Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95) ter 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99) je Občinski svet občine Ormož na  23.  seji dne  28.7.2000 .sprejel

ODLOK

o prostorskih ureditvenih pogojih za zahodni gričevnat del občine Ormož

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za zahodni gričevnat del občine Ormož, ki jih je v marcu 1999 izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz M. Sobote pod številko 5/00-PUP/OR.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji za zahodni gričevnat del občine Ormož (v nadaljevanju PUP) so izdelani v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 1997 (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/97) in na podlagi Strokovne podlage z morfološko, tipološko, krajinsko in urbanistično analizo obravnavanega območja.

3. člen

PUP za zahodni del občine  Ormož vsebujejo :

1. Tekstualni del s prilogami:

- obrazložitev

- pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij

2. Grafični del:

- pregledna karta v merilu 1:25000

- izseki iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v merilu 1:25000

- prikazi območij urejanja na kartah PKN v merilu 1:5000 (19 kart)

4. člen

Prostorski ureditveni pogoji določajo:

- meje območij urejanja in veljavnost

- funkcijo območij

- merila in pogoje za :

   - vrsto posegov v prostor

   - urbanistično oblikovanje posegov v prostor

   - arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav

   - urejanje komunalne in energetske infrastrukture

   - prometno urejanje

   - druge posege, ki trajno spreminjajo prostor

   - ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine 

   - varovanje in izboljšanje okolja

   - urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite

   - odstopanja.

Merila in pogoji, določeni v tem odloku so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije za posamezen poseg v prostor na območju, ki ga ureja.

II. MEJA OBMOČJA UREJANJA IN VELJAVNOST

5. člen

Meja območja urejanja

Meja ureditvenega območja za zahodni gričevnat del občine Ormož je razvidna iz Pregledne karte v m 1:25000 in iz prikazov območij urejanja v m 1:5000.

Meja območja poteka od občinske meje po meji med k.o. Podgorci in k.o. Osluševci naprej po južni meji parcele 527 k.o. Podgorci, po vzhodnih mejah parcel 527, 525, 526/2 vse k.o. Podgorci, preide na južne meje parcel 543, 515, 514, 510, prečka parcelo 507, nadaljuje po južnem robu parcel 509, 508 vse k.o. Podgorci, obkroži južni in zahodni rob parcele 493 do parcele 496/1, jo prečka in preide na njen zahodni rob, obkroži stavbne parcele 498, 509/3, 501/4, prečka cesto s parc. št. 838 ter poteka po njenem južnem robu do ceste s štev. 837/1, jo prečka in poteka po njenem vzhodnem robu do jarka s parc. št. 839/1, preide na njegovo južno mejo, ga prečka na vogalu parcel 349, prečka parcelo 548 po planski meji zazidave, obkroži parceli 93 in delno 331/2, jo prečka po planski meji, ter preide na južni rob ceste do meje med k.o. Podgorci in k.o. Cvetkovci. Od tu poteka meja po severnem robu ceste, oziroma po meji med k.o. Podgorci in k.o. Cvetkovci do meje s k.o. Sodinci, od koder nadaljuje po severnem robu ceste s parc. št. 760/1  k.o. Sodinci do Sejanskega potoka, nadaljuje po njegovem SV robu, obkroži parcelo  št. 4/2 v k.o. Senešci, se ponovno priključi na cesto s parc. št. 572/1 k.o. Senešci, poteka do parcele št. 14, obkroži stavbne parcele št. 14, 96/2, 97/2, 212, 199; se zopet priključi na cesto, poteka po južnem robu do meje med k.o. Senešci in k.o. Trgovišče, nadaljuje po južnem robu ceste s parc. št. 570/1 k.o. Trgovišče do meje s k.o. Velika Nedelja. Tu okroži parcele št. 86/3 k.o. Velika Nedelja, se zopet priključi na južni rob ceste s parc. št. 1117  k.o. Velika Nedelja in poteka po njenem južnem robu do križišča s cesto parc. št. 1039 k.o. Velika Nedelja, preskoči na južni rob parcele št. 1188, dalje poteka po robovih parcel1184, 1185, 422, 447, 1394, 1385, 760, 759, 1109, 772/1, 776, 777, 739, 736/3, 736/1, se priključi na cesto s parc. št. 1065/4, jo prečka in poteka po njenem južnem robu do meje med k.o. Velika Nedelja, k.o. Ormož in k.o. Hardek. Naprej poteka meja po meji med k.o. Hardek in k.o. Ormož do parcele 451/1  k.o. Hardek. Po njenem južnem robu preide na južne meje parcel 454/1, 455/1, 457/1, 459/1, 462/1 vse k.o. Hardek, preide zopet na mejo med k.o. Hardek in k.o. Ormož do parcele 505/1, jo obkroži, preide na zahodni rob ceste s parc. št. 689  k.o. Hardek, poteka po njem do meje s k.o. Litmerk, ter v smeri vzhod in sever obkroži k.o. Litmerk. Dalje poteka po vzhodnih mejah k.o. Lešnica, k.o. Ključarovci, k.o. Koračice in k.o. Pršetinci do občinske meje. Na severni in zahodni strani poteka meja po občinski meji do k.o. Osluševci do izhodiščne točke.

