Občinski svet Občine Trbovlje je na podlagi 52. člena ZP Načrt – A (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO 1 B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP (106/2010 – popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012 ZPNačrt – B, 57/2012 ZUPUDPP – A, 109/2012, 35/2013, 76/2014 – odl. US in 14/2015), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/2007), 6. ter 15. člena Statuta občine Trbovlje (UVZ, št. 29/11 in 21/14) in sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta občine Trbovlje (UVZ, št. 32/07) na svoji 6. redni seji, dne 12. 10. 2015 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE TRBOVLJE

UVODNE DOLOČBE

1. člen

(uvod)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) občine Trbovlje, ki nadomešča do zdaj veljavni Dolgoročni plan občine Trbovlje od leta 1986 do leta 2000 in Družbeni plan občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 1990.

(2) Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

(3) OPN velja na celotnem območju občine.

2. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) Besedilo OPN obsega poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Končne določbe

V. Priloge:

Priloga 1: Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov

Priloga 2: Usmeritve za OPPN in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja

Priloga 3: Seznam enot urejanja prostora

Priloga 4: Seznam enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih

(2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte

(3) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

3. člen

(vsebina in sestavine odloka)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.

2. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

3. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.

4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % obstoječe BTP objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin pod terenom. Dozidava ali nadzidava, večja od 50 % obstoječe BTP, oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega samostojnega objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo prek obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.

5. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.

7. Enodružinska hiša je prostostoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, in ima lahko do 50 % BTP namenjene za okolje nemotečo poslovno dejavnost ter je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.

8. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določijo namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in z varstvom kulturne dediščine, ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostor­ski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo in enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.

9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).

11. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju: FI) se določi kot razmerje med bruto etažno površino objekta (BEP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BEP za FI se ne upošteva površin kleti.

12. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju: FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.

13. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in z enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FZ se ne upošteva površin pod terenom.

14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ekološki otoki).

15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.

17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

20. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov samostojen objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

21. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. Če predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.

23. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

24. Kolenčni zid je obodni zid v mansardi; višina je šteta od gotovega poda do začetka poševnine stropa.

25. Komunalna oprema so:

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, na katerih je priključitev obvezna;

objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine, itn.).

26. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred 31. decembrom 1967.

27. Lice stanovanjske stavbe je fasada, na kateri so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot sta dnevna soba, kuhinja.

28. Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za etažo.

29. Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.

30. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in območje površin, predvidenih za širitev.

31. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.

32. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.

33. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi napeljavami in s tehnološkimi napravami.

34. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.

35.Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

36.Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.

37.Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

38.Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo ter zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

39. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu, oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služile temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

40. Podolgovat tloris je tloris, izhajajoč iz pravokotnika. Izjemoma se mu lahko dodaja ali odvzema volumne, a skupaj največ 1/3 dolžine oz. širine osnovnega objekta.

41. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njega z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

42. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče upoštevati, kar obrazloži in utemelji projektant v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

43. Pretežno pomeni najmanj 70 %.

44. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.

45. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

46. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

47. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnosti sta neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in sta kot taki potrebni sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.

48. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

Regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.

Gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

Gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti.

Gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMN) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

Načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

49. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v povezavi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.

50. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

51. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

52. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

53. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.

54. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

55. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so: dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

56. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

57. Strnjena ulična gradnja je gradnja stavb v urbanih naseljih, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali njenim delom med dvema križiščema cest.

58. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

59. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za srečevanje, zbiranje ljudi.

60. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca skladno s predpisi.

61. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen skladno s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

62. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali z več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

63. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

64. Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P + 2 (oz. do P + 1 + M, P + 1 + T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt itn.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.

65. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).

66. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

67. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

68. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

69. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

70. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

71. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

72. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

73. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

74. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

75. Zelene površine naselja so površine, namenjene pre­življanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na pro­stem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v naselju.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

II. STRATEŠKI DEL

II. 1 SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

(vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture

4. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo

5. Usmeritve za razvoj v krajini

6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine

5. člen

(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

- Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)

- Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04)

- Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Ur. l. RS, št. 116/04)

- Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi

- Regionalni razvojni program Zasavske regije za obdobje 2007–2013 (februar 2007)

- Lokalni razvojni program občine Trbovlje za obdobje 2001–2012 (št. 30003-1/01, april 2002)

- Strategija razvoja občine Trbovlje za obdobje 2014–2022 (februar 2014)

- Razvoj podeželja na območju občin Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik za programsko obdobje 2007–2013 – lokalna razvojna strategija (junij 2008)

- Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture

(2) Strateški del upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov:

- V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se kot središča nacionalnega pomena prioritetno razvija somestje Zagorje ob Savi – Trbovlje – Hrastnik. Tako se somestje razvija kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij.

- Ohranjajo se urbanistično-arhitekturne prepoznavnosti naselbinske in tehnične dediščine kot skupna značilnost zasavske regije.

(3) Na področju varstva se upoštevajo temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora.

 (4) Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti in potrebe, ki so jih izrazili občani in gospodarske družbe.

6. člen

(stanje in težnje dozdajšnjega prostorskega razvoja v občini)

(1)  Občina Trbovlje leži v vzhodnem delu osrednje Slovenije Iz Ljubljane je najhitreje dosegljiva po regionalni cesti po dolini Save. Občina po površini obsega 57,8 km² in ima 18.248 prebivalcev (popis 2002) (oziroma 16.490 prebivalcev po podatkih Statističnega urada za leto 2015). Meji na sosednje občine: na zahodu na Zagorje ob Savi in Litija, na jugu na Radeče, na vzhodu na Hrastnik ter na severu na Prebold in Tabor. V primerjavi s slovenskim povprečjem (101,7 preb/km²) je območje občine izjemno gosto naseljeno (286,7 preb/km²). Gostota poseljenosti je po podatkih med najvišjimi v Sloveniji. Najgosteje je naseljeno mesto Trbovlje (1.397,7 preb/km²), v katerem prebiva približno 86 % vsega prebivalstva občine.

(2) Občina je imela v daljšem obdobju 1961–1991 sicer zelo dobro gibanje prebivalstva, v zadnjem obdobju pa je zaznano upadanje prebivalstva. Za slovenske razmere ima občina slab indeks staranja prebivalstva, ki je leta 2004 znašal 132,0, v letu 2014 pa kar 165 v primerjavi s povprečjem države (104,9 in 119,6). Skrb vzbujajoč je tudi negativen indeks prirasta prebivalstva, ki iz leta v leto pada. Število prebivalcev v občini pada že od leta 1996, upad pa je nadpovprečen glede na slovensko in regijsko povprečje. V letu 2006 je bil naravni prirast –55, v letu 2013 pa kar –77. Tudi selitveni prirast je bil v letu 2006 negativen, in sicer –62, v letu 2013 pa približno enak, in sicer –65. Število prebivalcev se v zadnjih letih (2011–2014) zmanjšuje predvsem v mestu, na podeželju pa se je število prebivalcev v nekaterih naseljih celo povečalo.

(3) Občina ima relativno nizek zaposlitveni indeks, kar ob upoštevanju, da občina predstavlja tudi zaposlitveno središče za Zasavsko regijo (skupaj s Hrastnikom in z Zagorjem), pomeni, da se velik del aktivnega prebivalstva s tega območja vozi na delo izven območja občine Trbovlje, predvsem proti Ljubljani in manj proti Celju. Naraščajoča brezposelnost, ki se je pojavila v regiji v začetku 90. let prejšnjega stoletja, sovpada s krizo v industriji. Struktura brezposelnih je zelo neugodna (nadpovprečna brezposelnost zlasti žensk in starejših delavcev).

(4) Gospodarstvo občine sloni na rudarstvu, oskrbi z elektriko in gradbenim materialom. Druga najpomembnejša panoga v občini je trgovina in popravilo motornih vozil, ki zelo izboljšujeta poslovne izide. V letu 2005 je bil daleč najvišji delež delovnih mest v sekundarnem sektorju (72,3 %), delež v terciarnem in kvartarnem sektorju pa počasi narašča. Občina ima premajhno ponudbo izobrazbeno zahtevnejših delovnih mest.

(5) Problem v občini predstavlja velika razpršenost poselitve na severnem in južnem delu občine in s tem povezana slabša opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo na podeželskem območju občine.

 (6) V občini primanjkujejo zlasti večja, kakovostnejša in infrastrukturno bolj opremljena stanovanja. Značilno je, da je nizek delež lastniških stanovanj, kar pomeni velik delež najemnikov. Struktura stanovanj po površini je ugodna; prevladujejo samostojne hiše. Pojavljajo se težnje po širitvi poselitvenih območij zlasti dolinskega dela, in sicer v obliki nizke blokovne gradnje in gradnje individualnih objektov.

(7) Problem predstavljajo razpršene gradnje iz preteklih let, ki so prostorsko v veliko primerih neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene.

(8) Centralno naselje in občinsko središče so Trbovlje, ki zaradi utesnjenosti zajemajo skoraj celoten dolinski del ter se širijo predvsem na vzhodno pobočje na nekdanje rudniško območje.

(9) V občini je zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev, zlasti osrednjega naselja, skozi katerega poteka glavna povezava na Savsko dolino in proti Ljubljani. Proti severu pa se povezuje s Celjem.

(10) V občini je neustrezno stanje na področju vodooskrbe iz nekaterih vaških vodovodov, za katere  tudi ni urejeno upravljanje. Problematika je v velikem številu lastnih vodnih zajetij, nad katerimi se ne vrši nobena stalna kontrola. Na vplivnem območju glavnega vodovodnega sistema se poglavitni problem vodooskrbe kaže v velikih vodnih izgubah.

(11) V občini je na področju odvajanja odpadnih voda stanje precej dobro urejeno, saj ima večji del mesta vzpostavljeno kanalizacijo, ki se ustrezno obnavlja ter se odvaja na CČN Trbovlje. Preostala redkeje naseljena predvsem podeželska območja občine nimajo ustrezno urejenega kanalizacijskega sistema, kar bo treba urediti z manjšimi čistilnimi napravami za posamezna naselja.

(12) Prometno omrežje na območju občine je ustrezno urejeno, z izjemo ceste skozi mesto Trbovlje, ki zaradi specifičnosti terena prevzema tudi tranzitni promet. Problem tranzitnega prometa skozi mesto se mora reševati z vzpostavitvijo nove vzhodne obvoznice s tunelsko navezavo na A 1 Šentilj–Koper na severu in navezavo na G 2 108 Ljubljana–Zidani Most v dolini reke Save.

(13) Železniško omrežje, ki poteka prek občine, ima velik gospodarski pomen, saj predstavlja glavno povezavo Slovenije z drugimi državami in predstavlja V. panevropski prometni koridor, ki povezuje Italijo, Slovenijo in Madžarsko ter druge evropske države. Prioriteta železniškega omrežja je spodbujanje razvoja na področju tovornega transporta in javnega potniškega prometa.

(14) Čeprav je v občini precejšnje število registriranih in urejenih kolesarskih poti zunaj naselja Trbovlje, mesto Trbovlje nima urejenih površin za varno vožnjo s kolesi.

(15) V občini problem predstavlja pomanjkanje parkirnih mest. Velik problem predstavlja pomanjkanje parkirnih mest v samem mestu Trbovlje, zaradi visoke stopnje urbanizacije, koncentracije centralnih dejavnosti v središču mesta, visoke gostote poselitve in porasta prometa z osebnimi vozili. Pomanjkanje parkirišč je opazno zlasti ob železniški postaji, posameznih javnih ustanovah in stanovanjskih soseskah. Z analizo mirujočega prometa v mestu so bila poleg območja okrog železniške postaje opredeljena oziroma identificirana še tri območja z izrazito problematiko mirujočega prometa, in sicer območje stanovanjskih sosesk Sallaumines in Mestnega trga, vključno s severnim upravnim delom mesta (Občina, Gurs, policijska postaja), območje stanovanjske soseske Kešetovo, vključno z obema zdravstvenima ustanovama: s Splošno bolnišnico Trbovlje in z Zdravstvenim domom, ki na svojih funkcionalnih zemljiščih dejansko ne zagotavljata parkirišč za paciente oziroma bolnike, lekarno, ter tretje območje, območje v osrednjem delu mesta okrog Trga revolucije, vključujoč vrsto poslovnih in storitvenih objektov (poslovni objekti, pošta, banka, trgovine, sodišče, zemljiška knjiga). Tudi v odprtem prostoru, predvsem na turističnorekreativnih območjih, ni zadostnega števila parkirnih mest. Tu je treba parkirna mesta načrtovati v soodvisnosti z naravnimi vrednotami in občutljivostjo prostora.

(16) Zdajšnja turistična ponudba se vse bolj promovira, vendar se premalo trži in je premalo prepoznavna zaradi stereotipa o degradiranem območju, da bi bilo območje prepoznavno kot turistična destinacija v Sloveniji in še manj v tujini. Analiza potencialov za razvoj turizma pa na drugi strani kaže, da ima občina predvsem s svojo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in s širokimi možnostmi za šport in rekreacijo zadosten potencial za razvoj turizma. Ključna pomanjkljivost je pomanjkanje raznovrstnih in kakovostnih namestitvenih kapacitet (razen mladinskega hotela in planinskih domov).

(17) Občina je navzven znana predvsem po rudarjenju, termoelektrarni in po dimniku kot prostorski dominanti v dolini Save; drži se je negativen predznak degradiranega območja. Premajhna je prepoznavnost mesta in občine navzven glede na njen dejanski pomen in možnosti, saj gre obenem za največje mesto v Zasavju z značilno rudarsko tradicijo.

(18) V občini se je kljub izkazanim potrebam po razvoju visokega šolstva na tem področju izvajalo premalo aktivnosti.

(19) Kmetijstvo v občini nima pomembnejše vloge, zlasti ne za območje dolinskega dna, na katerem so se razvila mestna naselja. Nekoliko večji pomen se kaže na višje ležečem podeželskem območju (v severnem in južnem delu občine). Predvsem je usmerjeno v ekstenzivno živinorejo, zelo malo v sadjarstvo in poljedelstvo. Na kmetijskih gospodarstvih se izrazito kaže problematika prevzema kmetij. Sprememba funkcije in vsebine naselij se odraža tudi v morfoloških značilnostih, saj večina naselij na podeželju izgublja avtohtono podobo. Hkrati mnogi stari, tradicionalno grajeni objekti, ponekod pa celotna naselja propadajo, kar je še najočitnejše na demografsko ogroženih območjih, na katerih je obenem opaziti porast števila sekundarnih bivališč.

(20) Za kmetijstvo v Trbovljah so značilne razdrobljenost kmetij in njihova majhnost, neugodna starostna in izobrazbena struktura in slabe razmere za intenzivno pridelavo. Gospodarski pomen kmetijstva v Trbovljah je majhen, njegovo ohranjanje in razvoj pa sta zelo pomembna za ohranjanje poseljenosti podeželja in krajinske podobe. Spodbujanje razvoja kmetijstva je že in bo tudi v prihodnje usmerjeno v preseganje navedenih težav in izkoriščanje priložnosti, ki se kažejo predvsem v razvoju dopolnilnih dejavnosti in razvijanju podjetništva na podeželju ob sočasni skrbi za ohranjanju okolja in naravnih virov, v spodbujanju razvoja sonaravnega kmetovanja in ohranjanja kmetijske proizvodnje v tesni povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti podeželja in kulturne krajine, v turističnem razvoju podeželja in krepitvi socialnega kapitala na podeželju.

(21) Stanje na področju onesnaženosti zraka:

- Zasavje je po številu preseganj mejnih dnevnih vrednosti med najbolj ogroženimi predeli Slovenije in število dovoljenih preseganj je zadnjih nekaj letih preseženo (izjema leto 2014). Visoki specifični izpusti delcev so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Visoke koncentracije delcev so posledica tudi neugodnih vremenskih razmer v slabo prevetreni kotlini, v kateri lahko še posebej ob pogostih in izrazitih temperaturnih inverzijah že manjša koncentracija izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka.

- V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa, medtem ko so se izpusti iz industrije zaradi vgradnje čistilnih naprav in zmanjšanja industrije v zadnjih nekaj letih precej zmanjšali. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh.

- Preseganja dnevnih mejnih vrednosti so praviloma omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne. Leti 2013 in 2014 sta bili sicer manj onesnaženi z delci PM 10 kot večina preteklih let. Dopustno število preseganj dnevnih mejnih vrednosti je bilo v Trbovljah v letu 2013 50, v letu 2014 pa celo samo 33, kar je pod dovoljenih številom preseganj; manjšo onesnaženost zraka v letih 2013 in 2014 lahko pripisujemo predvsem ugodnejšim vremenskim razmeram, saj je situacija v prvi polovici leta 2015 precej drugačna in smo v prvih treh mesecih že dosegli 31 preseganj dnevne mejne vrednosti.

7. člen

(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1) Občina predvsem mesto Trbovlje je zaposlitveno središče za širše območje Zasavske regije. Z ustvarjanjem kakovostnih lokacij za podjetništvo se bo ta vloga še krepila. Predvidevajo se nove poslovne cone znotraj zdajšnjih proizvodnih con, ki so v prestrukturiranju, ter nove cone na opuščenih rudniških površinah.

(2) Na območju občine se predvideva vzpostavitev vzhodne obvozne ceste oziroma razbremenilno cesto za mesto Trbovlje, ki bi jo bilo mogoče navezati na avtocesto A 1 Šentilj–Koper.

(3) Vizija razvoja in ohranjanja energetike v občini in regiji je »Zasavska energija – razvojna, čista in konkurenčna«. Ključni steber razvoja energetike v občini predstavlja Termoelektrarna Trbovlje kot največji energetski objekt v Zasavju. Predvideni ukrepi so izgradnja plinske elektrarne kot sistemske rezerve elektroenergetskega sistema, ki se v drugi fazi lahko nadgradi v plinsko parno enoto z visokim neto izkoristkom in izrabo odpadne toplote. Z novo plinsko parno elektrarno bomo pridobili ekonomsko učinkovito in do okolja prijazno proizvodnjo električne energije. Za izvedbo je že sprejet DPN, ki podrobno določa načrtovane ureditve. Ključni razvojni vidik je prenova termobloka 4 – 125 MW v kombinirano enoto na premog in lesno biomaso z možnostjo uporabe toplotne energije za daljinsko ogrevanje Zasavja. Na področju izrabe obnovljivih virov energije je ključna izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi – projekt državnega pomena, s katerim bo Slovenija izpolnila cilj v deležu proizvedene električne energije iz obnovljivih virov.

(4) V občini je predvidena vzpostavitev daljinskega ogrevanja Zasavja, ki je pomembna pot za njegovo okoljsko sanacijo. Uresničitev projekta prinaša sprejemljiv način ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije ter soproizvodnje elektrike in toplote z visokim izkoristkom. TET je energetski objekt, ki trenutno proizvaja samo električno energijo, s toploto pa bi lahko oskrbovali geografsko območje zasavske regije občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Izgradnja sistema daljinskega ogrevanja s toploto iz TET ponuja sprejemljivejšo ceno toplote, uresničevanje zahtev zakonodaje po soproizvodnji in predvsem višjo kakovost bivanja Zasavcev zaradi izboljšanja kakovosti zraka.

(5) Za potrebe strateških blagovnih rezerv države Slovenije se ohranja obstoječe skladišče utekočinjenega naftnega plina na lokaciji Polaj v zdajšnjem obsegu (480 m³ oziroma cca 200 ton). Širitve in izgradnjo novih skladiščnih prostorov blagovnih rezerv pa se zagotavlja znotraj enot urejanja prostora z namensko rabo E, prednostno v območju energetskega koridorja ob TET.

(6) Razvoj turizma na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost v občini, še posebej s povezovanjem naravne in kulturne dediščine. Ključen segment celovitega turističnega produkta je ponudba turističnih kmetij (povezava ekoloških kmetij s tematsko potjo). Poleg razvoja podeželskega turizma ima občina tudi kakovostne prostorske in vsebinske možnosti razvoja na področju športnorekreativnih dejavnost (Kum, Sveta Planina, Vrhe - del – smučanje, kolesarjenje, pohodništvo) z že obstoječo kakovostno infrastrukturo ter možnostjo njene nadgradnje v usmerjene turistične ponudbe (kulturni turizem, naravovarstveni (eko) turizem, visokokakovostna športna ponudba).

(7) Turistična posebnost občine pa je na drugi strani njena industrijska dediščina. Ostanki in pričevanja o rudarjenju v Trbovljah so dovolj očitni, da bi jih lahko ponudili obiskovalcem na vpogled kot posebnost. S tega vidika so za turistično ponudbo zanimivi rudnik (ta trenutno za obiskovalce še ni odprt), izvozni stolp jaška, vhodi v jame, oprema rudarjev, legenda o perkmandeljcu, rudarska naselja in kolonije z rudarskimi stanovanji ter prikazi njihovega načina bivanja. Poleg tega pa bi bilo na rudarsko preteklost smiselno vezati tudi prireditve v občini.

(8) Za spodbujanje razvoja turizma na območju občine Trbovlje je pomembna tudi vključenost turistične ponudbe v skupne turistične programe Zasavja in tudi širšega območja. Tako je bilo v skupne programe na širšem območju, ki zajema poleg Trbovelj in Zasavja tudi več občin zunaj tega območja, v zadnjih letih izvedenih več projektov in aktivnosti, predvsem razvoj blagovne znamke »Posavsko hribovje – hribi in doline za rekreativne skomine«, ki predstavlja krovno turistično blagovno znamko, »Kolesarske poti Posavskega hribovja«, »Konjeniške poti Posavskega hribovja« in »Pohodniške poti Posavskega hribovja«. Najobsežnejša slovenska pokrajinska enota Posavsko hribovje je bogata z raznoliko naravno in s kulturno dediščino ter ponuja številne možnosti za rekreacijo. Pod sloganom »Hribi in doline za rekreativne skomine« je nastalo 25 pohodniških poti Posavskega hribovja, med katerimi jih nekaj poteka tudi na območju občine Trbovlje, med drugim tradicionalni nočni pohod na Mrzlico, prvomajsko srečanje na Mrzlici, družinski pohod na Mrzlico, srečanje Zasavčanov in Savinjčanov na Mrzlici ter tradicionalni pohod na Kum. Poleg pohodniških poti se postopoma izoblikujejo in označujejo konjeniške poti; trenutno so na območju občine Trbovlje tri konjeniške poti, in sicer Kumska konjenica, Podkum–Škratova dolina in Zg. Rečica–Vrhe. Po hribovitem Posavskem hribovju so namreč v preteklosti vodile pomembne furmanske poti. V brodarskih postojankah ob Savi se je odvijala živahna trgovina, vez z zaledjem pa so vzdrževali prav furmani.

(9) Razgibana pokrajina Posavskega hribovja ponuja brezmejne možnosti za rekreacijo. Kolesarske poti ki so speljane po hribih in dolinah sedmih občin, potekajo mimo zanimive naravne, kulturnozgodovinske in etnološke dediščine. Med kolesarskimi potmi, ki tvorijo mrežo kolesarskih poti Posavskega hribovja, je na območju občine Trbovlje registriranih šest kolesarskih poti v skupni dolžini 129 km. Poleg pohodniških, konjeniških in kolesarskih poti so za turiste zelo zanimive tudi razne etnološke, ekološke in panoramske turistične poti kot na primer v Trbovljah Etnološka pot – Zasavski muzej Trbovlje in Ekološka pot – srednje šole Trbovlje.

(10) Na območju občine Trbovlje delujejo štiri turistične agencije, katerih dejavnost je v veliki meri usmerjena v organizacijo počitniških programov, izletov in programov za destinacije zunaj Trbovelj in Zasavja, pogreša pa se dejavnost, ki bi turiste usmerjala v domači turizem. Poleg turističnih agencij na območju občine Trbovlje aktivno delujejo tri turistična in hortikulturna društva ter 25 kulturnih društev in trije javni zavodi, ki so neposredno ali posredno usmerjeni v razvoj turizma na območju občine in imajo v svojih programih tudi aktivnosti, usmerjene v turistični razvoj območij, na katerih delujejo.

(11) Občina Trbovlje je skupaj z občinama Hrastnik in Zagorje ob Savi vključena v skupni turistični projekt »Vse teče v tri krasne«. Glavni cilj projekta je vzpostavitev sistema turističnega razvoja, ki bo postavil občino Trbovlje in regijo Zasavje na turistični zemljevid kot turistično destinacijo. V okviru projekta med drugim potekajo aktivnosti za vzpostavitev skupne organizacije za razvoj turizma, priprava in izvedba enotnega koncepta trženja, razvijanje blagovne znamke z enakim imenom »V tri krasne« in njenih standardov ter priprava novih turističnih produktov in njihovo trženje.

(12) Na območju občine Trbovlje deluje Zasavski muzej, ki predstavlja zgodovinsko preteklost razvoja območja, ki se nanaša predvsem na rudarsko in industrijsko dejavnost ter večje število slikarskih in drugih zbirk, ki se lahko vključujejo v turistično ponudbo območja.

(13) Omejene naravne danosti na območju Trbovelj preprečujejo razvoj intenzivnega kmetovanja, so pa podlaga za usmerjanje kmetij v takšne oblike in načine pridelave, ki so skladni z evropskimi smernicami do okolja prijaznega kmetovanja. Ohranjanje obdelanosti pokrajine z do okolja prijaznimi tehnologijami je predvsem pomembno za ohranjanje biotske raznolikosti na varovanih območjih narave (zavarovana območja in območja Natura 2000) ter na drugih območjih z naravovarstvenim statusom (naravne vrednote in ekološko pomembna območja), na katerih bo treba več aktivnosti usmeriti v ozaveščanje lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter nosilcev kmetijske dejavnosti, da se bodo odločali za sonaravne oblike kmetovanja, katerih najvišja stopnja je ekološko kmetovanje. Poleg lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter nosilcev kmetijske dejavnosti bo treba o pomenu ohranjanja okolja in posledično ohranjanja naravnih virov ozaveščati tudi vse druge prebivalce podeželskega in urbanega okolja. Zelo pomembno je tudi pravilno gospodarjenje z gozdovi, saj so gozdovi naravni čistilec celotnega ekosistema tudi na območju Trbovelj.

(14) Glede na neugodno velikostno strukturo kmetij, njihovo tehnološko opremljenost, slabo izkoriščenost delovne sile in opreme bo treba razmišljati o uvajanju raznovrstnosti človeških in denarnih virov v nekmetijske dejavnosti na kmetijah in pospeševanju razvoja podjetništva in obrti. Kmetije, ki bodo nadaljevale primarno proizvodnjo in bodo težile k povečevanju posesti, bo treba usmerjati v uporabo tehnologij kmetovanja, ki so ekonomsko donosne in do okolja prijazne.

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Trbovlje dandanes prehajajo skozi občutljivo obdobje socialno ekonomske tranzicije. Kot mesto se je v preteklosti razvilo v bližini najdišč premoga, v sedanjosti pa je odrezano od dveh najpomembnejših prometnih koridorjev, ki prečkata območje Slovenije. Skladno z izhodišči opredeljenimi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije se kot središče nacionalnega pomena razvija somestje Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi. Somestje se bo razvijalo kot skupina medsebojno povezanih mest, v katerih se dejavnosti razporejajo po načelu dopolnjevanja funkcij. Z medsebojnim povezovanjem in razmeščanjem funkcij posamezna naselja znotraj somestja krepijo svoje vloge v urbanem sistemu, pri čemer imajo Trbovlje, tudi zaradi svoje osrednje lege in preteklega razvoja pomen regijskega središča in predstavljajo osrednje mesto somestja. V Trbovljah je namreč sedež več pomembnejših institucij širšega regionalnega pomena od Okrajnega sodišča, Zemljiške knjige, Splošne bolnišnice, Geodetske uprave. Vloga občine Trbovlje je v regiji je bolj opazna tudi z nekoliko širšega območja, z vidika delovnih mest, ki jih občina lahko nudi.

(2) Vloga Trbovelj kot vodilnega mesta v regiji se bo v prihodnje še krepila, za kar pa bo treba definirati možnosti za nove kompetence mesta, definirati nov sistem urbane celote in izvesti urbano regeneracijo mestnega prostora, ki bo obstoječo linearno strukturo mesta nadgradila z novim sistemom cestnih povezav, dodala več odprtih javnih površin različnih po pomenu in obliki z bogato urbano opremo na katere se bodo navezovale zelene parkovne in rekreativne površine. Izhodišča za izboljšanje kompetenc mesta so v izboljšanju njegove dostopnosti, okoljski prenovi celotne regije, revitalizaciji degradiranega stavbnega fonda in ustvarjanju novega kulturnega prostora z navezavo na preteklo rudarsko tradicijo in prihodnjo vizijo Trbovelj kot središča multimedijske umetnosti. Izboljšanje dostopnosti, zlasti z izgradnjo vzhodne obvozne ceste oziroma navezava na tretjo razvojno os oziroma drugih ustreznih navezav na obstoječe državno cestno omrežje in izboljšanje železniškega infrastrukturnega omrežja bo pomembno vplivala na ekonomski razvoj mesta, pri čemer bo treba upoštevati izjemno občutljivost prostora, zaradi prisotnosti in pomena naravnih virov in večjega števila naravnih vrednot v prostoru.

II. 2. 2 Cilji

9. člen

(cilji prostorskega razvoja)

Približati se ciljni projekciji števila prebivalstva do leta 2021, ki je ocenjena na 19000 (po trendih 17965) prebivalcev.

(1) Cilji gospodarskega razvoja občine:

- Določiti zadostne površine za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest vsaj na razmerje 75 % delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo (sedanji indeks 61%) in hkrati pripraviti načrt postopnega večanja zaposlitvenih možnosti v občini in prehoda zaposlenih iz sekundarnega sektorja v terciar in kvartar kar bo spodbudilo trend razvoja Trbovelj v dovolj močno gospodarsko in urbano jedro in generatorja razvoja svoje ožje in širše okolice.

- Zagotoviti zadostne površine in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Tako je treba poleg že obstoječih industrijskih con predvideti nove površine v obliki gospodarskih con, dodatne površine za manjše obrtnike in ohranjati in spodbujati razvoj delovnih mest na podeželju.

- Usmerjanje obrtnih in proizvodnih dejavnosti iz utesnjenih delov mestnega centra na nove površine na obrobji, kjer bodo imeli možnost za razvoj.

Obstoječe slabo ohranjene ali opuščene industrijske cone se prestrukturirajo ter namenijo za nove obrtne dejavnosti. Prenovljene cone naj bodo ponudbeno konkurenčne ter ustrezno opremljene.

- Omogočiti razvoj podeželskega dela občine, predvsem na hribovitih območjih občine z zagotavljanjem zadostnih površin in spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih ter dodatnih dejavnostih kmetij, ki bo temeljila na tradicionalnih znanjih.

- Zagotoviti ohranitev in razvoj energetike z ustrezno rabo prostora in zagotavljanjem zadostnih površin za proizvodno in distribucijo električne energije za potrebe občine, regije in države z namenom ohranitve in razvoja energetike v občini in regiji ter sočasne povečane energetske učinkovitosti in samooskrbe.

- Spodbujati razvoj do okolja prijaznih dejavnosti, ki nimajo emisij, imajo nizko porabo energije, ne potrebujejo cestnih povezav in poiskati nove, naravi prijazne oblike dela in zaslužka.

(2) Turizem:

- Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter navezovanje turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

- Povečati nočitvene kapacitete iz obstoječih 100 ležišč, ki so zagotovljeni v mladinskem hotelu, planinskih domovih in nekaterih zasebnikih, na skupno do 160 ležišč, od tega do 30 ležišč z novogradnje ali prenovo prenočitveno-hotelskih kapacitet v mestu in do 30 ležišč v okviru turističnih kmetij. Nova prenočišča bodo namenjene različnim skupinam gostov, zlasti v mestu, medtem, ko bomo na podeželju dodatne nočitvene kapacitete pridobivali z obnovo in dodatno promocijo obstoječih objektov zlasti planinskih domov, obstoječih kmetij itn.

- Pridobivanje stacionarnih gostov in zadovoljevanje potreb vedno bolj zahtevnih enodnevnih obiskovalcev. Stacionarni turizem se bo razvijal v obliki različnih enodnevnih obiskov šolskih skupin, skupin upokojencev ter izmenjav na področju kulture in športa. Z razvojem celovite turistično-kulturno-športne ponudbe občine in regije bomo enodnevne obiske nadomestili z 2–3 dnevnimi programi.

- Spodbujanje izgradnje turistične infrastrukture, (smučišča, vlečnice, kolesarske poti, oznake, parkirišča …) ter pripadajoče komunalne infrastrukturne ureditve, pri čemer je treba kar v največji meri upoštevati naravne danosti in omejitve v prostoru.

- Aktiviranje zainteresiranega lokalnega prebivalstva in pridobitev konsenza v okolju. Socialni kapital je eden izmed ključnih elementov za uspešno udejanjanje zastavljenih ciljev, zato je pomembna ponovna oživitev vaških skupnosti in njihova aktivna vključitev v proces odločanja.

- Ohranjanje običajev in v tem smislu ustrezno spodbujanje nosilcev tradicionalnih znanj iz preteklosti in obrti k njihovi ohranitvi in nadaljnjem razvoju.

- Ohranjanje naravne in kulturne dediščine, zlasti etnološke in tehnične rudarske dediščine, z ustanavljanjem muzejev na prostem (Gvido) in poti rudarske dediščine, ohranjevanjem posameznih stanovanjskih enot v njihovi prvotni obliki in prikazom nekdanjega rudarskega življenja (Njiva, Občinska kolonija) .

- Spodbujanje turističnih društev in zainteresiranega lokalnega prebivalstva pri razvoju turizma in k povezovanju njihove turistične ponudbe v skupne blagovne znamke in turistične programe, tako na območju občine, Zasavske regije kot tudi širše zunaj Zasavja.

(3) Gospodarska javna infrastruktura:

- Izboljšanje dostopnosti občine na avtocestni križ z modernizacijo obstoječih cestnih povezav (posodobitev glavne ceste G2 108 Ljubljana–Litija–Hrastnik–Zidani Most) in vzpostavitvijo nove cestne povezave z izgradnjo tunela Trbovlje–Prebold in gradnjo vzhodne obvoznice skozi mesto.

- Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja z izgradnjo sistema povezovalnih cest in prenovo obstoječih prometnic, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajne mobilnosti, pri čemer je treba zagotoviti učinkovit sistem javnega potniškega prometa, ki bo zmanjševal potrebo po uporabi osebnih avtomobilov, povezati cestni in železniški potniški promet, zagotoviti ustrezno ceno javnega potniškega prometa predvsem z zagotavljanjem državnih subvencij in zagotoviti zadostno varnost in pretočnosti prometnih povezav.

- Izgradnja novih parkirnih površin v občinskem središču. Občina bo problematiko mirujočega prometa reševala prvenstveno z gradnjo garažnih – parkirnih hiš oziroma z drugimi oblikami parkirnih objektov na prometno najbolj izpostavljenih delih mesta: ob južni vpadnici v mesto na območju železniške postaje, v centralnem delu mesta na območju Trga revolucije, na območju soseske Kešetovo oziroma Splošne bolnišnice Trbovlje in Zdravstvenega doma Trbovlje in na območju stanovanjske soseske Sallaumines. Občina bo gradnjo garažnih hiš načrtovala posamezno, kot samostojne objekte oziroma jo vključevala v načrtovano stanovanjsko oziroma poslovno gradnjo.

- Z ustrezno mrežo glavnih kolesarskih poti v občini Trbovlje zagotoviti kakovostne pogoje za kolesarjenje. Namen je vzpostaviti celovito omrežje lokalnih kolesarskih povezav v občini s predlogom optimalnih tras in oblik kolesarskih povezav. Z ustreznim planiranjem dinamike izgradnje oziroma vzpostavitve kolesarskih povezav bo treba omogočiti uravnotežen razvoj komunikacij s kolesom, čim boljšo dostopnost do vseh predelov občine, ter izboljšati kakovost prometnih storitev v smislu racionalne rabe energije in zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Znotraj in v okolici naselja, kjer je treba upoštevati načela racionalne rabe prostora in kjer se pričakuje večja količina motornih vozil, je najprimernejša izvedba kolesarskih stez in kolesarskih pasov, kar pa bo v Trbovljah, zaradi prostorske stiske, težko izvajati. V prihodnje Občina načrtuje tudi kolesarsko povezavo s sosednjimi občinami zunaj obstoječih prometnih povezav kot del novih rekreacijsko športnih površin na degradiranih rudniških površinah. Samostojne, ločene površine za kolesarje bodo omogočile večjo prometno varnost in porast uporabe kolesa.

- Zagotoviti ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij.

- Dograditev celotnega omrežja odvajanja komunalnih vod in povezava na centralno čistilno napravo za območje mesta, Trbovlje, Ojstro in Gabrsko. Za odvod odpadne vode v posameznih naselij, ki jih zaradi oddaljenosti ni mogoče priključiti na obstoječi kanalizacijski sistem in CČN, je treba zgraditi ločeni kanalizacijski sistem z manjšimi biološkimi čistilnimi napravami, najprej za zaselke na vodovarstvenih območjih občine (Kumsko pogorje, Javor – Planinska vas, Knezdol), pozneje pa tudi preostala.

- Obstoječe vodovodno omrežje je treba posodobiti. Zaradi dotrajanosti dela vodovodnega omrežja prihaja do velikih izgub pitne vode. Posodobitev je treba izvajati s širjenjem in z rekonstrukcijo obstoječega sistema.

- Vzpostaviti je treba vodovarstvena območja na vseh virih pitne vode in jih zavarovati pred škodljivimi vplivi. Vse vodne vire je treba zaščititi pred morebitnim onesnaženjem z rednim in poostrenim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov.

- Obstoječe vročevodno omrežje je treba posodobiti. Dograditi je treba obstoječe vročevodno omrežje v naselju Trbovlje v delu, kjer omrežje še ni zgrajeno in spodbujati priklop na vročevodno omrežje s subvencijami in obveznim oziroma prednostnim priklopom posameznih objektov.

- V vaških naseljih in zaselkih, kjer je v neposredni bližini več ogrevanih objektov je treba zgraditi skupne ogrevalne sisteme na biomaso z eno kurilno napravo. Takšni DOLB sistemi so predvideni predvsem za naselja Dobovec, Čeče, Klek, Bevško in Retje nad Trbovljami.

- Občina bo spodbujala rabo obnovljivih virov energije predvsem z uporabo odpadne toplote (TET, RTH, javna kanalizacija) in za ogrevanje (hlajenje) objektov v tistih naseljih, kjer ni možen priklop na kolektivni vir (vročevod, sistemi daljinskega ogrevanja na biomaso).

- Z ustreznim ozaveščanjem in izobraževanjem doseči večje količine ločeno zbranih odpadkov ter zmanjšati delež odpadkov za odlaganje.

(4) Stanovanja:

- Uravnotežen prostorski razvoj Trbovelj in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Poudarek je tudi na ohranjanju prebivalcev v hribovitih območjih občine.

- V občini je izkazana potreba po stanovanjih, zato bodo omogočene prostorske možnosti tako za individualno gradnjo kot za večstanovanjsko gradnjo. Večstanovanjska gradnja bo omogočena le v naselju Trbovlje in Gabrsko. Obseg nove stanovanjske gradnje bo uravnotežen s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnostih. Potreba po novih stanovanjih glede na ciljno projekcijo števila prebivalstva do leta 2021 je 430 novih stanovanj.

- Usmeritev gradnje naj bo predvsem v kakovostnejša in infrastrukturno bolj opremljena stanovanja, različnih tipov tako po velikosti kot ceni in prilagojena različnim socialnim skupinam (oskrbovana stanovanja, stanovanja za mlade družine, ipd).

- Nova stanovanja se bodo prednostno pridobivala s prenovo obstoječih degradiranih območij – opuščenih industrijskih con znotraj mesta in rudarskih in delavskih kolonij.

- Izboljšati urbano podobo naselij Trbovlje in Gabrsko, z ureditvijo javnih površin (trgov, ulic, urbano opremo), s spodbujanjem moderne izgradnje in arhitekturno/urbanistične prenove v novih delih naselja, ob upoštevanju še ohranjene arhitekturne identitete v starih jedrih.

- Obstoječe družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre skladno s predlaganim modelom omrežja naselij, za izboljšanje nivoja oskrbe.

- Zaradi velike stopnje urbaniziranosti mora občina posebno pozornost posvetiti sistemu javnih zelenih površin, ki jih je treba zagotoviti v obsegu krajinskih parkov (Kum, Mrzlica), ožjih rekreacijskih območjih (Sveta Planina, Vrhe - del), mestnih parkov v mestu Trbovlje in manjših zelenih sistemov v drugih naseljih ter tudi v povezanem mikroomrežju javnih zelenih površin (otroška igrišča, ureditev manjših trgov itn.).

(5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti:

- Zagotavljal se bo izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost. Občina bo ohranjala in prenavljala obstoječe ter spodbujala nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini, v mestu Trbovlje pa tudi oblikovanje ustreznih programov in nadgrajevanje prepoznavnosti mesta kot regionalnega središča nacionalnega pomena. Omrežje teh dejavnosti bo treba dopolnjevati glede na demografska gibanja.

Spodbujati lokalno samooskrbo s hrano z ureditvijo vrtičkarskih con – urbanih vrtov, tržnice z lokalno pridelano hrano in vključitvijo lokalnih pridelovalcev hrane v oskrbne verige javnih zavodov.

(6) Kmetijstvo in razvoj podeželja:

- S spodbujanjem oziroma krepitvijo dialoga med prebivalci podeželja, s spodbujanjem mladih, žensk, starostnikov k vključevanju v razvojne aktivnosti, povezovanju društev, lokalnih skupnosti, gospodarskega sektorja in javnih institucij v izvedbo skupnih iniciativ za krepitev lokalne pripadnosti, povezovanja na podeželju, promocijo in širšim povezovanjem v okviru regije in države se bo krepil socialni kapital na podeželju, ki je ključen element za nadaljnji uspešen razvoj podeželja.

(7) Ohranjanje narave in kulture:

- Občina bo še nadalje skrbela za ohranjanje in varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter območij in objektov s področja kulture.

(8) Cilj zmanjšanje onesnaženosti zraka:

- Za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce PM10 je Vlada Republike Slovenije v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripravila Načrte za kakovost zunanjega zraka za Zasavske občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje (Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja, Uradni list RS, 108/2013).

- Načrt je usmerjen predvsem v zmanjševanje izpustov zaradi ogrevanja stavb in izpustov cestnega motornega prometa.

- Odlok vsebuje več kot 40 ukrepov, ki so razvrščeni v tri stebre:

a) Ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

b) Ukrepi na področju prometa

c) Ukrepi na drugih področjih (gospodarstvo, ozaveščanje …)

- Predvideni so tudi kratkoročni ukrepi, s katerimi bi ob nastopu obdobij s prekoračenimi mejnimi vrednostmi skušali skrajšati trajanje teh obdobij.

(9) Cilj oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo za vse prebivalce občine:

- zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo za vse prebivalce občine. Komunalno urediti v največji možni meri oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo tudi razpršene gradnje iz preteklih let in vse novogradnje, zlasti javne objekte, kot so šole, vrtci ter npr. obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti,

- za varovanje zdravja je treba urediti upravljanje vaških vodovodov.

II. 2. 3 Prioritete uresničevanja ciljev

10. člen

(prioritete uresničevanja ciljev)

(1) Prioritete uresničevanja ciljev so v sledečem vrstnem redu:

- zmanjšanje onesnaženosti zraka,

- zagotovitev oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo,

- krepitev vloge Trbovelj kot vodilnega mesta v regiji,

- povečanje števila delovnih mest predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju

- ohranitev in razvoj energetike

- izgradnja novih cestnih povezav

- urbana prenova mesta z energetsko sanacijo stavb

- prostorska in ekološka sanacija degradiranih površin, s ciljem vzpostavitve in razvoja novih dejavnosti, ki bodo omogočila generiranje novih poslovnih priložnosti v občini in regiji

- vzpostavitev novih gospodarskih in industrijskih con za ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti

- izboljšati prepoznavnost podeželja in ohranjanje prebivalstva na podeželju

- izboljšanje dostopnosti in infrastrukturne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij,

- mobilnosti in trajnostna prometna politika

- varovanje kulturne dediščine in spodbujati njeno ohranjanje, še posebej stavbno in tehniško dediščino, ki priča o rudarski preteklosti kraja,

- vzpostavitev kakovostnega turističnega območja južnega dela občine Krajinski park Kum ter na severu Krajinski park Mrzlica, ki morajo upoštevati in zagotavljati ohranjanje lastnosti zavarovanih območij in naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti na opredeljenih ekološko pomembnih območjih in območjih Natura 2000,

- spodbujanje sonaravnega kmetovanja in razvoja dopolnilnih dejavnosti na podeželju

ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

11. člen

(prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1) Gospodarske dejavnosti

- Občina bo krepila moč Trbovelj kot mesta, ki poleg bivalnega središča prevzame vlogo regionalnega, poslovnega in zaposlitvenega centra širšega območja Zasavske regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. Prednostno se ureja center mesta, v katerega se locirajo glavne mestotvorne in mestoslužne dejavnosti ter z urbano prenovo zagotovi prepoznavna podoba mesta.

- Z vzpostavitvijo novih in širitvijo ter obnovo obstoječih poslovnih con znotraj Trbovelj se zagotovi ustrezne poslovne površine za nova delovna mesta v občini za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. Občina še vnaprej nadaljuje s selitvijo motečih dejavnosti zunaj stanovanjskih območij v nove gospodarske cone.

Obstoječe predvsem opuščene in degradirane gospodarske cone na robovih naselja se sanirajo, ter uredijo glede na nove potrebe gospodarstva.

- Območje prometno energetskega koridorja ob reki Savi, se tudi v naprej namenja za ohranitev in nadaljnji razvoj energetike in transporta (TET, HE Trbovlje, pretovorna postaja).

- V hribovitih delih občine se z ohranjanjem primarnih dejavnosti ohranja podeželski značaj občine ob spodbujanju lokalne samooskrbe, ekološke pridelave hrane, dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe vezane na naravne vrednote območja.

(2) Bivanje

- Zagotavlja se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju mesta Trbovlje. V manjši meri tudi v naselju Gabrsko, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij za stanovanja. Skladno s temeljnim načelom trajnostnega razvoja bo imela obnova prednost pred novogradnjo. Pri načrtovanju novih stanovanjskih območij in prenovi se bodo upoštevala merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se bo zagotavljala racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjska gradnja pa se bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.

- Pri načrtovanju stanovanjskih površin na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status se upoštevajo pogoji in varstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti.

(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti

- Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg mesta Trbovlje določijo v naselju Dobovec, kot lokalnemu središču.

- Zagotavljal se bo izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost. Občina bo ohranjala in prenavljala obstoječe ter spodbujala nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini, v mestu Trbovlje pa tudi oblikovanje ustreznih programov in nadgrajevanje prepoznavnosti mesta kot regionalnega središča nacionalnega pomena. Omrežje teh dejavnosti bo treba dopolnjevati glede na demografska gibanja.

(4) Turistična in kulturna dejavnost

- Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbujala bo razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na širšem območju Krajinskega parka Kum in Mrzlica in na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Spodbujala bo povezovanje v skupno regijsko turistično ponudbo in programe. Povečala bo spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi blagovnimi znamkami in programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst in obnavljanjem ter dodatnim promoviranjem obstoječih nočitvenih kapacitet, zlasti na podeželju. Na podeželju bo spodbujala iskanje tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

- Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v območje naselij Trbovlje, Knezdol, Dobovec, Škofja Riža, Vrhe, Čeče.

- Občina bo spodbujala in sofinancirala različne že uveljavljene, tradicionalne kulturne dejavnosti in spodbujala razvoj novih, še ne uveljavljenih dejavnosti z različnih področij ljubiteljske in profesionalne kulture.

- Občina Trbovlje bo spodbujala razvoj programa »Trbovlje novo medijsko mesto«, ki opredeljuje mesto Trbovlje kot središče multimedijske umetnosti, poletni festival ljubiteljske in profesionalne kulture, delavnice s področja likovne in glasbene umetnosti itd., dejavnosti muzeja rudarsko-industrijske dediščine itn.

- Rekreacijski območji severnega in južnega dela občine predstavljata glavno zeleno rekreacijsko območje na katero se programsko navezuje turistična ponudba, prikaz kulturne dediščine in naravnih vrednot občine, mreža peš in kolesarskih poti, etnoloških, ekoloških in konjeniških poti v in med naselji itn. Dodatno bo občina Trbovlje usmerjala razvoj v povezovanje športnorekreacijskih, kulturnih in turističnih dejavnosti na območju mesta in degradiranih površin po opustitvi rudarjenja.

(5) Varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave

- Pri načrtovanju poselitve je treba zagotavljati varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in upoštevati omejitve na območjih, ki se urejajo s posebnimi varstvenimi režimi in odloki: vodovarstvena območja, zavarovana območja narave, naravne vrednote, območje Natura 2000 in ekološko pomembna območja.

- Za posege na območjih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje Ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.

- Posegi na zavarovanih območjih morajo biti usklajeni z varstvenimi režimi zavarovanih območij in naravnih spomenikov.

- Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev, določenih v Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot.

12. člen

omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1) Omrežje naselij z vlogo naselij

NASELJE

RANG (VLOGA) NASELJA V OMREŽJU NASELIJ

Trbovlje (v somestju s Hrastnikom in Zagorjem ob Savi)

središča nacionalnega pomena

Dobovec

lokalno središče

NASELJE

FUNKCIJE NASELJA

Trbovlje

občinsko središče, stanovanjske, regionalne in lokalne upravne, družbene, regionalne in lokalne poslovne, zdravstvene, regionalne in lokalne izobraževalne, kulturne, prometne, športne in rekreacijske, trgovske, turistične in gostinske

Dobovec

stanovanjske, družbene, lokalne izobraževalne, storitvene funkcije, trgovske, turistične in gostinske, športnorekreacijske, kmetijstvo na obrobju naselij,

Gabrsko

stanovanjske, družbene, poslovne in storitvene, kulturne, športnorekreacijske, trgovske, gostinske, kmetijstvo na obrobju naselij,

Čeče - del

stanovanjske, družbene, storitvene, kulturne, športnorekreacijske, turistične, trgovske, gostinske, kmetijstvo na obrobju naselij,

- Naselji Čeče in Gabrsko, ki predstavljata zaledje mesta Trbovlje, se razvijata kot samostojni naselji z ohranjanjem prepoznavnosti naselja, z ustreznim opremljanjem s centralnimi dejavnostmi in s prostorskimi možnostmi za urbani razvoj.

- Posebno vlogo v sistemu poselitve bodo imele posamezne lokacije zunaj naselij s turističnim pomenom oziroma potencialom (športni centri, izhodišča za pohodništvo, planinske koče in domovi itn.). Na teh območjih se bo povečal spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko, predvsem s povečanjem števila in vrste nočitvenih kapacitet in obnavljanjem ter dodatnim promoviranjem obstoječih nočitvenih kapacitet, zlasti na podeželju v planinskih domovih in kmetijah.

- V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1) Osrednja razvojna os v občini poteka ob glavni cesti Ljubljana–Zidani Most–Maribor. Ob njej se bo omogočal in spodbujal intenzivnejši razvoj, razen na območjih, kjer je predviden zadržan razvoj in ohranjanje naravne krajine. Sekundarna razvojna os poteka ob regionalni cesti Trbovlje–Gabrsko – občina Prebold, kjer se bo omogočal in spodbujal zmeren razvoj s poudarkom na območjih za stanovanja.

(2) Temeljni prometni osi v občini sta:

- Smer zahod–vzhod G2-108: Ljubljana–Trbovlje–Zidani Most

- Smer zahod–vzhod R1-221: Zagorje–Trbovlje–Hrastnik

- Smer sever–jug R1-223: odsek med Savo in cesto R1-221

- Smer sever–jug R2-427: Trbovlje–Gabrsko–občina Prebold

(3) Predvidene prometne osi:

- Izgradnja nove vzhodne obvozne ceste oziroma navezava na državne cestne povezave (hitre ceste).

- Skozi občino poteka tudi dvotirna železniška proga Ljubljana–Zidani Most, kjer je ob Savi južno od Trbovelj tudi železniška postaja. Vloga železniškega potniškega prometa je premalo izpostavljena in jo je v prihodnosti treba okrepiti, predvsem z posodobitvijo železnice ter ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«).

- Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. Kjer to zaradi utesnjenosti prostora ni mogoče, se kolesarske poti umeščajo v prostor samostojno ali v povezavi z rekreacijskimi in peš potmi.

- V vseh naseljih je treba zagotoviti površine za varno odvijanje peš prometa.

14. člen

(druga, za občino pomembna, območja)

(1) V Trbovljah se nahajajo tudi pomembna območja z vidika ohranjanja narave, in sicer:

- zavarovana območja: Krajinski park Kum in Krajinski park Mrzlica.

- Krajinski park Kum: Gre za območje z visoko vrednostjo krajinskih elementov. Odlikuje jo visoka naravna ohranjenost, izjemne krajinske vrednote in vidno izpostavljene reliefne oblike. Območje odlikuje tudi kakovostna kulturna krajina značilnih zaselkov, posameznih kmetij in gručastih naselij. Zaradi velikih nadmorskih višin, reliefnih ter talnih razmer prevladujejo travniki in gozdovi. Stanovanjska in gospodarska poslopja kmetij večinoma predstavljajo pomembne spomenike ljudskega stavbarstva. Poti po grebenih in kopastih vrhovih pa ponujajo izjemne poglede na celotno Trboveljsko občino in sosednja območja. Celotno območje je opredeljeno kot območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru ter kot izjemna krajina. Območje je priljubljena izletniška točka, po njem so speljane številne kolesarske in pohodniške poti. Za celotno območje je treba izdelati krajinsko zasnovo. Krajinski park Mrzlica: je prav tako kakovostna kulturna krajina z avtohtono razpršeno poselitvijo. Območje je naravno zelo dobro ohranjeno, večinoma pokrito z gozdovi. Mrzlica je priljubljena izletniška in razgledna točka. Naravnim in kulturnim vrednotam območja lahko pripišemo lokalni pomen. Za območje naj se izdela krajinska zasnova.

