Na podlagi
61. člen
Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt
(Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 –
ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče (Uradni
list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 23. redni seji
dne 16. 10. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA
26-Šentrupert-Trnava |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(pravna
podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
Zakon o
prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
|
Statut
Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega
razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08,
46/11). Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko:
061/2011, z datumom julij 2013. |
2. člen |
(vsebina
načrta) |
(1)
Vsebina tekstualnega dela: |
1. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
2.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
3. ZASNOVA
PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO
INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO |
4. REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
5. REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
|
6. REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
|
7.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
8.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ |
9.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA. |
(2)
Vsebina grafičnega dela: |
1. IZSEK
IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE |
2. OBMOČJE
NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM |
3. PRIKAZ
VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
4.
ZAZIDALNA SITUACIJA |
5. PRIKAZ
OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER
GRAJENO JAVNO DOBRO |
6. PRIKAZ
UREDITEV VAROVANJA OKOLJA |
7. PRIKAZ
UREDITEV VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE |
8. PRIKAZ
UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
9. NAČRT
PARCELACIJE. |
(3) Seznam
prilog: |
1.
GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM |
2.
SMERNICE IN MNENJA |
3.
POVZETEK ZA JAVNOST |
4.
STROKOVNE PODLAGE. |
(4)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem
in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled
na Občini Braslovče. |
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
3. člen |
(predmet
načrta) |
(1) S tem
OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja 16 stanovanjskih,
poslovnih in/ali poslovno-stanovanjskih objektov, odstranitve,
dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti
ter legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta.
|
(2) Na
celotnem območju ureditve so dopustne gradnje eno- do dvostanovanjskih
stavb in tudi spremembe enostanovanjskih objektov v dvostanovanjske
objekte. |
(3)
Objekti številka 1, 2, 3 in 11 so po namembnosti lahko samo
stanovanjski. Objekta številka 9 in 12 sta prizidka k obstoječim
objektom. Vsi ostali objekti so lahko stanovanjski, poslovni in/ali
poslovno-stanovanjskih. |
(4) Ta
načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo
prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
4. člen |
(območje
načrta) |
(1) Meja
obravnave: |
Ureditveno
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja zahodno od
regionalne ceste Soteska–Šentrupert, v bližini avtocestnega priključka
Šentrupert in je na severu omejeno z lokalno občinsko cesto, na zahodu z
že obstoječimi stavbami, na jugu pa s kmetijskimi površinami.
|
(2)
Velikost območja: |
Površina
ureditvenega območja OPPN za del območja PA26-Šentrupert-Trnava znaša
cca 2,8 ha. |
(3)
Parcelno stanje: |
Območje
OPPN vključuje parcele številke: |
k.o.
Trnava: 131/2, 131/3, 131/7, 132/1, 135/1, 134, del 125/2, *73, *74 in
*75, 852/4 |
k.o. Orla
vas: *135, *146, 231/1, 232/1, 233/2, 233/3, 234/1, 235/1, 409/1, 409/3,
410/1, 410/2, 412/1, 412/3, 412/4, 412/5, 412/6, 412/7, 412/8, 412/9,
413/1, 413/3, 413/4, 413/5, 413/6, 413/7, 414/1. |
(4) Za
izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko
infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega
načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi
strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno. |
III.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Ureditveno
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja zahodno od
regionalne ceste Soteska–Šentrupert v bližini avtocestnega priključka
Šentrupert in je na severu omejeno z lokalno občinsko cesto, na zahodu z
že obstoječimi stavbami, na jugu pa s kmetijskimi površinami. Območje se
preko predvidenih internih cest priključuje na obstoječo lokalno cesto. |
6. člen |
(namembnost območja) |
Občinski
podrobni prostorski načrt za del območja PA 26 Šentrupert-Trnava se
nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine
Braslovče predvideno kot mešano območje, in sicer za bivanje
(stanovanjski objekti) in mirnejšo poslovno-obrtno dejavnost, s potrebno
prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. |
7. člen |
(vrste
gradenj) |
(1) S tem
OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja 16 stanovanjskih,
poslovnih in/ali poslovno-stanovanjskih objektov, odstranitve,
dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti
ter legalizacija obstoječih objektov v skladu s pogoji tega načrta.
|
(2) Na
celotnem območju ureditve so dopustne gradnje eno- do dvostanovanjskih
stavb in tudi spremembe enostanovanjskih objektov v dvostanovanjske
objekte. |
(3)
Objekti številka 1, 2, 3 in 11 so po namembnosti lahko samo
stanovanjski. Objekta številka 9 in 12 sta prizidka k obstoječim
objektom. Vsi ostali objekti so lahko stanovanjski, poslovni in/ali
poslovno-stanovanjskih. |
(4) Ta
načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo
prometne, energetske in komunalne infrastrukture. |
8. člen |
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev) |
Objekti
bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani,
upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne
odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev
urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih
objektov. Fasade objektov so lahko v različnih pastelnih odtenkih z
možnostjo manjših temnejših odtenkov, prepovedane pa so žive in kričeče
barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča
gradnjo pasivnih stavb. |
9. člen |
(pogoji in
usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) |
(1)
Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim
objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in
komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno
upoštevati tudi požarne odmike. |
(2)
Največje dovoljene dimenzije načrtovanih objektov so: |
– 15,00 m x
15,00 m, (objekt št. 3, 4, 5, 10 in 13), |
– 15,00 m x
13,00 m, (objekt št. 1 in 2), |
– 16,00 m x
10,00 m, (objekt št. 11 in 15), |
– 15,00 m x
10,00 m, (objekt št. 16), |
– 14,00 m x
10,00 m, (objekt št. 7 in 8), |
– 15,00 m x 9,00
m, (objekt št. 12), |
– 16,00 m x 6,50
m, (objekt št. 14), |
– 12,00 m x 6,50
m, (objekt št. 6), |
– 34,00 m x 6,80
m, (objekt št. 9). |
(3)
Predvidena je gradnja stavb v etažnosti K+P+1+M, s tem da posamezna
etaža v objektih ne sme presegati višine 3,0 m, kolenčni zid v mansardi
pa ne presega višine 0,8 m. Gradnja kleti ni obvezna, podana je le
možnost gradnje pod pogojem, da je klet v celoti vkopana. Določeni so
tudi odmiki od parcelnih mej, ki znašajo 4 m, razen pri objektu št. 11,
kjer odmik na južni strani znaša minimalno 2,70 m, pri objektu št. 14,
kjer na severnem delu znaša minimalno 1 m in objektu št. 16, kjer na
severnem in zahodnem delu znaša minimalno 2 m. Konstrukcijsko in
oblikovno so lahko objekti oblikovani poljubno. Priporočljiva je izbira
sodobnih konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti
tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom. Možni so balkoni in
drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi
elementi naselja. Predvidena je klasična ali montažna gradnja objektov z
glavno slemensko orientacijo pravokotno na gradbeno linijo ali z glavno
slemensko orientacijo vzporedno z gradbeno linijo. Strehe so lahko
ravne, enokapnice ali dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov
streh, z minimalnimi napušči, smer slemena je vzporedna z daljšo
stranico objekta. Kritina bo pretežno opečnata, naravna rdeča barva ali
možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki je usklajena s
prevladujočimi elementi naselja. Pred kakršnimikoli posegi v prostor je
potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi
način gradnje. |
(4)
Znotraj gradbenih parcel je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k
osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z
osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske
konstrukcije. Vsi pomožni objekti, skladni z obstoječo zakonodajo, se
lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi
soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim
odmikom, pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Medsosedske ograje za ograjevanje gradbene parcele do max. višine 1,80 m
ali v primeru posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m,
so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne
posegajo na sosednje zemljišče, razen v primerih, ko je sosednje
zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja
varnosti v cestnem prometu. |
10. člen |
(zunanja
ureditev) |
(1)
Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora.
Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter
avtohtono listopadno vegetacijo. |
(2)
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi,
dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po
velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim
objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi
škropiv upoštevati varstvo okolja. |
(3) V
polju preglednosti občinskih cest in novih dovoznih cest ni dovoljeno
saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali
naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske
ceste. Predvideti je potrebno, da se s postavitvijo ograj ali živih mej
proti javni cesti poleg polja preglednosti upošteva obvezen minimalni
odmik ograje (skrajni rob ograje) 1 m izven cestnega telesa oziroma od
posestne meje in ne sme biti višje od 1,80 m ali v primeru posebnih
varstvenih in zaščitnih zahtev do višine 2,20 m. Ograje ne smejo
zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja
drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana
preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške
parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se
prepreči vzvratno vključevanje na cesto. |
IV.
ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN
GRAJENO JAVNO DOBRO |
11. člen |
(splošni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in
grajeno javno dobro) |
Splošni
pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture na območju podrobnega načrta so: |
– vsi
objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na
obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno
dobro, |
–
praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih
in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je
omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem
zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od
lastnika pridobiti služnost, |
– dopušča
se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje. |
12. člen |
(prometno
omrežje) |
(1)
Območje OPPN se ne nahaja v varovanem pasu obstoječe avtoceste (AC) A1,
odsek Arja vas–Vransko, ki poteka severno od območja OPPN. |
(2)
Območje se nahaja v varovanem pasu regionalne ceste RI-225, odsek št.
1246 Soteska–Šentrupert na katero se ne dovoli novih cestnih
priključkov. |
(3)
Obstoječo občinsko cesto JP992450 (odsek JP992451 Šentrupert), na katero
se bodo predvidene dovozne ceste priključevale je potrebno
rekonstruirati. Pri rekonstrukciji ceste je potrebno zagotoviti možnost
razširitve le-te na minimalno zahtevano širino ter izgradnjo pločnika.
|
(4) Za
dostop do obstoječih in novih stanovanjskih objektov so predvidena cesta
C-1, cesta C-2 in cesta C-3. Zemljišče predvideno za ureditev prometne
infrastrukture je večinoma ravno. Pri gradnji dovozne ceste se izvedejo
le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste. Trasa
omenjene ceste poteka pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo
predhodno potrebno odstraniti humus. Širina dovozne ceste je 5.00 m, z
obojestransko bankino širine 0.50 m. Dovozne ceste so lahko obrobničene
z betonskimi robniki v betonski podlagi. Uvoz k posameznim objektom se
izvede s pogreznjenimi robniki, dvignjenimi cca 5 cm nad niveleto
asfalta. Dovozi k objektom morajo biti tlakovani s tlakovci ali travnimi
ploščami, ki omogočajo ponikanje vode v podtalje. Posebno pozornost je
treba posvetiti odvodu vod s planuma spodnjega ustroja. Odvodnjavanje
omenjenih cest je predvideno v ponikovalnicah. Sestav zgornjega ustroja
omenjenih cest je sledeč: |
3 cm
asfaltbeton |
5 cm
bitugramoz |
30 cm min.
tampon ME2 min 100 Mpa |
30 cm
zmzlinsko odporna kamnita greda. |
13. člen |
(parkirne
površine) |
Ob vseh
objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna
vozila. |
14. člen |
(kolesarski in peš promet) |
Ob
internih navezovalnih cestah niso predvidene posebne površine za
kolesarski in peš promet. |
15. člen |
(pogoji in
rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje) |
(1) Oskrba
novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna
preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi SAL Ø80mm, ki poteka po
obravnavanem območju ob cestnem telesu in se rekonstruira z nodularno
litino in prestavi v os rekonstruirane občinske ceste. |
(2)
Obstoječi objekti in načrtovani objekti se bodo oskrbovali z vodo iz
predvidenih sekundarnih vodov. Trasa načrtovanega vodovoda bo potekala v
utrjenih površinah – cestah. Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno iz
materialov iz nodularne litine. Priključki do predvidenih objektov bodo
izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v
zunanje vodomerne jaške. Novo razvodno omrežje bo zagotavljalo požarno
varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. |
16. člen |
(pogoji in
rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje) |
(1)
Meteorna kanalizacija |
Padavinske
vode iz obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) se ponikajo,
pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Na vsaki parceli je predvidena vgradnja ustrezno
dimenzioniranega vodnega rezervoarja v funkciji zadrževanja meteornih
vod in za potrebe zalivanja ter druge potrebe, kjer ni nujna uporaba
pitne vode. |
(2)
Fekalna kanalizacija |
Na
obravnavanem območju je načrtovano javno kanalizacijsko omrežje
KANALIZACIJA TRNAVA, KANAL K-1 in K-2 (izdelalo podjetje VIZURA MATKO
d.o.o., št. 110/09). Predvideno kanalizacijsko omrežje obravnavanega
OPPN se bo priključevalo na to kanalizacijo preko revizijskih jaškov,
kot je razvidno v grafičnih prilogah (list št. 5.3). Na območju OPPN se
v utrjenih površinah (ceste) načrtujejo trije kanalizacijski kanali, ki
bodo zagotavljali odvajanje fekalnih vod za obstoječe in predvidene
objekte. Na FJ17 se bo priključil predviden kanal FK-1. Med jaškoma FJ17
in FJ16 se zgradi nov jašek (Fj1), ki bo navezoval predviden fekalni
kanal FK-2. Priključitev kanala FK-3 se bo izvedla direktno v jašek
FJ21. |
17. člen |
(pogoji in
rešitve priključevanja objektov na električno omrežje) |
(1)
Celotno območje je že delno pozidano s stanovanjskimi in poslovnimi
objekti, ki so priključeni na elektroomrežje. Glede na to, bo za potrebe
izgradnje novih objektov potrebno elektroomrežje rekonstruirati in
dograditi. |
(2) Iz
razdelilne omarice PRMO 14 je predvidena priključitev objektov 13, 14,
15 in 16. |
(3) Iz
razdelilne omarice PRMO 4 je predvidena priključitev objektov 1, 2, 3 in
4. |
(4) Iz
razdelilne omarice PRMO 5 je predvidena priključitev objektov 5, 7 in 8.
|
(5) Iz
razdelilne omarice PRMO 6 je predvidena priključitev objektov 6, 10 in
11. Obstoječi priključki se ohranijo oziroma smiselno prevežejo na
novozgrajeno omrežje. |
(6) Pri
izdelavi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in razširitev
obstoječega elektroomrežja je potrebno upoštevati strokovne podlage s
področja električnih inštalacij, ki so bile pripravljene in upoštevane
pri izdelavi OPPN. |
18. člen |
(javna
razsvetljava) |
Na območju
OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave. |
19. člen |
(pogoji in
rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje) |
(1) Na
obravnavanem območju OPPN ni TK vodov na katere bi bila možna
priključitev. |
(2) Za
priključitev na javno TK omrežje je potrebno zgraditi novo TK omrežje.
Točko priključitve na javno TK omrežje, ostale podatke in detajle poda
predstavnik Telekoma. |
(3) Cevna
KK KKS poteka na severozahodnem delu območja OPPN. Priključitev novih
objektov je možna z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske
kanalizacije s PVC cevjo Ø110 mm. Cevna KK je predvidena ob drugih TK
vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih
stavb. |
(4) Pred
izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati
projekt obeh vodov, ki bo usklajen s potekom ostalih infrastrukturnih
omrežij. |
(5) Pri
načrtovanju gradbenih posegov je potrebno upoštevati, da mora biti
križanje z ostalimi komunalnimi vodi izvedeno tako, da je kot križanja
90º oziroma ne manj kot 45º. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora
znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je
najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. |
20. člen |
(ogrevanje) |
Za potrebe
ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti, kot so plin, biomasa in
podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije. |
V. REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
21. člen |
(ukrepi za
ohranjanje kulturne dediščine) |
Na območju
urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. Veljajo naslednji
ukrepi za varstvo arheoloških ostalin: ob vseh posegih v zemeljske
plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino,
zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali
po elektronski pošti o tem obvestiti. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
22. člen |
(varovanje
okolja) |
(1) Na
obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
(2) Hrup
|
Predvideni
objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo
obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni.
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada
predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo
mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60db za dan in 50db za noč.
|
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom z avtoceste za nove objekte in njihove funkcionalne površine.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne skupnosti
in investitorjev novih posegov. |
(3) Zrak
|
Snovi, ki
se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti,
določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih
vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 –
ZVO-1, 66/07). |
Dimnovodne
naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak
iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00,
50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07). |
(4) Vode
|
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih
virov ali na poplavnem območju. V neposredni bližini se ne nahaja
vodotok. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča,
ceste …) se bodo uredile preko ponikovalnic, katere bodo locirane v
travnatih površinah. |
Odvajanje
odpadnih vod iz ureditvenega območja bo urejeno v skladu s pogoji
navedene uredbe in smernicami upravljavca javnega kanalizacijskega
omrežja. |
23. člen |
(odpadki) |
(1) Način
zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z
veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
|
(2) Na
celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih
urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
|
(3) V
skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v
skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku. |
(4) Za
predvidene objekte bodo zagotovljena zbirna mesta za odpadke, kjer
izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno
nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec
javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja
odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi.
Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
24. člen |
(vodnogospodarski ukrepi) |
(1)
Obravnavano območje ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na
poplavnem območju. V območju OPPN ni visoke podtalnice. |
(2)
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano
tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako, da bo
v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin
(zatravitev, travne plošče, zadrževalniki …). |
(3)
Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega
sistema naselja. |
25. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri
projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za
obravnavano območje, ki znaša 0,150g in je povzet iz karte potresne
nevarnosti Slovenije. |
(2) V fazi
projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti
statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve. |
26. člen |
(varstvo
pred požarom) |
Upoštevajo
se naslednje smernice: |
–
upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu primerno predvideti
tehnične rešitve gradnje; |
–
upoštevati je potrebno požarno ogroženost naravnega okolja in možnost
razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje;
|
–
upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom; |
– potrebno
je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
– potrebno
je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;
|
– potrebno
je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri
požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska
vozila. |
27. člen |
(erozivna
in plazovita ogroženost) |
Območje
podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo. |
28. člen |
(razlitje
nevarnih snovi) |
Pri
načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je
treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
29. člen |
(zaščita
pred vojnimi in drugimi nevarnostmi) |
Z zaščito
ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi je potrebno kot
dopolnilna zaščita ojačitev prve plošče. |
VIII.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
30. člen |
(etapnost) |
(1) OPPN
omogoča etapno izvajanje oziroma postopno skladno s potrebami in
zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko
infrastrukturo. |
(2) Kot
prva faza se izvede rekonstrukcija dovozne in izgradnja internih cest
znotraj ureditvenega območja ter izgradnja komunalne in energetske
infrastrukture. |
(3)
Posamezni objekti se bodo gradili postopoma kot druga faza glede na
možnosti investitorjev. |
IX. DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
31. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1)
Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale
zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške. |
(2) Poleg
obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
|
– pred
začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
–
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti; |
– sanirati
oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi
uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; |
–
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
X.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
32. člen |
(dopustna
odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju
prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno
tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih
rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo
soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta
odstopanja. |
(2)
Dopustna so odstopanja: |
–
odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska
črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost
funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo
ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se
nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od
parcelnih mej. |
–
dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno
upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem
odlokom. |
–
odstopanje mej gradbenih parcel pod pogojem, da v ostalih delih ne
ovirajo izvedbe OPPN. |
–
sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če
to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne
parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja. |
XI.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
33. člen |
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta) |
(1) Po
končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena
investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov. |
(2) Za
območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril
in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha
veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na
območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji
prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero
sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v
hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo
merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
34. člen |
(vpogled) |
Vsa
dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih
službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje
in prostor. |
35. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
36. člen |
(veljavnost odloka) |
Odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
35050-2/2011-23 |
Braslovče,
dne 16. oktobra 2013 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |
|