Ureditveno območje

Ureditveno območje zajema naslednje katastrske občine (naziv pred oklepajem) z naselji in ledinskimi imeni vrhov in zaselkov (naziv v oklepaju):

– v celoti: Bratonečice (Bratonečice, Sejanci), Bresnica (Bresnica, Preclava, Ritmerk), Ključarovci pri Ormožu (Gor. Ključarovci, Sp. Ključarovci), Koračice (Koračice, Hranjigovci), Lešnica pri Tomažu (Lešnica, Lešniški vrh), Litmerk (Litmerk), Mala vas (Mala vas, Gradišče pri Ormožu), Pršetinci (Pršetinci), Rakovci (Rakovci), Rucmanci (Rucmanci, Senčak), Savci (Savci), Senik pri Tomažu (Senik pri Tomažu), Strjanci (Strjanci), Sveti Tomaž (Sv. Tomaž, Zagorje), Šardinje (Šardinje, Lunovec, Strmec), Trnovci (Trnovci, Mezgovci, Senčak), Vičanci (Vičanci);

– delno: Hardek (Dobrava), Podgorci (Podgorci), Senešči (senešči), Sodinci (Sodinci), Trgovišče (brez naselja), Velika Nedelja (Vel. Nedelja, Mihovci, Drakšl, Hajndl).

6. člen

Veljavnost

Veljavnost PUP je neomejena in začasna. Neomejeno veljajo PUP za vsa območja katastrskih občin v območju obdelave navedenem v 5. členu tega Odloka, razen za območja za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov. Ta območja so:

- ureditveno območje naselja Sveti Tomaž

- ureditveno območje naselja Podgorci.

Vsa območja prikazana v grafičnih prilogah iz 3. člena tega odloka.

PUP veljajo neomejeno tudi za območja v celoti ali delno izvedenih izvedbenih načrtov, katerih veljavnost je preklicana s tem Odlokom in sicer :

- območje ureditvenega načrta za melioracijsko področje Rucmanci – Savci (v celoti)

Območje, ki se že ureja s prostorskimi izvedbenimi načrti in zanj PUP ne velja je del obvoznice Ormož v k.o. Hardek, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu za obvoznico Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/96 in 26/96).

III. FUNKCIJA OBMOČJA

7. člen

Območje obdelave obsega celoten zahodni del občine Ormož, ki ima ob vodotokih značilnosti nižinske panonske krajine, sicer pa je del gričevnatih Slovenskih goric, ki s posameznimi grebeni v severnem delu presega višino 300 m n.m.  Naravne značilnosti območja pogojujejo močno razvito kmetijsko funkcijo, ki je na odprtem prostoru najpomembnejša dejavnost. Predvsem je to vinogradništvo in sadjarstvo, v dolinah pa poljedelstvo. Severna pobočja so porasla z gozdovi.

Celotno zahodno območje je pod širšim in ožjim varstvenim pasom zajetja pitne vode za celotno območje občine, saj je na območju ležišče podtalnice.

8. člen

Na podlagi naravnih in ustvarjenih danosti je v dolgoročnem planu občine Ormož glede na funkcijo območij določena namenska raba zemljišč za :

- poselitvena območja (zazidana in nezazidana stavbna zemljišča namenjena poselitvi v ureditvenih območjih strnjenih naselij in območjih zaselkov ter razpršene gradnje)

- odprti prostor (območja kmetijskih zemljišč in gozdov, vodne površine, infrastrukturni objekti)

- območja, ki segajo preko osnovnih območij (območja naravne in kulturne dediščine, raziskovalna območja infrastrukturni koridori).

Našteta območja so glede na prevladujočo dejavnost deljena na posamezne površine, definirane v nadaljevanju odloka in označene v grafičnih prilogah, navedenih v 3. členu tega odloka.

9. člen 

1.0 poselitvena območja

Namenjena so predvsem gradnji stanovanjskih in kmetijskih objektov ter gradnji in ureditvam, ki dopolnjujejo stanovanjsko in kmetijsko funkcijo, ter izboljšujejo pogoje bivanja in dela.

Območja strnjenih naselij ali delov naselij in poselitvena območja razpršene gradnje so deljena na posamezne površine in sicer :

a- zazidana stavbna zemljišča (zemljišča, ki so že gradbene parcele in so pozidana z     objekti in urejena kot dvorišča)

b- nezazidana stavbna zemljišča (zemljišča, ki so še kmetijska zemljišča in so vključena v območje naselja)

c- rekreacijske in urejene zelene površine (zemljišča, ki so vključena v območja naselij kot zelene nepozidane površine – travnata ali utrjena igrišča, parki, obvodne površine)

d- zeleni pasovi, sadovnjaki (robne površine naselij, vključene v območje naselja ki mejijo na eni strani na stavbna zemljišča na drugi pa na odprti prostor).

Ureditvena območja naselij in območja razpršene  gradnje so v grafičnih prilogah označena z oznako U, posamezne površine znotraj poselitvenih območij pa so razvidne iz geodetskih podlag (temeljni katastrski načrti).

10. člen

2.0 odprti prostor

2.1 Najboljša kmetijska zemljišča

Najboljša kmetijska zemljišča so zemljišča z najširšo možnostjo rabe in so namenjena izključno kmetijski rabi. To so njive in travniki v dolinah potokov ter vinogradi in sadovnjaki na sončnih pobočjih. V grafičnih prilogah so označena z oznako 1.

Za nekatera zemljišča so v planskih dokumentih predvidene kmetijske operacije za izboljšanje kvalitete zemljišč (agrooperacije).

2.2 Ostala kmetijska zemljišča

To so zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. V naravi so to pretežno travniki in pašniki ter sadovnjaki in so označeni z oznako 2.

Tudi za ostala kmetijska zemljišča so predvidene agrooperacije.

2.3 Območja gozdov

To so zemljišča, ki so porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo.

Gozdne površine so predvsem na severnih in strmih pobočjih in so proizvodnega značaja. V nižinskem delu so posamezne skupine dreves, ter žive meje, ki imajo varovalni značaj. V grafičnih prilogah so gozdovi označeni z oznako G.

2.4 Vodne površine

To so površine hudourniških potokov (Bresniški potok, Sejanski potok, Lešnica) ter ribnik v Savcih. Manjši odvodniki so del prevladujoče kmetijske rabe in v grafičnih prilogah niso posebej označeni.

2.5 Infrastrukturni objekti

To so površine cest, ki so pretežno vključene v poselitvena območja in v območja zaselkov in razpršene gradnje, v odprtem prostoru pa so del prevladujoče rabe.

Ceste v obravnavanem območju so razvrščene v kategorije na podlagi Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) in Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož št. 2/99 in 13/99).

Kategorizirane državne ceste so razvidne iz grafičnih prilog iz 3. člena tega Odloka, kategorizirane občinske ceste pa tudi iz grafične priloge k Odloku o kategorizaciji cest v občini Ormož.

Kategorizirane državne ceste na obravnavanem območju so: regionalna cesta III. reda št. 713 Ljutomer – Savci – Ptuj.

Kategorizirane občinske ceste so razvrščene v lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).

Varovalni pasovi občinskih cest znašajo obojestransko od roba cestnega sveta za lokalne ceste 2 x 8 m, za javne poti pa 2 x 6 m.

11. člen

3.0 območja, ki segajo preko osnovnih območij

3.1 Zavarovana območja naravne in kulturne dediščine

Območja in objekti naravne in kulturne dediščine v občini Ormož so zavarovana s posebnimi odloki (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/84, 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99), Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99)).

3.2 Raziskovalna območja

Celotno obravnavano območje je tudi raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.

3.3 Koridori in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov

Širine koridorov linijskih infrastrukturnih naprav so določene z zakonodajo, ki obravnava posamezno napravo in s funkcionalnim zemljiščem, ki je potrebno za gradnjo in vzdrževanje. Na obravnavanem območju so označeni koridori plinovoda (20 m), ter 20 in 10 kV daljnovoda (10 m).

IV. POGOJI IN MERILA ZA VRSTO POSEGOV V PROSTOR

12. člen

Vrsto posegov delimo glede na namensko rabo in funkcijo po območjih iz 9., 10., in 11.  člena tega odloka.

Na območjih strnjenih naselij, za katera PUP veljajo neomejeno, so po posameznih površinah dopustni naslednji posegi :

na območjih zazidanih stavbnih zemljišč :

1- novogradnja, dozidava in nadzidava  posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, servisnih, obrtnih, pomožnih in drugih objektov glede na obstoječo prevladujočo in dopolnilno namembnost

2- novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij

3- novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov v sklopu že obstoječih objektov

4- nadomestna gradnja objektov in naprav

5- adaptacija, sanacija in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah

6- odstranitev objektov in naprav

7- sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v skladu s prevladujočo namembnostjo območja

8- postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo

9- postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov

10- odstranitev in postavitev ograj

11- odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije

12- ureditev zunanjih površin

13- komunalne ureditve

14- vodnogospodarske ureditve

15- parcelacija zemljišč

Prevladujoča namembnost v strnjenih naseljih in delih naselij in v območjih razpršene gradnje je stanovanjska in poljedelska (proizvodni kmetijski objekti - hlevi), v obcestnih naseljih na slemenih pa prevladuje vinogradništvo in sadjarstvo v poselitvenih območjih pa vinske kleti in sekundarna stanovanja.

Dopolnilne namembnosti so : oskrba, servis, storitev, zabava in ostalo, kar vpliva na povečanje kvalitete življenja in ne vpliva negativno na okolje.

Na območjih nezazidanih stavbnih zemljišč

1- novogradnja posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, servisnih, obrtnih, pomožnih in drugih objektov, ter poznejša sprememba namembnosti glede na določeno prevladujočo dopolnilno namembnost

2- novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij

3- postavitev začasnih montažnih objektov (kioskov) in stojnic za občasno prodajo

4- postavitev obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov in neprometnih znakov

5- odstranitev in postavitev ograj

6- odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije

7- ureditev zunanjih površin

8- komunalne ureditve

9- vodnogospodarske ureditve

10- parcelacija zemljišč

Na območjih za rekreacijo in na urejenih zelenih površinah (igrišča, parki, obvodne površine)

1- novogradnja in dogradnja (prizidava in nadzidava) športnih in rekreacijskih objektov

2- novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij

3-odstranitev objektov in naprav

4- postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo

5- postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne in druge prireditve

6- postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov

7- komunalne ureditve

8- ureditev zunanjih površin

9- zasaditev visoke vegetacije

10- postavitev ograj

V zelenih pasovih, sadovnjakih (robovi naselja) :

1- gradnja in dogradnja gospodarskih objektov

2- manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav

3- vodnogospodarske ureditve

4- dopolnilna zasaditev

5- postavitev in odstranitev ograj

13. člen

Na območjih zaselkov in razpršene gradnje za katera PUP veljajo neomejeno so dopustni vsi posegi, navedeni v 12. členu tega Odloka za vse vrste stavbnih zemljišč. Pri tem je potrebno upoštevati, da so območja razpršene gradnje prvenstveno namenjena za stanovanja in kmetijstvo (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo), za druge dejavnosti pa le, če dopolnjujejo osnovno dejavnost.

Sprememba namembnosti obstoječih vinskih kleti v gostinske objekte (vinotoče) je dopustna le, če ima objekt zagotovljen dostop in če so upoštevani pogoji glede funkcionalnega zemljišča.

14. člen

Na območjih predvidenih izvedbenih načrtov v Svetem Tomažu in Podgorcih so do sprejema le-teh dopustni vsi posegi, navedeni v 12. členu tega odloka za zazidana stavbna zemljišča, razen:

- gradnje in dograditve gospodarskih, kmetijskih in obrtnih objektov

- nadomestne gradnje kmetijskih in obrtnih objektov

- adaptacija in sanacija na obstoječih kmetijskih in obrtnih objektih 

- sprememba namembnosti objektov v kmetijsko ali obrtno dejavnost

Na nezazidanih stavbnih zemljiščih so do sprejema izvedbenega načrta dopustni naslednji posegi:

- gradnja posamičnih stanovanjskih objektov na že formiranih stavbnih parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema in da je zagotovljen dovoz na javno cesto

- novogradnja, dograditev in nadomestna gradnja infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij

- sprememba namembnosti objektov za dejavnost, ki je v skladu z namembnostjo izvedbenega akta

- parcelacija za določitev stavbnih parcel, prometnih površin, infrastrukturnih koridorjev ter za druge posege v prostor

- gradnja oziroma postavitev začasnih objektov za sezonsko turistično ali gostinsko ponudbo pod pogojem, da je z njihovo odstranitvijo mogoče vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. 

15. člen

Na območju predvidenega ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih odpadkov v Hardeški šumi (v k.o. Litmerk) so do sprejema le-tega dopustni vsi posegi za gozdna zemljišča iz 18. člena tega Odloka.

16. člen

Najboljša kmetijska zemljišča

Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, tudi na zemljiščih predvidenih agrooperacij so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:

- dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav

- gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah (hlevi in drugi gospodarski objekti) ob pogoju, da funkcionalno zemljišče novega objekta z večjim delom sega na stavbno zemljišče

- gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) v obcestnih naseljih na slemenih in vrhovih in v naseljih razpršene gradnje v vinorodnih gričevnatih območjih

- vodnogospodarske ureditve

- vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah

- ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva

- postavitev ograj

- širitev pokopališč

- postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva (rastlinjaki)

- ureditev travnatih igrišč na travnikih ali pašnikih

- ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh.

17. člen

Ostala kmetijska zemljišča

Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

- gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in naprav

- gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih kmetijah (hlevi in drugi gospodarski objekti) ter pritikline, ob pogoju, da velikost funkcionalnega zemljišča novih objektov ne presega velikosti obstoječega stavbnega zemljišča, ki je v lasti investitorja

- gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) v obcestnih naseljih na slemenih in vrhovih in v naseljih razpršene gradnje v vinorodnih gričevnatih območjih

- ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva

- vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah

- ureditev rekreacijskih in športnih površin

- vodnogospodarske ureditve

- širitev pokopališč

- postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev

- postavitev ograj

- odstranitev obstoječih objektov in naprav

- ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.

18. člen

Dopolnilni kmetijski objekti iz 16. in 17. člena so proizvodni kmetijski objekti (hlevi) in drugi gospodarski objekti na obstoječi domačiji, ki dopolnjujejo obstoječe dejavnosti ali povečujejo kapaciteto obstoječih dejavnosti.

Gradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti, zidanic, shramb) iz 16. in 17. člena  je možna ob pogoju, da se parcela ali del parcele stika z obstoječim stavbnim zemljiščem in da je do parcele urejena komunalna infrastruktura.

19. člen

Območja gozdov

Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi:

- novogradnja ali dograditev objektov in naprav za gozdarsko in lovsko dejavnost

- dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov in naprav

- vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah

- vodnogospodarske ureditve

- ureditev vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdno gojitvenem načrtu

- ureditev rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poteh.

Odstranitev skupine dreves, posameznih dreves in živih meja v gozdnih površinah, ki imajo varovalno funkcijo ni dopustna.

Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.

Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.

Za posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.

20. člen

Območja vodnih površin

Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo (obvodna zemljišča) so dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah

- vodnogospodarske ureditve

- ureditve manjših zajemališč požarne vode

- ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.

Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna.

21. člen

Območja infrastrukturnih objektov (cest) in varovalnih pasov

Na območjih infrastrukturnih objektov so dopustni naslednji posegi:

- tekoča vzdrževalna dela

- rekonstrukcije

- gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč

- gradnja kolesarskih in peš površin s počivališči

- gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta.

Varovalni pasovi infrastrukturnih objektov in naprav so določeni z zakonodajo, ki ureja posamezen infrastrukturni objekt ali napravo.

Gradnja in postavitev nadzemnih naprav ter ograj ali saditev drevja v polju preglednosti (pregledni trikotnik, pregledna berma) ob križiščih in priključkih na kategorizirane ceste ni dopustna.

22. člen

Zavarovana območja naravne in kulturne dediščine

Območja in objekte naravne in kulturne dediščine v občini Ormož urejata dva Odloka: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99) in Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/84, 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99). 

Za posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in kulturnovarstveno soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda.

Za posege na zavarovanih objektih in območjih naravne dediščine si je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega zavoda.

23. člen

Raziskovalni prostor

Na celotnem območju obdelave so dopustna vrtanja in izkopi za raziskavo nafte, plina, geotermalne vode in mineralnih surovin pod pogojem, da posegi trajno ne spreminjajo namenske rabe ter obstoječega stanja na površju in v podtalju.

24. člen

Koridori obstoječih in predvidenih linijskih infrastrukturnih objektov

Na območjih komunalnih, energetskih in prometnih varovalnih pasov so dopustni vsi že našteti posegi za posamezne namenske površine pod pogoji, ki jih predpisuje upravljalec posamezne naprave oziroma pod pogoji iz zakonodaje, ki ureja posamezno področje.

V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

25. člen

Posege v območjih naselij, zaselkov in na območjih razpršene gradnje ter posege na območjih ostalih površin, ki pomenijo gradnjo, oblikujemo v skladu z merili, ki določajo morfološke in tipološke ter prostorske značilnosti posameznih območij.

Morfološka merila so določena za naslednje oblike naselij oziroma dele naselij:

A – naselja s centralno funkcijo – po obliki večja gručasta obcestna naselja, formirana okrog funkcionalnega ali pomenskega prostora. Na tem prostoru je tudi krajevna dominanta.V to skupino uvrščamo naselja Sveti Tomaž, Podgorci in Velika Nedelja in so v grafičnih prilogah označena z dodatno oznako A.

