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant;

- v hidrantnem omrežju zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 10 l/s);

- dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;

- potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila;

- ojačitve prve plošče ali gradnja zaklonišč.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba preprečiti z ukrepi izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

Varstvo pred hrupom

V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje III. stopnje varstva pred hrupom.

Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

Gradbišče lahko obratuje le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro.

TLA Med gradnjo je treba:

- gradbišče zavarovati in stalno nadzorovati. Pred pričetkom gradbenih del mora biti izdelan načrt ravnanja v primeru nezgodnega razlitja raznih mineralnih olj;

- posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

- z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;

- gradbene odpadke, ki niso zemljine, odstraniti v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo prigradbenih delih ter pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

- na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo;

- posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati, skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

- na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

- na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo.

XI. Pogoji za varovanje kulturne dediščine

36. člen

Za posege na kulturnih spomenikih in dediščini je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti konzervatorski program, za novogradnje znotraj naselbinskega območja pa kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

Zaradi ohranitve prostorske dominante cerkve sv. Marjete (EŠD 3161) v dolini Pesnice se tudi izven območja kulturnega spomenika predvidi takšno višino objektov, ki ne bo presegala višine objektov v središču starega dela naselja. Natančna višina bo določena v projektni dokumentaciji.

XII. Etape izvajanja posegov

37. člen

Ureditveni načrt je možno izvajati etapno.

XIII. Tolerance

38. člen

Tolerance glede oblikovanja objektov

Tolerance so možne v skladu s pogoji, ki so prikazani v grafičnih prilogah št. 6: Ureditvena situacija« in št. 7: »Urbanistični pogoji«.

Stavbe morajo biti locirane znotraj gradbene meje, enostavni objekti (ograje in vrtne lope) se locirajo v projektni dokumentaciji. Tolerance pri gradbenih mejah so 1 m, zazidalne površine se ob upoštevanju faktorja izrabe ter varovalnega pasu lahko spreminjajo v skladu z določenimi gradbenimi mejami in njihovimi tolerancami. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

V uličnem nizu, kjer je več stavb, je določena tudi gradbena linija. Višja nadstropja lahko s svojo maso segajo preko gradbene linije do 1,5 metra.

Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz ureditvenega načrta v skladu z določili tega odloka.

Možna je izgradnja osrednjega dela ostrešij za namene bivanja.

Tolerance glede infrastrukture in parcelacije

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez) določenih s tem ureditvenim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali hidrotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo spreminjati vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videz obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalne in delovne pogoje in ne smejo povečati negativne vplive na okolje.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu ureditvenemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev, je treba ponovno pridobiti soglasje soglasodajalcev, da so njihovi pogoji upoštevani. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je združevanje in razdruževanje parcel.

XIV. Končne odločbe

39. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje on prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

40. člen

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri:

Občinski upravi občine Pesnica,

Upravni enoti Maribor.

41. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju urejanja, opredeljenem v 3. členu tega odloka, veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Pesnica (MUV, št. 13/00 in 18/01).

42. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.

Župan

Venčeslav Senekovič, inž., s. r.

Številka: 35005-2/2002-VF

Datum: 4. avgust 2003

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za del naselja Pernica v občini Pesnica (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 21/2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

36. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za del naselja pernica v občini pesnica usklajen predlog (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 2/2011) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

7. člen

Ta odlok začne veljati dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije.