O D L O K |
o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2021 |
|
1. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
S
tem odlokom se za Mestno občino Kranj za leto 2021 določa proračun,
postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine
in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). |
|
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN
STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA |
|
2. člen |
|
(sestava proračuna in višina splošnega
dela proračuna) |
|
V
splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski
klasifikaciji do ravni kontov. |
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih
zneskih: |
KONTO |
|
OPIS |
2021 |
A.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
|
I. |
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) |
63.713.980 |
|
|
TEKOČI PRIHODKI (70+71) |
50.758.853 |
70 |
|
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) |
39.950.744 |
700 |
|
DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK |
30.266.094 |
703 |
|
DAVKI NA PREMOŽENJE |
8.927.050 |
704 |
|
DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE |
757.600 |
706 |
|
DRUGI DAVKI |
0 |
71 |
|
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) |
10.808.109 |
710 |
|
UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD
PREMOŽENJA |
6.749.284 |
711 |
|
TAKSE IN PRISTOJBINE |
33.000 |
712 |
|
GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI |
884.000 |
713 |
|
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV |
77.835 |
714 |
|
DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI |
3.063.990 |
72 |
|
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) |
245.000 |
720 |
|
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV |
95.000 |
721 |
|
PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG |
0 |
722 |
|
PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN
NEOPREDMETENIH SREDSTEV |
150.000 |
73 |
|
PREJETE DONACIJE (730+731) |
1.600 |
730 |
|
PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV |
1.600 |
731 |
|
PREJETE DONACIJE IZ TUJINE |
0 |
74 |
|
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) |
12.670.142 |
740 |
|
TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH
JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ |
6.545.770 |
741 |
|
PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ
SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE |
6.124.372 |
78 |
|
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE
(783+786+787) |
38.385 |
783 |
|
PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ
KOHEZIJSKEGA SKLADA |
0 |
786 |
|
OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA
EVROPSKE UNIJE |
38.385 |
787 |
|
PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH
INSTITUCIJ |
0 |
|
II. |
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) |
70.546.346 |
40 |
|
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) |
18.162.145 |
400 |
|
PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM |
4.182.280 |
401 |
|
PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST |
638.120 |
402 |
|
IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE |
10.825.245 |
403 |
|
PLAČILA DOMAČIH OBRESTI |
461.500 |
409 |
|
REZERVE |
2.055.000 |
41 |
|
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) |
26.041.402 |
410 |
|
SUBVENCIJE |
619.480 |
411 |
|
TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM |
12.168.344 |
412 |
|
TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN
USTANOVAM |
2.015.499 |
413 |
|
DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI |
11.238.079 |
414 |
|
TEKOČI TRANSFERI V TUJINO |
0 |
42 |
|
INVESTICIJSKI ODHODKI (420) |
21.902.201 |
420 |
|
NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV |
21.902.201 |
43 |
|
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) |
4.440.598 |
431 |
|
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.
OSEBAM |
3.244.600 |
432 |
|
INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM
UPORABNIKOM |
1.195.998 |
|
III. |
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)
(I.–II.) |
–6.832.366 |
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 |
IV. |
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA
KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) |
0 |
750 |
|
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL |
0 |
751 |
|
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV |
0 |
752 |
|
KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE |
0 |
44 |
V. |
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH
DELEŽEV (440+441) |
0 |
440 |
|
DANA POSOJILA |
0 |
441 |
|
POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH
NALOŽB |
0 |
|
VI. |
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE
KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) |
0 |
C.