- naravni spomeniki opredeljeni in zavarovani v občinskih predpisih s področja varovanja kulturne in naravne dediščine.

- posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu EU. Na območju občine Trbovlje se nahajajo naslednja območja Natura 2000: Posavsko hribovje (SI5000026), Mrzlica (SI3000029), Kum (SI3000181).

- naravne vrednote, ki so poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske, tesni ter drugi geomorfološki pojavi, izviri, slapovi, brzice, potoki in reke z obrežji, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. Na območju Občine Trbovlje je registriranih 7 naravnih vrednot državnega pomena in 21 naravnih vrednot lokalnega pomena.

- ekološko pomembna območja , to so območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb ali ki drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem, da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko omrežje, habitati mednarodno varovanih vrst, selitvene poti živali in območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst. V občini Trbovlje so opredeljena tri ekološko pomembna območja, in sicer Posavsko hribovje–severno ostenje–Mrzlica, Kum in Zasavsko hribovje.

(2) V občini so pomembna tudi območja ustvarjenih kvalitet prostora, kamor sodijo vsi objekti in območja kulturne dediščine. Od enot kulturne dediščine, ki se nahajajo na območju občine, so nekatere z odloki razglašene za kulturni spomenik. V teh območjih velja, da niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik.

15. člen

(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1) Urbanistični načrte je treba izdelati za naselja Trbovlje.

(2) Urbanistični načrt Trbovlje obsega urbanizirano območje naselja Trbovlje in Gabrsko. V urbanistični načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo zaključeno območje naselja: kmetijska zemljišča, območje gozdov, ter del območje rudniških površin, ki se ga del sanira. Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega koncepta naselja Trbovlje z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije, izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja, ipd

II. 4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

16. člen

(razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala skladno s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dozdajšnja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(3) Območja za gradnjo pomembnejših infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z OPPN.

II. 4. 1 Prometna infrastruktura

17. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Glavne cestne povezave potekajo po dolini reke Save ter Trboveljščice. Na območju občine ni priključka na avtocesto. Na območju občine je 24,42 km državnih, 88,30 km lokalnih cest ter 87,64 km javnih poti.

(2) Na območju občine Trbovlje potekajo tri regionalne državne ceste, in sicer:

- R1-221 Zagorje ob Savi–Trbovlje–Hrastnik in

- R1-223 sotočje Save in Trboveljščice – proti severu do ceste R1-221,

- R2-427 Trbovlje–Gabrsko–Prebold

(3) Državna glavna cesta (G2-108), ki povezuje Trbovlje s preostalo Slovenijo, poteka ob reki Savi proti Ljubljani in proti Zidanemu Mostu. Pri izlivu Trboveljščice v Savo se od glavne ceste odcepi R1-223, ki se kmalu priključi na R1- 221. V severnem delu Trbovelj se od R1-221 odcepi R2-427, ki povezuje Trbovlje s sosednjim Preboldom.

(4) Dolžine javnih cest v občini po kategorijah so prikazane v naslednji tabeli:

(5) Za vzdrževanje javnih cest (lokalnih cest, lokalnih poti, ulic in parkov) skrbi javno komunalno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o. Občinsko cestno omrežje, obsega 175,94 km javnih poti in cest.

(6) Problematika prometnega režima je povezana z naravnimi danostmi (ozka dolina) in je najizrazitejša znotraj mesta, rešuje pa se z vzpostavitvijo krožnega prometa z enosmernimi ulicami. Predvidena je vzhodna obvozna cesta na katero se naveže obstoječi prometni sistem. Klasična obvoznica okrog mesta zaradi reliefnih značilnosti in oblike poselitve ni izvedljiva. Problematiko infrastrukture v občini predstavlja predvsem povezovanje odročnih delov občine s centralnim delom.

(7) Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano glavno kolesarsko pot, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje. 

18. člen

(Železniško omrežje)

(1) Železniško omrežje, ki poteka prek občine ima velik gospodarski pomen, saj predstavlja glavno povezavo Slovenije z ostalimi državami in predstavlja V. panevropski prometni koridor, ki povezuje Italijo, Slovenijo, Madžarsko ter ostale evropske države. Poleg osnovne, dvotirne železnice obstaja za potrebe industrije (cementarne in TE) še tretji tir. Glavni gospodarski pomen železnice je transport premoga, močan pa je tudi javni potniški promet.

(2) Prioriteta obstoječega železniškega omrežja je spodbujanje njegovega razvoja, predvsem na povečanju hitrosti vlakov, tudi do 160 km/h.

(3) Na območju niso predvideni novi tiri. Potrebe se kažejo po ureditvi terminala na območju železnice, ki zaradi pretekle industrije ostaja degradirano območje.

19. člen

(Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1) Občina bo zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega prometa znotraj občinskega središča Trbovlje in v drugih naseljih.

(2) Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. Pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja, predvsem v Trbovljah in Gabrskem, se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti. Ker pa prostorske in finančne možnosti, vsaj v prvi fazi, ne bodo dopuščale, da bi povsod gradili ločene nove površine za kolesarje, je smiselno zunaj naselij usmerjati kolesarje na manj prometne in bolj varne ceste. Te ceste bo treba delno preurediti ali jih ustrezno opremiti s treba signalizacijo za vodenje kolesarskega prometa po njih.

(3) V občini Trbovlje je smiselno izkoristiti čim več ustreznih poljskih poti, gozdnih cest, opuščenih tras drugih infrastruktur ali nekategoriziranih cest.

(4) Poseben poudarek bi moral biti na izgradnji, legalizaciji in pozneje vzdrževanju gozdnih poti, ki bi bile namenjene gorskemu kolesarstvu, ki je v občini Trbovlje in tudi širše v Zasavju zelo popularno.

(5) Uredijo se tudi kolesarske steze do turističnih in športno rekreacijskih območij. Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične točke po celotnem območju občine. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.

(6) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti se na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev s čimer se bo zagotavljalo ohranjanje lastnosti zavarovanih območij in naravnih vrednot ter biotska raznovrstnosti.

(7)Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. Poti se vnese tudi na turistične karte in jih prikaže na informacijskih tablah v občini.

20. člen

(Mirujoči promet)

(1) Občina Trbovlje si bo z različnimi aktivnostmi in upravljanjem mobilnosti prizadevala zmanjšati potrebe po vožnji z avtomobili ter na ta način zmanjšati potrebo po parkirnih mestih. To bomo dosegli z ustrezno porazdelitvijo dejavnosti v prostoru, kakovostnim in dostopnim javnim potniškim prometom, z vzpostavljanjem pogojev za množičnejšo uporabo koles in drugih do okolja prijaznih oblik prevoza, uvedbo plačljivega parkiranja na nekaterih javnih parkiriščih, spodbujanjem hoje in ozaveščanjem oziroma promocijo trajnostne mobilnosti.

(2)  V mestu Trbovlje, soseskah in lokalnih središčih je treba zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi ureditvami in tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

(3) Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro stanovanjske soseske itn.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.

(4)  parkovne površine in zelenice se v strnjenem mestnem prostoru ne namenjajo za parkiranje.

(5) Parkirišča oziroma postajališča za avtobuse se uredijo tudi v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar zunaj naravnih vrednot in drugih varstvenih območij, ta območja so predvsem smučišče Dobovec in Vrhe - del ter v Trbovljah.

(6) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejši prometnicah, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila in avtobuse.

21. člen

(Javni potniški promet)

(1) Mesto je prek avtobusnih in vlakovnih linij ter nenazadnje tudi s številnimi avto taksi prevozniki razmeroma dobro navezano na sistem javnega potniškega prometa. Nekoliko slabše so urejene avtobusne postaje oziroma postajališča. Vloga železniškega potniškega prometa je premalo izpostavljena in jo je v prihodnosti treba ojačati.

(2) Trbovlje so z avtobusno linijo povezane z Ljubljano, znotraj mesta pa vozi mestni avtobus. Javni potniški promet na območju občine zagotavljata prevoznika Izletnik Celje in Integral Avtobusni promet in turizem, d. o. o., ki vsakodnevno, z izjemo določenih prog prek vikendov, vozi na lokalni povezavi Železniška postaja–Gabrsko in dveh primestnih povezavah Trbovlje–Zagorje ter Trbovlje–Hrastnik.

(3) Šolski prevoz je organiziran. Prevoz šoloobveznih otrok prav tako opravlja Integral Avtobusni promet in turizem, d. o. o., ki ima z občino sklenjeno pogodbo. Ta vrsta javnega prevoza se izvaja z mini avtobusi in na povezavah z minimalnim številom otrok tudi avtotaksiji, na povezavah Trbovlje–Čeče–Vrhe, Trbovlje–Planinska vas–Knezdol, Trbovlje–Klek–Čebine–Sveta Planina, Trbovlje–Retje nad Trbovljami, Trbovlje–Dobovec, Dobovec–Škofja Riža–Završje in Dobovec–Župa–Ključevica. Otroci iz Bevškega uporabljajo avtobuse javnega potniškega prometa.