B – gručasta naselja – strnjena naselja ali deli naselij, v katerih so stavbe razpostavljene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah. V to skupino uvrščamo strnjene dele naselij Savci, Koračice, Sejanci, Pršetinci, Bratonečice, Mala vas, Sodinci, Vičanci, Senešci, Litmerk in Hajndl. Označena so z dodatno oznako B.

C – obcestna naselja na slemenih in vrhovih z značilno obcestno razporeditvijo stavb s poudarjeno obcestno gradbeno linijo

V skupino uvrščamo naselja in dele naselij ter zaselke z ledinskimi imeni Rakovski vrh, Savski vrh, Gradišče, Zagorje, Mala vas, Koračiški vrh, Ritmerk, Vičanski vrh, Preclava, Bresnica, Strjanci, Cvetkovski vrh, Seneški vrh, Sodinski vrh, Vičanski vrh, Lunovec, Drakšl, Hajndl, Strmec, Šardinje, Lešniški vrh, Senčak, Hranjigovski vrh, Kostanj.

Območja so v grafičnih prilogah označena z dodatno oznako C.

U – razpršena gradnja – raztresena, razpostavljena, razdrobljena ali raztegnjena naselja in deli naselij, ki v celoti (v katastrski občini) pomeni naselje.

V skupino sodijo vsa stavbna zemljišča razpršene gradnje, ki so v grafičnih prilogah označeno z oznako U.

26. člen

Morfološka merila za naselja s centralno funkcijo (Sveti Tomaž, Podgorci, Velika Nedelja)

- v centralnem delu naselja ni dovoljena gradnja proizvodnih kmetijskih objektov

- v jedru naselja naj prevladujejo objekti z javnimi funkcijami

- čim bolj izkoristiti stavbna zemljišča

- širitve je potrebno urejati v skladu z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel, ter načinom umeščanja stavb na parcelo

- možno je oblikovanje novih tipov morfoloških enot ob upoštevanju lokalnih značilnosti.

Za vsa naselja iz te skupine je predvidena izdelava posebnih izvedbenih načrtov, zato so merila napotek za izdelavo le-teh.

27. člen

Morfološka merila za gručasta naselja

- nadaljevati zgoščevanje gradnje znotraj gruče

- ohranjati križno zasnovo komunikacij

- ohranjati merila in velikost objektov

- ohranjati vaški rob

28. člen

Morfološka merila za obcestna naselja na slemenih, hrbtih in vrhovih

- ohranjati obstoječo obcestno gradbeno linijo

- ohranjati dominantno vlogo javnih objektov

- ohranjati tlorisno in višinsko značilne gabarite.

29. člen

Morfološka merila za razložena in raztresena naselja ( razpršena gradnja) 

- ohranjati zelenje

- ogibati se pravilne parcelacije

- upoštevati orientacijo novih objektov

- izpostavljene gradnje prilagoditi kraju značilni arhitekturi

- težiti k lokalni koncentraciji zazidave v gruče in zaselke

- ohranjati vaški rob.

30. člen

Prostorska merila za določanje gradbenih parcel, velikosti funkcionalnih zemljišč ter za odmike in ureditev parcel se določijo v lokacijski dokumentaciji za vsak posamezen primer. Pri tem je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta ali naprave

- obstoječo pozidavo na obravnavani in sosednjih parcelah

- obstoječo infrastrukturo

- obstoječo zasaditev

- dovozni priključek na javno cesto

- tradicionalno zasnovo parcele na posameznih območjih naselij.

31. člen

Gradbena parcela

Velikost, oblika in lega gradbene parcele se določa ob upoštevanju morfoloških meril za posamezno obliko naselja in sicer :

v gručastih naseljih je parcela pravokotna, z ožjo stranico ob cesti. Širina parcele ob cesti je od 16,00 do 24,00 m. Globina parcele naj ne presega 50,00 m.

V razpršenih delih naselij so parcele lahko različnih oblik in velikosti. Pri razporeditvi objektov se mora upoštevati možnost za večjo osončenost bivalnih objektov in dvorišč.

V obcestnih naseljih na slemenih, hrbtih in vrhovih je parcela pravokotna, z ožjo stranico ob cesti. Širina parcele je lahko od 10,00 do 20,00 m za gospodarske objekte (vinske kleti, zidanice) in počitniške hišice, ter od 16,00 – 24,00 m za stanovanjske in ostale objekte. Gradnja objektov v notranjost parcele, izven obstoječe gradbene linije ni dopustna, razen pritiklin kot prizidkov.

V naseljih s centralno funkcijo so parcele pravokotne na komunikacijo, širine od 16,00 – 24,00 m.  Za javne objekte in objekte večjih dimenzij v velikosti in obliki parcele ni omejitev.

pri razporeditvi objektov je potrebno upoštevati zaporedne odmike in zaporednost objektov po namenu – stanovanjski del ob cesti, gospodarski objekti, pritikline v notranjosti. gospodarski komunalni objekti (gnojišča, gnojne jame) morajo biti v notranjosti parcele.

32. člen

Funkcionalno zemljišče

Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih ter omogočati vzdrževanje objekta. Če funkcionalnega zemljišča ni mogoče zagotoviti znotraj obravnavane parcele, se lahko to predvidi na drugem, za to ustreznem zemljišču, vendar v oddaljenosti manj kot 30 m.

Funkcionalno zemljišče za stanovanjske objekte in stanovanjske pritikline znaša do 3,0 m od fasade, širina dovoza je 3,0 m. Za kmetijske proizvodne objekte (hleve) in za ostale proizvodne ali servisne objekte (obrtne, servisne delavnice) znaša funkcionalno zemljišče do 4,0 m od fasade, širina dovoza je 4,0 m. Za vinske kleti in vikende znaša funkcionalno zemljišče 1,0 m od fasade, širina dovoza je 2,5 m.

33. člen

Dodatna funkcionalna zemljišča, ki izhajajo iz dejavnosti so parkirišča. Le-ta se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:

34. člen

Odmiki

Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje, omogočajo pozidavo sosednjih parcel, ne poslabšajo bivalnih pogojev v objektu ter zagotavljajo osončenost sosednje parcele in bivalnega objekta. Bivalni objekti morajo biti osončeni čez celo leto vsaj 2 uri dnevno.

Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov.

Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4.00 m brez pogojev, razen v naslednjih primerih:

- če gre za strnjeno vrstno zazidavo, kjer se objekti locirajo na mejo

- če gre za tradicionalni manjši ali večji odmik pri zaporedni zazidavi na parcelno mejo

- če gre za gradnjo objekta, ki presega višino dveh stanovanjskih etaž nad terenom, ali je na sosednji parceli višji objekt že zgrajen. V takem primeru mora odmik med objekti znašati toliko, kolikor znaša višina najvišjega bližnjega objekta.

Odmiki, manjši kot 1,0 m so dopustni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, razen pri strnjeni vrstni zazidavi.

Pri odmikih nadomestnih gradenj veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4,00 m, od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi predpisi.

Odmiki med objekti  znotraj stavbne parcele morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik  med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov.

Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je potrebno upoštevati določila Zakona o vodah glede določanja meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.

35. člen

Dovozni priključek

Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.

Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest v skladu s kriteriji iz 33. člena tega Odloka. 

36. člen

Ureditev parcele

Pri lociranju novih in nadomestnih objektov in ureditvi parcele je potrebno upoštevati prostorsko zasnovo naselja. Ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo. Dopustni so le nujni poseki.

Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi je potrebno upoštevati domačo avtohtono vegetacijo.

Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.

Parcele, ki mejijo na gozdne površine, je potrebno načrtovati tako, da se ohrani obstoječi gozdni rob, novi objekti pa morajo biti oddaljeni od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.

37. člen

Ograje

Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcelne meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih strnjenih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali lesene in ne smejo presegati višine 1.30 m.

Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oz. preprečiti dostop. Ograja mora biti transparentna in označena tako, da ni nevarna za divjad in ptice. Višina se prilagodi namenu.

Za postavitev ograj v odprtem prostoru in v bližini gozdov je potrebno pridobiti soglasje pristojne lovske organizacije, ki gospodari z divjadjo.

Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti soglasje.

Ograditev gozdov ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določa Zakon o gozdovih.

38. člen

Postavitev kioskov, stojnic in objektov ulične opreme

Kioski in stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v strnjenih naseljih ali strnjenih delih naselij. Pri tem je potrebno zagotoviti minimalno funkcionalno zemljišče, ki znaša do 1,0 m od objekta, oziroma do 3,0 m na prodajni strani.

Obeležja, verska znamenja, spomeniki, reklamni objekti, neprometni znaki in drugi objekti ulične opreme se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov.

Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Le-ti se lahko postavijo le v centralnih naseljih na mestih, ki so za to določena v izvedbenem načrtu. V odprtem prostoru postavitev velikih reklamnih panojev ni dopustna.

VI. POGOJI IN MERILA ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV

39. člen

Merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:

- tlorisne velikosti in oblike objektov

- višinske gabarite

- obliko in naklon strehe, ter kritino

- oblikovanje in obdelavo fasad

40. člen

Tlorisna velikost

Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča ter namembnosti objekta.

Pri novogradnjah in dozidavah v vseh oblikah naselij se morajo ohranjati merila in velikosti za naselje značilne zazidave. Večje objekte je potrebno razčleniti v manjše stavbne mase po principu tradicionalne domačije.

Velikosti vinskih kleti (zidanic) ter stanovanjskih in počitniških objektov v obcestnih naseljih (C) na grebenih in vrhovih vinorodnih območij ne smejo presegati velikosti že zgrajenih tradicionalnih objektov (60 m2 tlorisne površine).

Objekti, ki se bodo gradili v bližini dominantnih objektov v osrednjem delu naselja ne smejo presegati tlorisne velikosti dominirajočega objekta. Dominantni objekti so označeni v grafičnih prilogah.

41. člen

Oblika objektov

Tlorisna oblika osnovnih objektov in pritiklin mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2 ali več. Tlorisna oblika objektov v sklopu stavbnega kompleksa na parceli je lahko tudi lomljena, če je taka oblika značilna za ožje obravnavano območje.

42. člen

Višinski gabariti

Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi ali dograjeni objekti ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov.

Višinski gabariti ne smejo presegati obstoječega gabarita v jedru naselja.

Etažnost se proti robu naselja znižuje do pritlične etažnosti.

Višina individualnih stanovanjskih hiš ne sme presegati 2 stanovanjskih etaž nad terenom. Višina stanovanjske etaže je 2,80 m.

Višina vinogradniških objektov (vinske kleti) počitniških, stanovanjskih in drugih objektov na grebenih in vrhovih v vinorodnih območjih ne sme presegati 1,5 stanovanjske etaže nad terenom na izpostavljenem pobočju.

Višina nad P + 2 nad terenom je dopustna le pri javnih in obrtno-servisnih objektih v gručastih centralnih naseljih.

Pri vseh objektih, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati najmanj 1:1 ali več v korist strehe. Drugačno razmerje je možno izjemoma pri javnih, obrtnih in servisnih objektih, kjer so dopustni manjši nakloni strešin.

Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 34. člena tega Odloka.

43. člen

Strehe

Obliko, naklon, velikost streh, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali dela naselja.

Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo imeti streho v naklonu (enakostranične, dvokapnice). Enokapne, ustrezno oblikovane strehe so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in pritiklinami v podaljšku strehe osnovnega objekta.

Ravne strehe niso dopustne. 

Naklon strehe mora biti od 33 - 45 stopinj. Kritina mora biti opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki.

Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.

Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami), ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.

Strehe nad pomožnimi objekti in pritiklinami morajo biti izvedene na enak način, kot nad osnovnim objektom.

44. člen

Oblikovanje in obdelava fasad

Pri novogradnjah in pri posegih na obstoječih objektih se uporabijo avtohtoni, za območje značilni materiali (opeka, les, kamen). V območjih vaških jeder, ob dominantnih objektih in ob zavarovanih objektih kulturne dediščine ter v naseljih in posameznih objektih na vrhovih in grebenih vinorodnih območij ni dopustna uporaba materialov kot so – obloge iz umetnega kamna, keramične plošče, fasadna opeka, stekleni zidaki ali drugi umetni materiali.

V vseh morfoloških enotah oziroma oblikah naselij je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

- fasade so opleskane v svetli barvi, lahko so obdelane z lesom. Talni zidec je opleskan s temno barvo

- ulične fasade do gladke, razen v primerih značilnih uličnih vhodov. Na teh fasadah niso dopustni balkoni ali terase. Fasadni elementi so enaki in razporejeni enakomerno.

- opleski lesenih detajlov ali delov objektov naj bodo enake barve

- izpostavljene fasade na grebenih in vrhovih morajo biti zasajene z domačo avtohtono vegetacijo.

45. člen

Oblikovanje kioskov in stojnic

Montažni kioski in stojnice so lahko tipske izvedbe. V enem naselju oziroma zaokroženem območju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve, razen če gre za kratkotrajno začasno postavitev.

46. člen

Oblikovanje obeležij, verskih znamenj, spomenikov, reklamnih objektov in naprav, neprometnih znakov in drugih objektov ulične opreme

Pri oblikovanju naštetih objektov je potrebno upoštevati velikostna in oblikovalska merila določenega območja. Napisi in reklame ne smejo presegati velikosti fasad ali fasadnih elementov.

V enem naselju ali zaokroženem območju morajo biti našteti objekti oblikovani enotno.

Reklamne objekte in naprave je dopustno postavljati in nameščati v skladu z Odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 14/98).

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

47. člen

Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno opremiti.

Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in ima v bližini priključke za elektriko ter rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda.

48. člen

Vodooskrba

Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov, ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.

Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.

Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oz. zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov  ali  vodnih površin.

Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.

Do sistema vodooskrbe za celotno občino je potrebno vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in zaselki,  ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor.

Za proizvodne in kmetijske objekte z večjo porabo tehnološke in sanitarne vode je možno vodo zagotoviti tudi iz lastnih vodnjakov. V tem primeru morata biti priključka na javni vodovod in lastni vodni vir ločena.

49. člen

Odvajanje odpadnih voda

V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.

V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, troprekatnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.

Vsebina greznic se ob praznenju mora praviloma odvažati na bližnjo komunalno čistilno napravo. Izjemoma se odplake  iz greznic lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine, ob upoštevanju pogojev iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).

Vsebina greznic se ne sme izpuščati v vode, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Prav tako se vsebina greznic ne sme odvažati na varstvene pasove pitne vode.

V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od ustreznega organa.

Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.

50. člen

Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno

(gnojnične jame in gnojišča).

Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom in pogojev Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Gnojevka se mora takoj podorati.

V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli najkasneje v roku 2 let od uveljavitve tega odloka.

51. člen

Zbiranje in odstranjevanje odpadkov

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.

Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.

Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje in ne na vidno izpostavljenih mestih.

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.

Zbiranje posebnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov ter na način, ki ga predpisuje Pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 20/86, 4/89, 39/96).

52. člen

Oskrba z električno energijo

Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.

Novi in nadomestni električni vodi in priključki se izvedejo zemeljsko.

V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike pod pogoji upravljalca.

Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo  obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem je potrebno glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja preveriti morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96)

53. člen

Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez

Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oz. lokacijski načrt.

V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.

Za posamezen poseg v prostor, s katerimi so tangirane telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko soglasje.

Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se vodi kablirajo in združujejo z omrežjem CATV.

54. člen

Plinovodno omrežje

Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag, ki jih pripravi upravljalec in so usklajene s planskimi usmeritvami občine.

Pri posegih v varovalnem koridoru obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

55. člen

Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet (cestni, železniški).

Za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železniške proge je potrebno pridobiti soglasje Slovenskih železnic.

Postavitev ali gradnja nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.

Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi ustrezne dokumentacije in v skladu s predpisi.

Predvideni priključki na kategorizirano cesto ali sanacija obstoječih, morajo biti izvedeni pravokotno na os ceste z zagotovljeno preglednostjo in tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.

Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.

Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.

Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena.

Parkirni prostori, kolesarske steze in pločniki  morajo biti fizično ločeni od cestišča.

Objekti, ki so locirani v neposredni bližini javnih prometnih površin morajo na strešni kritini imeti snegobrane.

IX. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO  SPREMINJAJO    PROSTOR

56. člen

Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij v vseh namenskih površinah odprtega prostora in sicer:

- ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč

- manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih (do velikosti 10 ha)

- namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha

- ureditev ali sanacija vinogradov ali sadovnjakov

- manjše regulacije

- gradnja mostov

- ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov

- druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.

Poleg že navedenih pogojev iz prejšnjih členov je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in krajinskih vrednot in sicer :

- ohranitev značilne krajinske podobe območja

- ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov

- ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.

Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.

Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.

Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni načrt).

Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi predhodnih strokovnih podlag.

Ureditev terasastih vinogradov in sadovnjakov je dopustna le ob soglasju pristojnega kmetijskega zavoda in pristojnega zavoda za varstvo naravne dediščine.

X. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE  DEDIŠČINE, KULTURNE DEDIŠČINE

57. člen

Naravna dediščina je na območju občine Ormož zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož  (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99). 

Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/84, 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99).

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenih odlokov, če gre za posege na zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini.

Za posege na zavarovanih objektih in območjih kulturne dediščine si je pred posegi potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje (Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99)) in kulturnovarstveno soglasje na projektno dokumentacijo od pristojnega zavoda.

Za posege na zavarovanih objektih in območjih naravne dediščine si je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega zavoda.

Vsa območja in objekti so razvidna iz grafičnega dela PUP.

XI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

58. člen

Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.

Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:

- nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda;

- prekomerno izpuščanje zračnih emisij;

- nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv;

- divja odlagališča komunalnih odpadkov;

- nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd.

Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.

Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege mora v skladu z Zakonom o varstvu okolja in na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje (Uradni list rs, št. 66/96 in 12/00) biti izdelano Poročilo o vplivih na okolje.

Če je v strnjenem  naselju ali zaselku več posamičnih kmetijskih ali drugih objektov, katerih skupna kapaciteta bo presegala  kapacitete iz uredbe, ter obstoja sum prekomerne obremenitve okolja se izdela  Poročilo o vplivih na okolje.

Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje.

59. člen

Varstvo pred hrupom

Pri vseh posegih v prostor, v bivalnih in naravnih območjih se morajo upoštevati predpisi s področja varstva pred hrupom.

Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) uvrščamo pretežni del občine v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, razen območij, ki so označena v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka.

Za vse posege, za katere se v lokacijskem postopku ugotovi ali domneva, da bodo povzročali prekomerno obremenitev s hrupom, se izdela ekspertno mnenje, na podlagi katerega se določijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov.

60. člen

Varstvo zraka

Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivno dejavnostjo, ki povzroča prekomerne emisije v zrak je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.

XII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE  OBRAMBE IN ZAŠČITE

61. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.

Požarna varnost

V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to določi inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara.

Na podlagi Pravilnika o metodologiji o določitvi požarne obremenitve je v lokacijski dokumentaciji za vsak poseg, za katerega se ugotovi ali domneva, da bo povzročal požarno obremenitev določi stopnja požarne obremenitve in potrebni ukrepi.

62. člen

Varstvo pred plazovi

V lokacijskem postopku je za vsak poseg, v bližini obstoječih plazov ali v bližini območja, za katerega se domneva, da je plazovito potrebno izdelati ustrezno geološko poročilo na osnovi predhodne preverbe na terenu. V kolikor se ugotovi, da gre za plazovito območje, se poseg ne dovoli, ali se predpišejo ustrezni ukrepi za izvedbo in zavarovanje.

63. člen

Zaklonišča

Nobeno od naselij v občini Ormož ne dosega 5000 prebivalcev, zato gradnja osnovnih zaklonišč ni obvezna, kar povzema tudi Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 41/92 in 2/93).

XIII. ODSTOPANJA

64. člen

Dopustna so odstopanja od posameznih določil Odloka in sicer:

Vrsta posegov (16. in 17.  člen)

Odstopanje v velikosti funkcionalnega zemljišča, ki sega na kmetijsko zemljišče je možno v primeru, da že obstoječa stavbna parcela ne zagotavlja ustrezna velika funkcionalna zemljišča za obstoječi in predvideni obseg kmetijske proizvodnje in da gre za poseg pri perspektivni kmetiji, za kar je potrebno pridobiti mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe.

Gradbena parcela (31. člen)

Odstopanja v obliki in velikosti parcele so dopustna, če ni možno zagotoviti predpisanih širin in če bodo s pozidavo parcele izpolnjeni pogoji glede varnosti in osončenosti.

Funkcionalno zemljišče (32. in 33. člen)

Velikost funkcionalnega zemljišča je lahko manjša, če je odmik objekta od parcelne meje manjši od navedenega v 34. členu. Odstopanje od števila parkirnih mest na enoto je možno le v primeru, da se z zmanjšanjem ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.

Odmiki (34. člen)

Odstopanja v odmikih, velikosti funkcionalnega zemljišča in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v 34., 35. in 36. členu definiranih pogojev in če se z odstopanji ne poslabšajo pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah.

Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju z upravljalcem.

Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

Ograja (37. člen)

Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne.

Tlorisna oblika, velikost in višina objektov (40., 41. in 42. člen)

Odstopanja v tlorisni velikosti in obliki objektov so dopustna v naseljih s centralno funkcijo in v gručastih naseljih, kadar gre za gradnjo v bližini obstoječih objektov, ki že odstopajo od določil 40. in 41. člena. Odstopanja so dopustna tudi v velikosti vinskih kleti v vinorodnih območjih, če gre za večjo registrirano vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo. Odstopanja v razmerju stranic so lahko do razmerja 1:1,2.

Odstopanja v višini objektov so dopustna v večjih naseljih, kadar gre za gradnjo objekta, ki mora biti zaradi svoje vsebine (namembnosti) višji od višin, navedenih v 42. členu.

Odstopanja v višini individualnih stanovanjskih hiš in gospodarskih vinogradniških objektov (vinskih kleti) ter vikendov v obcestnih naseljih gričevnatega dela niso možna.

Strehe (43. člen)

Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe (kritina) so možna izjemoma pod pogojem, da objekti ne rušijo značilne pozidave in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.

XIV. KONČNA DOLOČILA

65. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

66. člen

Z veljavnostjo tega Odloka prenehajo veljati :

1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za zahodni gričevnat del občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 34/89 in 29/93).

2. Odlok o ureditvenem načrtu za melioracijsko področje Rucmanci – Savci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/89).

67. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Številka: 350-237/2000 BD

Datum: 28. 7. 2000

                               Župan Občine Ormož    

                                                                                                                     Vili Trofenik l.r.