Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditev območja naselja Rače Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije št. 4/1999 Datum sprejema: 20.11.1998 Datum objave: 10.02.1999 Datum začetka veljavnosti: 18.02.1999

 

OZNAKA OBMOČJA PO NAMENSKI RABI	OZNAKA OBMOČJA UREJANJA	OBMOČJA, ZA KATERA JE PREDVIDENA IZDELAVA PIN
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti (oskrbne, storitvene, trgovine)	S a Sc, Sd	ZN
C – območja centralnih dejavnosti	C b C a C e	URN
Š – rekreacijske, parkovne in športne površine	Š a
Z – zelene površine	Z f
I – površine za industrijo in proizvodnjo	I a I g	ZN

 

OBMOČJA UREJANJA

 

	a - Nova zazidalna območja, za katera je potrebno izdelati PIN (predvidena večja gostota pozidanosti)
	b - območje jedra naselja
	c - območja novejših stanovanjskih hiš
	d - območja, kjer je potrebno ohranjati tipologijo Dravskega polja
	e - območja centralnih dejavnosti
	f - območja javnega zelenja
	g - območja za industrijo in proizvodnjo
	1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor:
	6. člen
	Območja za stanovanjsko gradnjo:
	V območjih urejanja z oznako S3 in S4 so dovoljeni naslednji posegi:
	- dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov
	- nadzidava in prizidava vseh obstoječih objektov
	- gradnja objektov osnovne oskrbe
	- gradnja objektov storitvenih dejavnosti
	- gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva in drugih kvartarnih dejavnosti
	- gradnja gospodarskih objektov za potrebe obstoječih kmetij
	- postavitev pomožnih objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice)
	- postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij
	- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, tekoča vzdrževalna dela, rušitve in nadomestne gradnje
	- spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih pod pogoji tega odloka
	- urejanje odprtih površin - zelenic, otroških igrišč, peš poti, ploščadi
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- gradnja objektov za šport in rekreacijo
	- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	Dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerje 40 % pozidane v primerjavi s 60 % nepozidane parcelne površine.
	Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, v kolikor nova dejavnost ne presega mejnih vrednosti, ki so določene s predpisi o varstvu okolja, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
	V območjih urejanja z oznako S1, do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	7. člen
	Območja centralnih dejavnosti
	V območjih urejanja z oznako C2 in C5 so dovoljeni naslednji posegi:
	- gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno
	- gradnja objektov za poslovne storitvene in nekatere javne in osebne storitvene dejavnosti
	- gradnja objektov družbenih dejavnosti
	V območju urejanja jedra naselja z oznako C2 so do izdelave ureditvenega načrta dopustni naslednji posegi:
	- vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije vseh objektov in naprav
	- gradnja objektov na že izoblikovanih parcelah (plomba)
	- postavitve začasnih objektov - ureditve zelenih površin
	- gradnja stanovanj v višjih etažah objektov
	- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, tekoča vzdrževalna dela, rušitve in nadomestne gradnje
	- gradnja parkirnih objektov
	- gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice), nadstrešnic in dostavnih ramp
	- postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij
	- gradnja parkirišč
	- urejanje odprtih površin - zelenic, peš poti, ploščadi
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- sprememba namembnosti v obstoječih objektih za potrebe centralnih dejavnosti, v kolikor nova dejavnost ne presega mejnih vrednosti, ki so določene s predpisi o varstvu okolja
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	V območju urejanja z oznako C1, so do izdelave ZN dopustna samo vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
	8. člen
	Športne, rekreacijske in parkovne površine
	V območju urejanja z oznako Š a so dovoljeni naslednji posegi:
	- gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo
	- gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno rekreacijsko dejavnost
	- urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo
	- postavitev kioskov, reklamnih in turističnih oznak
	- rekonstrukcija obstoječih objektov in nadomestne gradnje za namene športa in rekreacije
	- spremembe namembnosti v obstoječih objektih za potrebe športa, turizma in rekreacije
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite
	Navedeni posegi so dopustni, v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	Območje javnega zelenja
	9. člen
	V območju urejanja z oznako Z f so dovoljeni naslednji posegi:
	- urejanje večjih parkovnih površin z mikrourbano opremo.
	Obstoječe javne zelene površine v naselju je potrebno ohra- niti in vzdrževati ter pri njihovem urejanju upoštevati minimalne normative za urejanje odprtega prostora.
	Vse javne površine ob prometnicah in predvsem ob objektih centralnih dejavnosti je potrebno urediti kot javne zelene površine in opremijo z mikrourbano opremo.
	Ob ribnikih je možna postavitev objektov in opreme, ki je vezano na ribištvo.
	Dovoljena je ureditev prostorov za piknik in ureditev sprehajalne poti z opremo za pasivno rekreacijo.
	Območje za industrijo in proizvodnjo
	10. člen
	V območjih urejanja z oznako I g so dovoljeni naslednji posegi:
	- asanacija objektov, v smislu rekonstrukcije obstoječih objektov
	- gradnja objektov izključno za potrebe industrijske in proizvodne dejavnosti
	- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
	Navedeni posegi so dopustni v kolikor izpolnjujejo tudi pogoje odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Dravskem polju (MUV, št. 9/92).
	V območju urejanja z oznako I 1 do izdelave ZN niso dopustni nobeni posegi.
	III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
	1. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
	11. člen
	Velikost gradbene parcele se določi na osnovi:
	- namembnosti in velikosti objekta, potrebnih pomožnih objektov, funkcionalnih potreb,
	- oblikovanosti zemljišča, obstoječih posestnih mej in lastništva,
	- lege sosednjih objektov, dostopov z javne ceste, poteka komunalnih in energetskih vodov,
	- sanitarno tehničnih zahtev.
	Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo praviloma meri do 1000 m2 , v kolikor dejanska površina ni manjša po veljavnem katastrskem stanju. Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma ne sme biti manjša od 4 m, širina dovoza do objekta je praviloma 3,5 m.
	Gradbena parcela kmetije praviloma meri najmanj 2000 m2. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvah kmetije, potrebe po modernizaciji (gospodarski proizvodni objekti, pomožni gospodarski objekti in stanovanjske hiše), lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upošteva- nju vseh veljavnih predpisov.
	Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov znaša 5,0 m, manipulacijski prostor s kmetijsko mehanizacijo s polmerom najmanj 15 m in širina dovoza najmanj 3,5 m.
	Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice, trgovine ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
	Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objektov s tem, da mora biti okoli objekta najmanj 1 m.
	Za industrijske in družbene objekte ter ostale infrastrukturne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg.
	2. Lega objektov
	12. člen
	Lega objekta se določi z upoštevanjem naslednjih določil:
	- objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Motenje sosednje posesti se presoja po predpisih, ki veljajo za stavbna zemljišča. Zagotovljeni morajo biti takšni medsebojni odmiki objektov, da bodo bivalni prostori osončeni vsaj dve uri ob najmanj ugodnem položaju sonca 21. decembra.

	- odmiki objektov od komunalnih in energetskih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih in energetskih naprav oz. morajo imeti soglasje upravljavca komunalnih in energetskih naprav.
	- odmiki od javnih cest in ulic ne smejo biti manjši od 4 m. Izjema je vaško jedro, kjer se mora upoštevati prevladujoča gradbena linija ob soglasju upravljavca cest.
	3. Horizontalni in vertikalni gabariti
	13. člen
	Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati:
	- horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam
	- tlorisno razmerje se mora prilagoditi značilnosti zazidave v posamezni morfološki enoti
	- višinski gabarit ne sme biti presežen, razen v primerih, ko gre za celovitejšo ureditev prostora in je pred lokacijsko dokumentacijo potrebno izdelati posebno strokovno podlago.
	4. Pogoji za oblikovanje objektov
	14. člen
	Skupna merila in pogoji glede oblikovanja posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja, razen tistih, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
	Vsi posegi v prostor morajo spoštovati oblikovno identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom po:
	- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
	- odmiku od sosednjih objektov
	- sestavi osnovnih stavbnih mas
	- višini in gradbeni črti
	- naklonu streh in smeri slemena
	- razmerju fasad
	- orientaciji
	- razporeditvi fasadnih elementov
	- barvi fasad in streh
	- ureditvi odprtega prostora
	- načinu izvedbe ograj
	15. člen
	Pri oblikovanju stanovanjskih objektov v območjih urejanja novejših stanovanjskih hiš (oznaka 3) je nujno potrebno upoštevati naslednje:
	Tloris: praviloma podolgovata tlorisna zasnova. Možno je odstopanje od pravokotne zasnove tam, kjer to pogojuje teren, oz. kjer je to že v zasnovi prvotne zazidave.
	Etažnost: P, P + M ali P + 1
	Streha: dvokapnica z naklonom 35-450, temna kritina
	Višina: ne sme presegati višin sosednjih objektov ali dominant v prostoru
	Fasada: oblikovanje ter obdelava fasade mora izhajati iz funkcije objekta in se prilagajati arhitektonskemu oblikovanju območja.
	16. člen
	Oblikovanje objektov centralnih dejavnosti:
	- objekti naj bodo oblikovani v skladu s tipično arhitekturo območja in svojo namembnostjo
	- objekti lahko predstavljajo dominanto v okolju, kar pomeni lahko višji vertikalni gabarit, poudarki na fasadi in uporaba sodobnejših materialov.
	17. člen
	Oblikovanje objektov v starem jedru naselja (oznaka C) mora slediti oblikovni identiteti in biti prilagojeno okoliškim objektom tako, da je:
	- lega objekta usklajena s tipično parcelno razdelitvijo
	- ohranjena gradbena linija in merilo obstoječe zazidave
	- ohranjene smeri slemen in naklon strešin
	- prevzeto merilo in razporeditev stavbnih odprtin
	18. člen
	Oblikovanje stanovanjskih objektov v območju urejanja S d, je potrebno ohranjati tipologijo Dravskega polja:
	- objekti naj bodo postavljeni v nizu, s krajšo fasado obrnjeno proti prometnici
	- tlorisno razmerje 1:1,5 do 1:3
	- etažnost P + M
	- tloris podolžen ali objekt v L
	- shema strma dvokapnica z naklonom od 380 - 450.
	- kritina mora biti temna
	- potrebno je ohraniti sistem -mostičarjaÓ, ki predstavlja dostop do posameznih objektov
	19. člen
	Oblikovanje objektov za industrijske in proizvodne dejavnosti:
	- objekte je potrebno locirati tako, da so zagotovljeni požarnovarstveni predpisi, ustrezni dostopi, manipulacije in parkiranje
	- višino objektov pogojuje posamezna tehnološka dejavnost, vendar ob upoštevanju 14., 15. in 16. člena.
	- objekte je treba čim intenzivneje zazeleniti.
	20. člen
	Oblikovanje pomožnih in začasnih objektov:
	- za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, ne glede na to, ali se gradijo kot prizidki ali kot samostojni objekti
	- pomožni objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti
	- v primeru, da se pomožni objekt dograjuje k obstoječemu objektu, mora biti nagib strehe v istem naklonu kot pri osnovnem objektu
	- pri začasnih objektih je obvezno urediti okolje
	21. člen
	Vse javne površine ob prometnicah in predvsem ob objektih centralnih dejavnosti se uredijo kot javne zelene površine in opremijo z mikrourbano opremo.
	Obstoječe zelene javne površine v naselju je potrebno ohra- niti in vzdrževati ter pri njihovem urejanju upoštevati minimalne normative za urejanje odprtega prostora.
	Pogoji za urejanje okolice objektov
	22. člen
	Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti prilagojeni okolici, obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni z zimzelenim rastlinjem.
	Zunanje deponije praviloma niso dovoljene, kolikor pa jih zahteva tehnologija obrtnih in industrijskih dejavnosti, je potrebno deponije ograditi in z zelenjem vizualno ločiti od okolice.
	Sestavni del dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt ureditve okolice objekta. Objekt lahko dobi uporabno dovoljenje, ko je urejena njegova okolica.
	IV. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
	23. člen
	V priloženi situaciji prometnic naselja RAČE so poudarjeno prikazane glavne obstoječe prometnice naselja in bližnje okolice, kakor tudi predvidene prometnice. Iz prometne situacije je razvidno, da je na območju naselja Rače programsko predvideno križišče dveh avtocest, in sicer avtoceste Šentilj-Koper (z dograditvijo sedanje hitre ceste A-10) in kraka avtoceste proti Ptuju in Zagrebu. Medtem ko je trasa za smer Šentilj-Koper že potrjena, krak proti Ptuju še ni uradno verificiran in je trasa vrisana začasno kot predlog.
	V kolikor bo narisana trasa v bodoče tudi uradno sprejeta, bodo za to potrebni vsi zahtevani verifikacijski postopki, kar pa je stvar posebne dokumentacije. Pri obravnavi te trase je poleg vseh drugih pogojev treba upoštevati sedanje prometnice, ki bodo prekinjene, in zgraditi ustrezne podvoze ali nadvoze. Naselje je potrebno protihrupno zaščititi.
	Preurediti bo potrebno prekinjene komunalne naprave. Zagotoviti bo potrebno dostope do kmetijskih zemljišč znotraj predvidenih pentelj, zgraditi vzdolž predvidene avtoceste pomožne dostopne kmetijske poti.
	Glavne zbirne prometnice obravnavanega območja so lokalne ceste 9006, 901, 9014, 9016 in 9017. Prometnica 9016 (Fram-Rače-Brunšvik) je s prometno pentljo in cestninsko postajo povezana s hitro cesto A-10 Maribor-Ljubljana. V smeri proti Framu je ta lokalna cesta povezana tudi z magistralno cesto M-10 Maribor-Ljubljana.
	Navedene ceste so protiprašno urejene delno kot dvopasovne dvosmerne, delno pa kot enopasovne dvosmerne ulice. Hodniki za pešce so v manjši meri urejeni, v vseh preostalih delih pa je le-te potrebno urediti.
	Dolgoročno je potrebno urediti izvennivojsko križanje glavnih prometnic z železnico.
	24. člen
	Na obstoječem cestnem omrežju so dopustne izgradnje avtobusnih postajališč izven vozišča, gradnja obvoziščnih elementov - hodnikov za pešce, kolesarskih stez, zelenic, izogibališč, novogradnja in rekonstrukcija komunalnih in energetskih vodov v območju gabaritov cestnega telesa in ureditev odvodnjavanja vozišč in obvoziščnih elementov.
	Ceste morajo biti speljane tako, da se v čim večji meri prilagajajo reliefu, ob upoštevanju prevladujočega načina trasiranja prometnic v krajini in naseljih.
	Pri izgradnji priključkov cest nižjega reda na ceste višjega reda mora biti upoštevana predpisana preglednost za minimalno hitrost 40 km/h.
	Zavijalni radiji v križišču morajo biti prilagojeni tovornim vozilom.
	Maksimalni vzpon ali padec v območju križišča ne sme presegati 3 % v dolžini vsaj 8,0 m od roba vozišča glavne smeri.
	Pri izgradnji novih cest in rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti pravilno in zadostno odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod. Izbran način odvodnjavanja ne sme ogrožati nižje ležečega terena.
	Pri dvosmernih enopasovnih cestah je na primernih mestih urediti izogibališča.
	25. člen
	Ukopne in nasipne brežine se morajo zazeleniti. Vidne površine opornih ali podpornih zidov morajo biti krajini primerno oblikovane in zazelenjene.
	Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma je do gradbene parcele dovoljen dovoz in dostop preko zasebnega zemljišča ob predložitvi dokaza o služnostni pravici. Skupine stavb oz. parcel je na javno cesto potrebno priključiti s skupnim dovozom.
	Dovozi do objektov morajo omogočati dovoz intervencij- skim, dostavnim in komunalnim vozilom. Pri izvažanju z dovoza na glavno cesto mora biti zagotovljena preglednost.
	Z dovozom ne sme biti prekinjeno odvodnjavanje glavne ceste, odvodnjavanje dovoza mora biti urejeno.
	26. člen
	Pri novogradnjah in adaptacijah objektov morajo biti zagotovljene parkirne površine skladno z normativi (Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin, Ljubljana 1991).
	Parkirišča morajo biti locirana na funkcionalnem zemljišču.
	Izjemoma je mogoče parkirišča urediti ob javni cesti skladno z veljavnimi predpisi in ob pridobitvi soglasja upravljalca ceste.
	Ograjo na meji med javno cesto in gradbeno parcelo je dovo- ljeno postavljati le na razdalji, ki omogoča izgradnjo ceste v končnem profilu z vsemi potrebnimi obvoziščnimi elementi.
	27. člen
	V ureditvenem območju naselja se je pri zasnovi prometnega omrežja stanovanjskih cest potrebno izogibati slepih cest.
	Pri mali predvideni prometni obremenitvi in ob zagotovitvi zadostne prometne varnosti je izjemoma možna izgradnja enopasovnih - dvosmernih prometnic z minimalno širino voznega pasu 3,00 m. V tem primeru je obvezno treba na preglednih mestih urediti izogibališča, razširiti vse pregledne krivine in urediti ustrezno prometno signalizacijo. Možna je etapna izgradnja.
	Pri višinski postavitvi objektov, lociranih v bližini cest, je potrebno upoštevati niveleto ceste, na katero se objekt navezuje.
	Garaže naj bodo locirane v etaži, ki je višinsko bliže niveleti ceste.
	28. člen
	V ureditvenem območju naselja je ob tem treba urediti ločene prometne površine za kolesarje in pešce, ob glavnih prometnicah pa ločene površine za pešce.
	V. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
	29. člen
	V rezervatih obstoječih energetskih in komunalnih vodov je dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.

	Na obstoječih objektih ob rezervatih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela.
	30. člen
	Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, kesoni za smeti, reducirne postaje, ipd., morajo biti obsajeni z zelenim varovalnim pasom tako, da niso vidni iz okolja.
	Vodooskrbno območje
	31. člen
	V naselju, kjer je zgrajeno javno vodovodno omrežje, je priključitev nanj obvezna pod pogoji upravljalca vodovodnega omrežja.
	Priključitev na vodovodno omrežje upravljalca je možna:
	- če je v ulici ob objektu ali zemljišču cevovod z notranjim premerom min. 50 mm
	- da je vodovodna inštalacija izvedena v skladu z navodili upravljalca.
	V vseh primerih, ko niso izpolnjeni zgoraj zahtevani pogoji, lahko upravljalec izjemoma pristane na priključitev objekta oz. zemljišča po presoji vsakega primera posebej. V kolikor priključitev ni možna, si mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (lastno zajetje, ali vodnjak ali kapnico) po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarnotehničnimi pogoji. Pri objektih, ki si uredijo vodooskrbo s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine. Naprave, ki služijo za gašenje požarov, napaja vodovod preko svojega omrežja. Voda se sme uporabljati samo za gašenje požarov ali za gasilske vaje oz. v soglasju z upravljalcem v druge namene (škropljenje, izpiranje kanalov ipd.).
	Odvajanje odpadnih voda
	32. člen
	Individualni graditelji novih objektov si morajo zagotoviti primerno odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda s priključitvijo na kanalizacijsko omrežje pod pogoji upravljalca. Do izgradnje nove čistilne naprave se lahko fekalne odplake odvajajo v zbirni kanal mešanega sistema samo preko ustrezno dimenzioniranih troprekatnih greznic, kjer pa to ni mogoče, pa se naj uredijo troprekatne greznice brez iztoka s praznjenjem in odvozom v ČN Rače. Kompleksna gradnja ni dopustna do izgradnje nove čistilne naprave.
	Novo čistilno napravo je potrebno locirati izven naselja (jugozahodno od sedanje čistilne naprave). Nanjo se po izgradnji priključi lokalni kanalizacijski sistem naselja Rače, stara čistilna naprava pa se ukine.
	Okolico čistilne naprave je potrebno zasaditi zaradi preprečevanja širjenja smradu.
	Na določenih delih naselja se dogradi kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov na kanalizacijo je po izgradnji le-te obvezen.
	Pri vsaki novogradnji je v skrbi za ohranjanje kapacitete pitne vode potrebno upoštevati Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98) in Načrt rabe kmetijskih zemljišč 2. in 3. varstvenega območja pitne vode na Dravskem polju in Vrbanskem platoju (MUV, št. 6/93).
	Vsa kanalizacija z objekti mora biti zgrajena v neprepustni izvedbi, prav tako greznice na območjih, kjer ni možen priključek na kanalizacijsko omrežje.
	Odvodnjavanje površinskih vod iz parkirnih in drugih mani- pulativnih površin je potrebno izvesti preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
	Pri projektiranju oz. gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med kana- lizacijo in vodovodom v širini 3,0 m.
	V obstoječih in predvidenih hlevih se gnojišče in gnojne jame uredijo v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Ur. l. SRS, št. 10/85). Enako velja tudi za greznice hišnih odplak.
	Vodnogospodarske ureditve
	33. člen
	Zaradi izgradnje avtoceste skozi naselje Rače, bo potrebna prestavitev obstoječega potoka Žabnik, izgradnja prepustov skozi cestno telo in delno zasipanje ribnikov južno od območja Petrola.
	V naselju, kjer so izvedene in predvidene vodnogospodarske ureditve, je potrebno vse posege v prostor izvajati v skladu z vodnogospodarskimi pogoji in idejno in izvedbeno tehnično dokumentacijo.
	Elektro omrežje
	34. člen
	Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.
	Transformatorske postaje se locirajo v središče potrošnje, tako da je omogočen stalni dovoz vsaj iz dveh strani.
	Napetostni priključki morajo biti zemeljski.
	Sanacija obstoječe in izgradnja nove javne razsvetljave se izvede z enotno opremo za celotno naselje ali sosesko.
	Telekomunikacijsko omrežje
	35. člen
	Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe omrežje, zasnovo telekomunikacijskega omrežja ter pogoje upravljavca.
	Novograjeno omrežje in priključki naj bodo izključno zemeljski. Pri rekonstrukcijah telekomunikacijskega omrežja se naj vodi kablirajo.
	Plinovodno omrežje
	36. člen
	Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati dvakrat trideset metrov oz. dvakrat 200 m rezervate za predvideni visokotlačni plinovod in omejeno rabo.
	Ogrevanje
	37. člen
	Ogrevanje temelji na individualni kurjavi. Pri izbiri goriva naj se izbere tisto, ki povzroča čim manjše onesnaževanje zraka in okolja oziroma v skladu z veljavnim Odlokom o varstvu zraka.
	Ravnanje z odpadki
	38. člen
	Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena, a so hkrati dostopna vozilom za odvoz smeti.
	Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
	Odvoz odpadkov je potrebno urediti v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Rače-Fram (MUV, št. 14/96).
	VI. POGOJI ZA OHRANJANJE IN RAZVIJANJE NA- RAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
	39. člen
	Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
	Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
	VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
	40. člen
	Gradnja novih objektov in naprav ter spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dovoljene z zakoni, odloki in drugimi predpisi.
	Vse komunalne ureditve in adaptacije, pozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oz. novogradnje in naprave za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture morajo biti usklajene z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98).
	41. člen
	Varstvo zraka
	Za izboljšanje kakovosti zraka je potrebno upoštevati naslednje:
	Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi (omejitev hitrosti pri prometu, ki poteka skozi naselje).
	Plinifikacija (izgradnja omrežja in uporaba zemeljskega plina, tekočega naftnega plina), uporaba, ekstra lahkega kurilnega olja, uporaba zračnih filtrov za proizvodne naprave; uporaba ekološko oporečnik goriv je nedopustna.
	Način ogrevanja se določi v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju občine Maribor (MUV, št. 10/92).
	42. člen
	Varstvo tal
	Po uvedbi organiziranega odvoza komunalnih odpadkov (na centralno deponijo), mora lastnik zemljišča postopoma, najkasneje pa v dveh letih sanirati divja odlagališča odpadkov. Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico.
	43. člen
	Varstvo voda in obvodnih površin
	Za posege v prostor, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
	Pri ureditvah vodotokov se mora upoštevati soglasje uprav- ljavca (VGP, PUH) in ohranjati kvalitetno obvodno vegetacijo, ekološko ravnovesje in talno mikroklimo.
	44. člen
	Varstvo pred hrupom
	Stanovanjska in proizvodna oz. obrtna območja ob magistralnih cestah in zelenici se mora zaščititi pred prekomernim hrupom.
	Ocene in meritve hrupa se mora upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov oz. lokacijski dokumentaciji v smislu odmikov oz. protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
	Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanjskih območij. Pri lokacijskem postopku se mora pridobiti pismeno izjavo projektanta oziroma izdelovalca lokacijske dokumentacije po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom.
	Protihrupna zaščita mora biti zgrajena sočasno z objekti.
	Na območju občine Rače-Fram je potrebno upoštevati Odlok o varstvu pred hrupom (MUV, št. 14/94) in Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95).
	45. člen
	Varstvo pred požarom:
	Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerim se preprečuje širjenje požara.
	Pri gradnji objektov mora investitor zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požara, zunanjo hidrantno mrežo in urejene dostope do naravnih vodnih virov.
	VIII. KONČNE DOLOČBE
	46. člen
	Kartografska dokumentacija k odloku o prostorskih uredi- tvenih pogojih naselja Rače je na vpogled pri Zavodu za prostorsko načrtovanje mestne občine Maribor, na sedežu občine Rače-Fram in v krajevni skupnosti Rače.
	47. člen
	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha za naselje Rače veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93).
	Predsednik
	Občinskega sveta občine Rače-Fram Zdravko Jelšek, s.r.
	Številka: 062/02-37/98
	Datum: 25. februarja 1999
	POPRAVEK
	Zaradi ugotovljenih lektorskih napak in uskladitve s kartografskim delom se v tekstu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Rače (MUV št. 4/99) opravijo naslednji popravki:
	6. člen:
	1. vrstica se spremeni:
	V območjih urejanja z oznako C so dovoljeni naslednji posegi.
	Zadnji odstavek se glasi:
	V območjih urejanja z oznako Sa do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	7. člen
	Spremeni se prvi stavek, ki se glasi:
	V območjih urejanja z oznako C so dovoljeni naslednji posegi:
	Spremenita se 7. in 8. vrsta in se glasita:
	V območju urejanja jedro naselja z oznako Cb so do izdelave ureditvenega načrta dopustni naslednji posegi.
	Zadnji stavek istega člena se nadomesti z naslednjim:
	V območju urejanja z oznako Cb so do izdelave zazidalnega načrta dopustna samo vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
	10. člen
	Spremeni se zadnji stavek in se glasi:
	V območju urejanja z oznako Ia do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	15. člen:
	1. odstavek se glasi:
	Pri oblikovanju stanovanjskih objektov v območjih urejanja novejših stanovanjskih hiš (oznaka C) je nujno potrebno upoštevati naslednje:
	17. člen:
	Oblikovanje v starem jedru naselja (oznaka b) mora slediti oblikovani identiteti in biti prilagojena okoliškim objektom tako, da je:
	Župan Občine Rače-Fram
	Branko Ledinek, s.r.
	Številka: 062/02-37/98
	Datum: 4. april 2001
	POPRAVEK
	Zaradi ugotovljenih lektorskih napak in uskladitve z kartografskim delom se v tekstu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje naselja Rače (MUV, št. 4/99) opravijo naslednji popravki:
	6. člen
	1. vrstica se spremeni:
	V območjih urejanja z oznako S so dovoljeni naslednji posegi.
	Zadnji odstavek se glasi:
	V območjih urejanja z oznako Sa do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	7. člen
	Spremeni se prvi stavek, ki se glasi:
	V območjih urejanja z oznako C so dovoljeni naslednji posegi:
	Spremenita se 7. in 8. vrsta in se glasita:
	V območju urejanja jedro naselja z oznako Cb so do izdelave ureditvenega načrta dopustni naslednji posegi.
	Zadnji stavek istega člena se nadomesti z naslednjim:
	V območju urejanja z oznako Cb so do izdelave zazidalnega načrta dopustna samo vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
	10. člen
	Spremeni se zadnji stavek in se glasi:
	V območju urejanja z oznako Ia do izdelave zazidalnega načrta niso dopustni nobeni posegi.
	15. člen
	1. odstavek se glasi:
	Pri oblikovanju stanovanjskih objektov v območjih urejanja novejših stanovanjskih hiš (oznaka C) je nujno potrebno upoštevati naslednje:
	17. člen
	Oblikovanje v starem jedru naselja (oznaka b) mora slediti oblikovani identiteti in biti prilagojena okoliškim objektom tako, da je:
	Župan
	Občine Rače-Fram
	Branko Ledinek, s.r.
	Številka: 062/02-37/98
	Datum: 11. julij 2001