RAČUN FINANCIRANJA |
50 |
VII. |
ZADOLŽEVANJE (500) |
9.550.000 |
500 |
|
DOMAČE ZADOLŽEVANJE |
9.550.000 |
55 |
VIII. |
ODPLAČILA DOLGA (550) |
3.150.660 |
550 |
|
ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA |
3.150.660 |
|
IX. |
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH
(III.+VI.+X.)= (I.+IV.+VII.)–(II.+V.+VIII.) |
–433.026 |
|
X. |
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) |
6.399.340 |
|
XI. |
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) |
6.832.366 |
|
|
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU
PRETEKLEGA LETA |
442.405 |
|
|
– OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ
PRETEKLEGA LETA |
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja
proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s
programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je
razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte,
določene s predpisanim kontnim načrtom. |
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt
razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni
strani Mestne občine Kranj. |
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. |
|
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA |
|
3. člen |
|
(izvrševanje proračuna) |
|
V
tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. |
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance,
podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, tega odloka ter
drugih aktov Mestne občine Kranj, ki urejajo izvrševanje proračuna. |
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. |
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z
veljavnim proračunom. |
Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren Mestnemu svetu Mestne občine
Kranj (v nadaljevanju: Svet). |
Za
zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s
proračunskimi sredstvi odgovarja predstojnik neposrednega proračunskega
uporabnika. Predstojnik neposrednih proračunskih uporabnikov občine,
razen krajevnih skupnosti, je župan. Predstojniki neposrednih
proračunskih uporabnikov – krajevnih skupnosti so predsedniki svetov
krajevnih skupnosti. |
Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese
posamezna upravičenja v zvezi z izvrševanjem proračuna na druge osebe. |
Oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje odredb za plačila iz proračuna
je pooblaščeni odredbodajalec. |
|
4. člen |
|
(namenski prejemki in izdatki
proračuna) |
|
Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem
odstavku 43. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), tudi
naslednji prejemki: |
1. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo za financiranje
izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v njihovem finančnem načrtu, |
2. namenski prihodki proračunskega stanovanjskega sklada, ki jih kot
namenske določa Odlok o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada
Mestne občine Kranj in se lahko uporabijo za financiranje odhodkov,
predvidenih v finančnem načrtu sklada, |
3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih
voda, ki se lahko porabi za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju
občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi
operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju
čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in
odlaganja odpadkov, in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov,
tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih
za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
okolja, |
4. požarna taksa, ki se lahko porabi za sofinanciranje delovanja in
opremljanja drugih gasilskih enot, sofinanciranje raziskav na področju
varstva pred požarom, izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred
požarom, |
5. prihodek iz naslova dobička Komunale Kranj, javnega podjetja, d. o.
o., ki se namenja vlaganjem v komunalno infrastrukturo; v proračunu se
dobička ne načrtuje; po realizaciji prihodka se lahko v dejanski višini
povečata obseg prihodkov in na podlagi sklepa Sveta, ki na predlog
župana določi namen teh sredstev, tudi obseg odhodkov. |
Če
se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni
izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se
v višini dejanskih prejemkov povečata obseg prihodkov in odhodkov
proračuna. |
Sredstva namenskih prejemkov, ki niso porabljena v tekočem letu, se
prenesejo v naslednje leto za isti namen. |
|
5. člen |
|
(prerazporejanje pravic porabe) |
|
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun,
sprememba proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Obseg
izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je
sešteta razlika med prerazporeditvami na proračunsko postavko in iz
njih. |
O
prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti
odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. O
prerazporeditvi pravic porabe med finančnimi načrti krajevnih skupnosti
odločajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti brez omejitev. O
prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta krajevne skupnosti v
finančni načrt mestne uprave odloča predsednik sveta krajevne skupnosti
brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta
mestne uprave na finančne načrte krajevnih skupnosti v okviru projekta
iz načrta razvojnih programov odloča župan brez omejitev. |
O
prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednih
uporabnikov: |
– Mestnega sveta Mestne občine Kranj, |
– Nadzornega odbora Mestne občine Kranj, |
– Župana, |
– Medobčinskega inšpektorata Kranj in |
– Skupne službe notranje revizije Kranj |
odloča župan brez omejitev. |
O
prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu mestne uprave na
predlog vodje notranje organizacijske enote odloča župan. V primerih
prerazporeditev med notranje organizacijskimi enotami (tudi Medobčinski
inšpektorat Kranj in Skupna služba notranje revizije Kranj) morata
prerazporeditev predlagati vodji obeh notranje organizacijskih enot. |
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave brez omejitev prerazporeja
pravice porabe v okviru istega podprograma. |
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe
med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje
ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 %
podprograma, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali
zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 15 % glavnega
programa v sprejetem finančnem načrtu. |
Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe
med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje
posameznega področja porabe ne sme presegati 15 % področja porabe v
sprejetem proračunu. |
V
obseg prerazporeditev iz šestega in sedmega odstavka tega člena ne
štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi
pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov. V obseg
prerazporeditev iz šestega in sedmega odstavka tudi ne štejejo
prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve odhodka v podprogram
programske klasifikacije in prerazporeditve iz sedmega odstavka 6. člena
tega odloka. |
V
okviru prerazporeditev lahko župan na predlog vodje notranje
organizacijske enote odpre tudi novo proračunsko postavko. |
O
prerazporeditvah, ki presegajo zgoraj določene pravice župana odloča
Svet. Prerazporeditve na podlagi sklepov Sveta ne štejejo v omejitve iz
šestega in sedmega odstavka tega člena. |
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in
konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Svetu o veljavnem
proračunu in njegovi realizaciji. |
|
6. člen |
|
(spremljanje in spreminjanje načrta
razvojnih programov) |
|
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta
razvojnih programov. |
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev novih
projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. |
Novi
projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve
Sveta. |
Župan lahko spreminja vrednost projektov v letnem načrtu razvojnih
programov. Spremembe projektov, katerih okvirna vrednost se poveča za
več kot 20 odstotkov ali se sredstva v proračunu povečajo za več kot
100.000 eurov, mora predhodno potrditi Svet. |
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za projekte, ki se nanašajo na
svetniške skupine in za skupni projekt krajevnih skupnosti. Omejitev ne
velja tudi za projekte, ki se financirajo iz namenskih prihodkov, ki v
proračunu niso bili načrtovani ali so bili načrtovani v premajhnem
znesku. Omejitev iz prejšnjega odstavka tudi ne velja za projekt
40600031 LN Britof – Voge, ker je realizacija vezana na komasacijsko
pogodbo. |
V
obseg prerazporeditev tudi ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne
zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih
upravnih organov ter prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve
odhodka v podprogram programske klasifikacije. |
Vse
prerazporeditve iz projektov pri katerih so v načrtu razvojnih programov
za tekoče leto predvideni prihodki iz državnega proračuna ali EU virov,
mora predhodno potrditi Svet. |
Projekte, glede katerih se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek
financiranja prestavi iz predhodnega leta, župan uvrsti v načrt
razvojnih programov po uveljavitvi proračuna s prerazporeditvami brez
omejitev. |
Župan ima na podlagi predpisane dokumentacije pravico spreminjati
podatke o predvidenem začetku in koncu projekta ter predvideni okvirni
vrednosti projekta. |
|
7. člen |
|
(največji dovoljeni obseg prevzetih
obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) |
|
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu odda javno naročilo za celotno
vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so
zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem
proračunu. |
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo
zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in
investicijske transfere, ne sme presegati 80 odstotkov pravic porabe v
sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika; od tega: |
1. v
letu 2022, 80 odstotkov navedenih pravic porabe in |
2. v
ostalih prihodnjih letih 20 odstotkov navedenih pravic porabe. |
Skupni obseg obveznosti, ki jih prevzame neposredni uporabnik in bodo
zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago, storitve ter tekoče
transfere, ne sme presegati 40 odstotkov pravic porabe, sprejete v
njegovem finančnem načrtu. |
Omejitve iz tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi
pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide
oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, za prevzemanje
obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih
uporabnikov ter za prevzemanje obveznosti po projektih, ki se
financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih
mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. |
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu
razvojnih programov. |
|
8. člen |
|
(proračunski skladi) |
|
Proračunska sklada sta: |
1. rezervni sklad, oblikovan po ZJF in |
2. stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi odloka o ustanovitvi
proračunskega sklada. |
Proračunska rezerva se oblikuje v višini določeni v posebnem delu
proračuna. |
Na
predlog za finance pristojne notranje organizacijske enote mestne uprave
odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega
odstavka 49. člena ZJF do višine 2.100 eurov župan in o tem s pisnimi
poročili tekoče obvešča Svet. |
|
9. člen |
|
(splošna proračunska rezervacija) |
|
V
proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva
splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov,
ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni
bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. |
O
uporabi splošne proračunske rezervacije na podlagi 42. člena ZJF odloča
na predlog pristojnih notranje organizacijskih enot mestne uprave s
sklepom o prerazporeditvi sredstev župan. |
Skupna vrednost odobrenih sklepov o prerazporeditvi iz drugega odstavka
tega člena ne sme presegati sredstev, zagotovljenih na posebni
proračunski postavki v posebnem delu proračuna. |
Za
prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije na postavke
finančnega načrta neposrednega uporabnika ne veljajo omejitve iz 5. in
6. člena tega odloka. |
O
opravljenih prerazporeditvah župan s poročilom o izvrševanju proračuna v
obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča
Svetu. |
|
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE
STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA MESTNE OBČINE KRANJ |
|
10. člen |
|
(odpis dolgov) |
|
Če
so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan
dolžniku do višine 1.000 eurov odpiše oziroma delno odpiše plačilo
dolga. |
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika do
neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih
knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. |
Župan o odpisu dolga poroča Svetu v skupnem znesku po posameznih namenih
s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in z
zaključnim računom proračuna. |
|
11. člen |
|
(načrt ravnanja z nepremičnim
premoženjem) |
|
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti posamezne
nepremičnine do višine 5.000 eurov sprejme župan. |
|
12. člen |
|
(načrt ravnanja s premičnim
premoženjem) |
|
V
načrt ravnanja s premičnim premoženjem je potrebno uvrstiti premično
premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot
jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje. Načrt ravnanja s premičnim
premoženjem sprejme župan. |
|
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE
IN JAVNEGA SEKTORJA |
|
13. člen |
|
(obseg zadolževanja občine in izdanih
poroštev občine) |
|
Za
kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov,
presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter
odplačila dolgov v računu financiranja se Mestna občina Kranj lahko
dolgoročno zadolži do višine 9.550.000 eurov, in sicer za financiranje
investicijskih projektov iz načrta razvojnih programov. |
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih
podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Kranj, ne sme preseči
skupne višine 1.000.000 eurov. Skupna višina pomeni največjo dovoljeno
vsoto vseh poroštev skupaj. |
Pogoj za poroštvo pravnim osebam javnega sektorja je soglasje Sveta
Mestne občine Kranj. |
|
14. člen |
|
(obseg zadolževanja občine za
upravljanje z dolgom občinskega proračuna) |
|
Za
potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine
12.000.000 eurov. |
|
15. člen |
|
(likvidnostno zadolževanje) |
|
Če
se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne
more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ
do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. |
Zadolžitev iz prejšnjega odstavka ne šteje v obseg zadolžitev občine,
razen če leto črpanja in leto odplačila nista v istem proračunskem letu. |
Odločitev o likvidnostnem zadolževanju sprejme župan. |
|
6. PRAVNI POSLI SVETA KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
|
16. člen |
|
(veljavnost pravnih poslov, ki jih
sklepajo sveti krajevne skupnosti) |
|
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti v višini posameznega
pravnega posla v posameznem proračunskem letu do 20.000 eurov, so
veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
Pravni posli, ki pomenijo prevzemanje obveznosti, morajo biti v skladu s
finančnim načrtom krajevne skupnosti. |
|
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
17. člen |
|
(začasno financiranje v letu 2022) |
|
V
obdobju začasnega financiranja Mestne občine Kranj v letu 2022, če bo
začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o
določitvi začasnega financiranja. |
|
18. člen |
|
(prenos sredstev v naslednje leto) |
|
Stanje sredstev na zakladniških podračunih konec leta se prenese v
finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov za naslednje leto.
Za obseg prenesenih sredstev se povečajo pravice porabe neposrednih
proračunskih uporabnikov. |
|
19. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2021 dalje. |
|
Št. 410-32/2019-1 |
Kranj, dne 18. decembra
2019 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |