Na podlagi 29. in
36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US
RS, št. 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in
13. in 24. člena
Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95), je Občinski
svet občine Ljutomer na seji, dne 27. 7. 1995 sprejel |
|
P O S L O V N I K
Občinskega sveta občine Ljutomer |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem poslovnikom
se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine Ljutomer (v
nadaljnjem besedilu: občinski svet) in njegovih delovnih teles ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
2. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost se
lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči
občinski svet ali njegovo delovno telo. |
|
3. člen |
Občinski svet
predstavlja predsednik občinskega sveta. V primeru odsotnosti
predsednika, ga nadomešča podpredsednik občinskega sveta. |
|
4. člen |
Občinski svet ima
svoj pečat z naslednjo vsebino: “Občinski svet občine Ljutomer”. |
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
1. Sklic in potek
prve seje |
5. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega
sveta. Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši
član občinskega sveta. Če je ta zadržan ali če odkloni vodenje seje,
vodi sejo član občinskega sveta, ki ga določi občinski svet. |
|
6. člen |
Občinski svet se
konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
7. člen |
Občinski svet
imenuje na prvi seji komisijo za volitve, imenovanja in mandatna
vprašanja. Komisija ima predsednika in šest članov. V komisiji morajo
biti zastopane politične stranke, ki imajo mandat v občinskem svetu. |
|
8. člen |
Komisiji za
volitve, imenovanja in mandatna vprašanja se predloži poročilo občinske
volilne komisije, potrdila o izvolitvi članov občinskega sveta in
morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. |
|
9. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi občinski svet na predlog komisije za volitve,
imenovanja in mandatna vprašanja, potem ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Občinski svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je občinski svet z odločitvijo o
spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste
kandidatov, vloženi pri občinskem svetu. |
|
2. Volitve
predsednika in podpredsednika občinskega sveta |
10. člen |
Občinski svet
izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednike občinskega
sveta za dobo 4 let.
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj
četrtina članov občinskega sveta.
Občinski svet izvoli predsednika občinskega sveta z javnim glasovanjem.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem
glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje
ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu
noben kandidat ne dobi potrebne večine, se kandidacijski postopek
ponovi.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta.
Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh
članov občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
|
3. Imenovanje
sekretarja občinskega sveta |
11. člen |
Občinski svet
imenuje na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja
sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in
organizira strokovno in administrativno delo za občinski svet in njegova
delovna telesa.
Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, ga sklene
v občinski upravi. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
12. člen |
Pravice in
dolžnosti članov občinskega sveta so določene v ustavi, statutu občine
in v tem poslovniku.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so, pravico,
da predlagajo obravnavo vprašanj in dajejo pobude, dolžnost varovanja
podatkov zaupne narave, pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ob pogojih, ki jih določi občinski svet. |
|
13. člen |
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana oziroma občinske uprave obvestila
in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
14. člen |
Člani občinskega
sveta niso kazensko odgovorni za mnenje ali glas, ki so ga izrekli na
sejah občinskega sveta.
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
ki ga je izrekel pri opravljanju svoje funkcije. |
|
15. člen |
Član občinskega
sveta se je dolžan udeleževati sej občinskega sveta in njegovih delovnih
teles, katerih član je.
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo občinskega sveta ali
njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti predsednika občinskega sveta oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more
storiti zaradi višje sile.
Če se posamezni član redno ne udeležuje sej delovnega telesa, lahko
predsednik delovnega telesa predlaga njegovo razrešitev.
Sekretar občinskega sveta vodi sprotno evidenco prisotnih članov na
sejah občinskega sveta oziroma njegovih delovnih teles. |
|
2. Vprašanja in
pobude |
16. člen |
Na redni seji
občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov občinskega sveta. |
|
17. člen |
Vprašanja članov
občinskega sveta morajo biti kratka in postavljena tako, da je njihova
vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči člana
občinskega sveta na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno
dopolni oziroma konkretizira. |
|
18. člen |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morajo biti na seji občinskega sveta navzoči župan,
tajnik občinske uprave in vodji posameznih odsekov občinske uprave,
glede na vsebino obravnavanih vprašanj. |
|
19. člen |
Član občinskega
sveta ima pravico postaviti vprašanje županu, občinski upravi oziroma
posameznemu vodji odseka z njegovega področja.
Član občinskega sveta lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji
občinskega sveta.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik občinskega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati županu
oziroma občinski upravi. |
|
20. člen |
Če je vprašanje
postavljeno pisno, mora župan ali posamezni vodja odseka odgovoriti nanj
pisno najkasneje do naslednje seje občinskega sveta.
Na ustno vprašanje mora župan ali vodja odseka odgovoriti na isti seji,
na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora
to obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno
najkasneje do prve naslednje seje.
Če odgovora v navedenem roku ni bilo mogoče pripraviti, je potrebno
člana občinskega sveta seznaniti z razlogi oziroma problemi pri pripravi
odgovora in z rokom, v katerem bo odgovor prejel.
Potem, ko je član občinskega sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno
vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati
več kot tri minute. |
|
21. člen |
Predsednik
občinskega sveta odgovor župana ali vodje odseka na pisno vprašanje
takoj pošlje članu občinskega sveta, ki ga je postavil in z njim seznani
tudi vse člane občinskega sveta.
Potem, ko je član občinskega sveta dobil odgovor na svoje pisno
vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko
pisno ali ustno na prvi naslednji seji občinskega sveta.
Če vprašanje opozarja na posebno problematiko, lahko občinski svet
sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda. |
|
22. člen |
Član občinskega
sveta ima pravico dati pobudo županu oziroma občinski upravi za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji občinskega sveta.
Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut.
Pisno pobudo član občinskega sveta predloži predsedniku občinskega
sveta, ta pa z njo seznani druge člane. |
|
23. člen |
Če se pisna pobuda
nanaša na zadeve iz pristojnosti župana ali občinske uprave, jo
predsednik občinskega sveta takoj pošlje županu oziroma pristojnemu
vodji odseka občinske uprave.
Župan oziroma pristojni vodja odseka mora odgovoriti na pobudo člana
občinskega sveta v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo ali od dneva
seje občinskega sveta, na kateri je bila dana ustna pobuda.
Če član občinskega sveta, ki je dal ustno ali pisno pobudo, z odgovorom
ni zadovoljen, lahko zahteva, naj predsednik občinskega sveta dodeli
pobudo in odgovor nanjo, v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu. |
|
IV. DELOVNO
PODROČJE OBČINSKEGA SVETA |
24. člen |
Občinski svet
opravlja zadeve iz svojih pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni,
statut občine in odloki izdani na podlagi statuta. Pristojnosti
občinskega sveta so določene v statutu občine. |
|
V. SEJE OBČINSKEGA
SVETA |
1. Sklicevanje sej |
25. člen |
Predsednik sklicuje
seje občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo
najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v dveh mesecih.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku
enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo se pošlje članom
občinskega sveta praviloma 7 dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi županu, podžupanu, tajniku
občinske uprave, strankam zastopanim v občinskem svetu, vodjem odsekov
občinske uprave in predstavnikom javnih občil.
Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda izjemoma posreduje članom
občinskega sveta v krajšem roku, kot je določeno v tem poslovniku
oziroma se gradiva predložijo na seji, mora predlagatelj obrazložiti
razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno. |
|
26. člen |
Predsednik
občinskega sveta določi katere druge udeležence se lahko povabi na sejo
občinskega sveta ali k obravnavi posamezne zadeve. |
|
27. člen |
Izredna seja se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje.
Izredno sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na
zahtevo župana, najmanj četrtine članov občinskega sveta ali nadzornega
odbora.
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj
občinski svet odloča.
Če predsednik občinskega sveta ne skliče izredne seje, kadar je to
zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče župan. |
|
28. člen |
Izredno sejo lahko
skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku, kakor je določen
v 25. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji. |
|
2. Potek seje |
29. člen |
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed članov ga je obvestil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Predsedujoči
obvesti člane občinskega sveta kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje
predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z
drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
Občinski svet na
začetku določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda občinski svet
najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega
reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
31. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda. |
|
32. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda poda predlagatelj oziroma
predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Obrazložitev se lahko
časovno omeji.
Če predlagatelj zadeve ni župan, poda le-ta mnenje k obravnavani zadevi.
Za predlagateljem dobi besedo poročevalec delovnega telesa. Za tem
dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. |
|
33. člen |
Govornik sme
govoriti le o vprašanju, ki je na vrstnem redu. Če se govornik ne drži
dnevnega reda, ga predsedujoči opozori.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član
občinskega sveta ugovarja. O ugovoru odloči občinski svet brez razprave. |
|
34. člen |
Razprave posameznih
članov občinskega sveta in drugih udeležencev na seji niso časovno
omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Občinski svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo člana
občinskega sveta odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le
enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5
minut.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom
razprave.
Član občinskega sveta ima takoj po razpravi predhodnega razpravljalca
pravico do replike. |
|
35. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Govor tega člana ne sme trajati več kot 5 minut.
Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali
dnevnega reda. Če član občinskega sveta ni zadovoljen s pojasnilom,
odloči občinski svet o vprašanju brez razprave. |
|
36. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali
stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh
predlogov. |
|
37. člen |
Predsedujoči
prekine delo občinskega sveta in odloči kdaj se bo nadaljevalo, če
ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je
treba dobiti mnenja delovnih teles ali župana in v drugih primerih,
kadar tako sklene občinski svet.
Če je delo občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan
konča. |
|
38. člen |
Če občinski svet o
zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za
odločanje, ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati na isti seji,
se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih
sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda
na seji |
39. člen |
Za red na seji
občinskega sveta skrbi predsedujoči. |
|
40. člen |
Na seji občinskega
sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
Za kršitev reda na
seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
42. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal
besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na
seji in določbe tega poslovnika. |
|
43. člen |
Odvzem besede se
lahko izreče članu občinskega sveta, če s svojim govorom na seji krši
red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že večkrat
opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
44. člen |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta, če kljub opominu
ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega
sveta. |
|
45. člen |
Član občinskega
sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora
takoj zapustiti dvorano. |
|
46. člen |
Predsedujoči
odredi, da se odstrani iz dvorane ali iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji. |
|
47. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
48. člen |
Občinski svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njegovih članov, to je
več kot polovica njegovih članov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
dvorani.
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem
in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. Navzočnost na seji se lahko
ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno
preveriti sklepčnost. |
49. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če z zakonom,
statutom občine ali s tem poslovnikom ni določena drugačna večina. |
|
50. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. Član občinskega sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas pred glasovanjem, razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot dve minuti,
predsedujoči pa jo lahko podaljša na največ pet minut.
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo za eno izmed
naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”. |
51. člen |
Če član občinskega
sveta ugovarja, na osnovi utemeljenega razloga, poteku ali ugotovitvi
izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja
odloči občinski svet brez razprave, na predlog člana občinskega sveta,
ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
52. člen |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
53. člen |
Člani občinskega
sveta se izjavljajo poimensko, če tako odloči občinski svet na
obrazložen predlog predsednika občinskega sveta oziroma člana občinskega
sveta. Člane občinskega sveta se pozove k poimenskemu glasovanju po
abecednem vrstnem redu.
Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani član občinskega sveta
opredeli za eno izmed naslednjih možnosti: “ZA”, “PROTI” ali “VZDRŽAN”.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo člani
občinskega sveta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. |
|
54. člen |
Občinski svet tajno
glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih članov
občinskega sveta.
Tajno se glasuje z glasovnicami. Glasovnice so enake velikosti, oblike
in barve in so overjene s pečatom občinskega sveta.
Glasovnica vsebuje predlog o katerem se odloča in opredelitev “ZA”, in
“PROTI”. Na dnu glasovnice je beseda “ZA” na desni, beseda “PROTI” pa na
levi strani. Član občinskega sveta glasuje tako, da obkroži besedo “ZA”
ali besedo “PROTI”.
Tajno glasovanje vodi predsedujoči in dva člana občinskega sveta, ki ju
na predlog predsedujočega določi občinski svet. |
5. Zapisnik seje |
55. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik, ki se članom občinskega sveta pošlje
praviloma s sklicem naslednje seje.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na
seji, zlasti o zadevah, o katerih se je razpravljalo, z imeni
razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah.
Na dnevnem redu vsake seje občinskega sveta mora biti prva točka
potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak član občinskega sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb k zapisniku
odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik
ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar občinskega sveta.
Za zapisnik skrbi sekretar občinskega sveta. |
|
56. člen |
Potek seje se snema
na magnetofonski trak, ki se hrani 4 leta. Član občinskega sveta je
upravičen do magnetograma seje. |
|
57. člen |
Ravnanje z akti in
z gradivom zaupne narave določi občinski svet s posebnim aktom. |
|
58. člen |
Člani občinskega
sveta imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hrani v
pristojnih službah občine. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo
podatke osebne narave, je dopusten le članom občinskega sveta, na katere
se ti podatki nanašajo. |
|
59. člen |
Izvirniki odlokov
in vse gradivo, ki jih je obravnaval občinski svet ali njegova delovna
telesa se hranijo v arhivu občinskega sveta. Tam se hranijo tudi
magnetofonski posnetki sej. |
|
VI. PROGRAM DELA
OBČINSKEGA SVETA |
60. člen |
Občinski svet
sprejme letni program dela, v katerem določi vprašanja, ki jih bo svet
obravnaval v tekočem letu in časovno opredelitev obravnave posameznih
vprašanj.
Predloge za vključitev posameznih vprašanj v program dela dajejo člani
občinskega sveta in njihove skupine članov občinskega sveta, župan in
občinska uprava.
Na podlagi programa dela, predsednik občinskega sveta po posvetovanju z
županom, uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej občinskega sveta
ter določa za obravnavo posamezne točke dnevnega reda. |
|
VII. PREDSEDNIK IN
PODPREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA |
1. Predsednik
občinskega sveta |
61. člen |
Predsednik
občinskega sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove
seje.
Predsednik občinskega sveta:
– podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet,
– skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom, statutom občine in s tem
poslovnikom določenih razmerij z županom in občinsko upravo,
– skrbi za izvajanje poslovnika občinskega sveta,
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom občinskega sveta,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom, statutom občine in
s poslovnikom občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta opravlja svojo funkcijo do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
62. člen |
Predsednik
občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu. |
|
2. Podpredsednik
občinskega sveta |
63. člen |
Podpredsednik
pomaga predsedniku občinskega sveta pri njegovem delu in opravlja, v
dogovoru z njim, posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti oziroma
zadržanosti. Podpredsednik je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu. |
|
VIII. DELOVNA
TELESA OBČINSKEGA SVETA |
64. člen |
Občinski svet
ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih zadev iz pristojnosti
občinskega sveta. V skladu s statutom občine se s posebnim aktom
določijo pristojnosti in sestava posameznega delovnega telesa.
V skladu s programom dela občinskega sveta se delovna telesa vključujejo
v obravnavo posameznih vprašanj. |
|
65. člen |
Predsednika in
člane delovnih teles imenuje občinski svet na predlog komisije za
volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov
občinskega sveta. |
66. člen |
Poleg delovnih
teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja občinski svet po
potrebi še druga stalna in občasna telesa v skladu s statutom občine. |
|
67. člen |
Delovno telo ima
predsednika in določeno število članov.
Delovno telo šteje najmanj pet in največ devet članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov ter opravlja
druge zadeve, ki jih določa statut občine in ustanovitveni akt.
Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo praviloma 7 dni in
najmanj 3 dni pred dnevom seje. |
|
68. člen |
Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko sklepa, če je na seji navzoča večina
njegovih članov. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov
prisotnih članov. Glasovanje je javno. O vsaki seji delovnega telesa se
piše zapisnik. |
|
69. člen |
V dnevni red sej
delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo. V
obravnavani zadevi delovno telo oblikuje poročilo občinskemu svetu.
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku občinskega sveta
najkasneje 8 dni pred sejo občinskega sveta. Delovno telo izmed svojih
članov določi poročevalca, ki bo na seji občinskega sveta predstavil
poročilo delovnega telesa. |
|
70. člen |
Delovno telo lahko
zahteva od župana, od občinske uprave, državnih organov ter javnih
zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri
oblikovanju poročila delovnega telesa.
Strokovno in administrativno tehnično delo za delovna telesa
zagotavljajo sekretar občinskega sveta in strokovni delavci občinske
uprave.
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko
sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost. |
|
71. člen |
Na sejo delovnega
telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove
predloge.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij,
katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike. |
|
IX. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
1. Splošne določbe |
72. člen |
Občinski svet
sprejema statut, poslovnik za delo občinskega sveta, odloke, odredbe,
pravilnike in navodila, prostorske in druge plane razvoja občine,
proračun, zaključni račun, soglasja, stališča in priporočila, obvezne
razlage sprejetih aktov in druge akte, določene z zakonom in s statutom
občine. |
|
73. člen |
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje predsednik občinskega sveta.
Na izvirnike aktov občinskega sveta se da pečat občinskega sveta,
izvirniki aktov se hranijo v arhivu občine. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
74. člen |
Odlok in drugi
splošni ter posamični akti se sprejemajo po postopku in načinu, ki je
določen v statutu občine. |
|
3. Postopek za
obvezno razlago odloka |
75. člen |
Zahtevo za obvezno
razlago odloka lahko poda vsak, ki ima pravico predlagati odlok.
Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov odloka,
označitev člena, za katerega se zahteva razlaga in razloge zanjo. |
|
76. člen |
Zahtevo za obvezno
razlago odloka pošlje predsednik občinskega sveta statutarno pravni
komisiji. Preden začne komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje
ustreznih teles občinskega sveta in predlagatelja odloka.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je zahteva za obvezno razlago
odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje
občinskemu svetu v sprejem.
Če komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena,
obvesti o tem predlagatelja.
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku,
ki je določen v statutu občine za obravnavanje predloga odloka. |
|
X. RAZMERJA
OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA |
77. člen |
Občinski svet
obvešča župana o svojih sejah, sprejetih sklepih in mu pošilja gradiva,
ki se obravnavajo na sejah občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih
razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta
ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Občinski svet lahko zahteva, da župan poroča občinskemu svetu o
izvrševanju odlokov in drugih aktov, ki jih je sprejel občinski svet ter
o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
Župan ima pravico na svojo pobudo poročati občinskemu svetu o svojem
delu in o stanju na posameznem področju.
Župan lahko poroča o izvrševanju odločitev občinskega sveta pisno ali
ustno na seji občinskega sveta. |
|
XI. JAVNOST DELA |
78. člen |
Občinski svet
obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev,
ki jih je obravnaval. |
|
79. člen |
Vabila in gradiva,
ki jih obravnava občinski svet se pošiljajo predstavnikom javnih občil.
Predstavniki javnih občil imajo pravico, da so navzoči na sejah
občinskega sveta ter da obveščajo javnost o delu občinskega sveta.
Občinski svet lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal
brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
Predlogi aktov in druga gradiva, ki jih obravnava občinski svet, se
lahko v celoti ali v povzetku objavijo v posebnem glasilu občine, lahko
pa tudi v javnih občilih.
Način objavljanja predlogov aktov in drugega gradiva, ki ga obravnava
občinski svet, določi predsednik občinskega sveta. |
|
80. člen |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradivo občinskega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom
se določijo s posebnimi predpisi.
Član občinskega sveta ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in
gradiva, ki so zaupne narave. |
|
81. člen |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna
občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega
sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti. Občinski svet lahko
sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi predsednik občinskega sveta. |
|
XII. DELO
OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU |
82. člen |
V vojnem ali
izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika, kolikor
ni v drugem aktu občinskega sveta drugače določeno. |
|
83. člen |
Če občinski svet ne
sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali
izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in
varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta in njegovih
delovnih teles ali za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in
časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje odlokov in drugih aktov,
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta. |
|
84. člen |
V vojnem ali
izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča župana:
– da se občinski svet ne more sestati,
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel
sestati. |
|
85. člen |
Župan skrbi za
izvajanje predpisov s področja zaščite in reševanja ter požarne varnosti
in sprejema akte ter ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati.
Občinski svet obravnava te odločitve in odloči o njihovi potrditvi
takoj, ko se sestane. |
|
86. člen |
V vojnem ali
izrednem stanju morajo člani občinskega sveta osebno ali prek pristojnih
organov občine nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu
in telefonih, na katerem so dosegljivi. |
|
XIII. RAZLAGA
POSLOVNIKA |
87. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo
predsednik občinskega sveta.
Zunaj seje daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo
je dala komisija ali predsednik občinskega sveta, odloči občinski svet. |
|
XIV. KONČNA DOLOČBA |
88. člen |
Poslovnik
občinskega sveta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
poslovnik Skupščine občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 8/92 in 20/93)
in začasni poslovnik o delu občinskega sveta Ljutomer, ki ga je občinski
svet sprejel na seji 23. decembra 1994. |
|
Št. 011-1/95 |
Ljutomer, dne 27.
julija 1995. |
|
|
Predsednica
Občinskega sveta
občine
Ljutomer |
|
Darja
Odar, dipl. psih. l. r. |
|