(4) Glavna avtobusna postaja v mestu Trbovlje ni urejena, kar glede na trenutno zasnovo javnega potniškega prometa in povezave ne predstavlja večjega problema. Avtobusi začnejo vožnjo z avtobusnega terminala v severnem delu Trbovelj pri Komunali in ustavljajo na postajališčih ob glavni cesti. S krepitvijo javnega potniškega prometa in uvajanjem novih prometnih povezav bi bilo treba v okviru prenove mestnega jedra urediti tudi avtobusno postajo.

(5) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.

(6) Mesto je prek železniške postaje povezano s sistemom notranjega železniškega prometa in prek slednjega tudi s sistemom mednarodnega železniškega prometa. Vlakovne povezave so najmočnejše na povezavi Trbovlje–Ljubljana, na kateri vozi vlak vsako uro, v jutranji konici pa celo v 20 do 30 minutnih intervalih. V prihodnje bo, vzporedno s posodobitvijo sistema, treba okrepiti vlogo železniškega prometa, zlasti zaradi številnih prednosti, ki jih vožnja z vlakom ponuja v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi: hitrost, množičnost, udobje in varnost.

(7) V mestu kot dopolnitev avtobusnega javnega potniškega prometa opravljajo prevoze potnikov tudi številni avto taksi prevozniki. Tovrstne prevoze na območju občine Trbovlje opravlja okrog 18 prevoznikov. Občina Trbovlje tega področja ne regulira, saj je vloga lokalnih skupnosti pri nadzoru in možnost vpliva na izvajanje in organizacijo avto taksi prevozov premajhna. Občina si bo v prihodnje prizadevala za povečanje vpliva na tem področju s čimer bi lahko pomembno vplivala na kakovost in organizacijo avto taksi prevozov, zlasti v smislu krepitve vloge avto taksi prevozov kot dopolnitve linijskega potniškega prometa in spodbujanja uporabe do okolja prijaznih goriv oziroma vozil.

II.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

22. člen

(Splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1) Občina Trbovlje je v smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini opredelila najpomembnejše strateške in v okviru strateških tudi operativne cilje na področju varovanja okolja, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture.

(2) V okviru strateškega cilja varovanja narave, zdravja ljudi in naravnih virov je Občina Trbovlje na podlagi obsežnih raziskav ugotovila dejansko stanje ogroženosti tal v občini in predlagala ukrepe za reševanje problematike ter identificirala in zmanjšala glavne vire svetlobnega onesnaženja mesta. Zagotoviti bo treba še ustrezno varovanje virov pitne vode, ohranjanje pomembnih območij narave, vrst in habitatnih tipov v občini, ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, kjer bo treba izvesti novo kategorizacijo, zagotoviti bo treba varstvo pred hrupom skladno z veljavno zakonodajo (vzpostavitev čiste industrijske cone), preučiti vire in obseg elektromagnetnega sevanja na območju občine ter evidentirati in ustrezno sanirati degradirane površine (zapuščeni kopi).

(3) V okviru drugega strateškega cilja zmanjšanja onesnaženosti zraka in zagotavljanja trajnostne rabe naravnih virov bo treba s politiko trajne mobilnosti na območju občine zagotoviti učinkovit JPP, spodbuditi nemotorizirani promet, ugotoviti natančne kazalce stanja onesnaženosti zraka za vsa emitirana onesnaževala na območju celotne občine z obravnavo vseh možnih dogodkov, čemur bo sledila izvedba ukrepov za izboljšanje stanja, zmanjšanje emisij PM10 v zraku, povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv, povečanje energetske učinkovitosti, uporaba najboljših razpoložljivih tehnik in zagotavljanje najmanjših možnih emisij v industriji.

(4) V okviru tretjega strateškega cilja ureditve komunalne infrastrukture in ravnanja z odpadki, bo potrebna posodobitev in dograditev sistemov oskrbe s pitno vodo, zagotovitev ustreznega odvajanja in čiščenja odpadne vode za vse prebivalce v občini, treba bo zagotoviti zmanjšanje količine odloženih odpadkov in povečanje deleža ločeno zbranih frakcij. Za vse nove investicije v komunalno infrastrukturo se na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Trbovlje, izdela podrobne programe opremljanja za posamezna območja opremljanja in za posamezno vrsto komunalne infrastrukture, s katero se območje opremlja.

(5) V prihodnje želimo zagotoviti občanom njihovo aktivno vlogo pri odločanju o okoljskih zadevah, kar bomo dosegli z ozaveščanjem prebivalcev, vzpostavitvijo okoljskega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal trajna dostopnost podatkov o kakovosti zraka in podatkov o vplivih na onesnaženje in z nadgradnjo tega okoljskega informacijskega sistema vzpostavitev učinkovitega mehanizma spremljanja stanja okolja in odzivanja na morebitne negativne vplive.

II.4.3 Infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja

23. člen

(vodno gospodarstvo)

 (1)V občini Trbovlje se večina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodooskrbnega sistema Trbovlje, s katerim upravlja Komunala Trbovlje, d. o. o. Sistem javnega vodovoda Trbovlje tvorijo štiri oskrbovalna območja, in sicer osrednji del Trbovelj, ki zajema okvirno 12.000 uporabnikov in se oskrbuje iz zajetja Mitovšek in vrtin ob Savi, Zahodni del Trbovelj, ki zajema okvirno 3.000 uporabnikov in se oskrbuje z vodo iz pomembnejših zajetij Bokal, Sever, Prašnikar, Verona, vrtine Sveta Planina, zgornji del Trbovelj, ki zajema okvirno 1.000 uporabnikov in se oskrbuje iz pomembnejših zajetij Petek, Rovte, Zakonjšek in drugih in območje Retje nad Trbovljami, ki oskrbuje z vodo le naselje Retje nad Trbovljami, z vsega skupaj 42 uporabnikov. Pitna voda za to območje se distribuira iz Javnega vodovoda Hrastnik. Prva tri oskrbovalna območja so med seboj povezana in voda se pretaka znotraj njih.

(2)  Javni vodovod Trbovlje sodi v skupino sistemov, ki oskrbuje več kot 5000 prebivalcev. Kot viri pitne vode se uporabljajo zajeti izviri in vrtine – nepovršinske vode. Vodooskrbni sistem Trbovlje dobiva vodo iz 23 vodnih virov: Prašnikar (dva vira), Sever (trije viri), Bokal rov in Bokal, Osredkar, Mamica, Verona zgornji in spodnji, Jurhar, Petek rov in Petek, Rovte (trije viri), Zakonjšek, Mitovšek in vrtine VT-0/76, VT-1/85, VT-3/86 ter VT Sveta Planina. Z vidika oskrbe prebivalcev s pitno vodo so najpomembnejši vodni viri v občini Trbovlje viri z veliko izdatnostjo, ki se nahajajo v dolini reke Save (izdatnost 100 l/s). Izdatnost vodnega vira Mitovšek niha od 5 do 80 l/s, izdatnost ostalih virov je v povprečju 24 l/s.

 (3) Južno območje občine Trbovlje napaja vaški vodovod, ki je v lastništvu in v upravljanju TET Trbovlje, d. o. o., in KS Dobovec. Meja lastništva je rezervoar na Dobovcu, nad objektom LD Dobovec. TET izvaja tudi stalne meritve, preglede in zagotavlja ustreznost pitne vode. Izviri ležijo v bližini TET na desnem bregu Save. Tu je tudi vrtina VT 2, ki predstavlja največji vir pitne vode za območje Kumljanskega. Nekaj posameznih objektov v KS Dobovec, do koder še ni zgrajen vodovod, se oskrbuje z vodo iz lastnih zajetij. V prihodnje bo nujno treba urediti status omenjenega vodovoda in doseči dogovor med Občino Trbovlje in TET o prenosu infrastrukture v sistem javne oskrbe z vodo.

(4)  Vaški vodovod imajo tudi na območju KS Čeče, kjer vodo distribuirajo iz več zajetij pod Mrzlico. V upravljanju KS Franc Salamon je vaški vodovod v delu naselja Knezdol in Vrhe. Naselje Retje nad Trbovljami ima vodovod, ki je v upravljanju Komunale Trbovlje, d. o. o. Kar nekaj je tudi zaselkov oz. gospodinjstev, ki imajo svoj vir pitne vode.

(5)  Na območju občine zaradi hribovitega območja in razpršene poselitve niso oskrbovana vsa gospodinjstva. Obstaja približno 111 samostojnih vodnih zajetij oziroma omrežij (vključno z vaškima vodovodoma Dobovec in Čeče), ki ponekod ne ustrezajo zahtevanim merilom. Treba bi bilo izvajati redne kontrole teh zajetij. Obenem bi bilo treba širiti vodovodna omrežja oziroma izvesti prevzem samostojnih vodnih zajetij in jih vzdrževati skladno s sprejeto zakonodajo.

(6)  V Trbovljah je, glede na količino vode, dovolj pitne vode, tudi če predpostavimo, da se bo poraba povečevala. Kljub temu je treba s pitno vodo smotrno gospodariti. Z obnovo starih in nekakovostnih vodovodnih napeljav bi se zmanjšale izgube pitne vode. Prevoze pitne vode v primeru obsežne suše opravlja Gasilski zavod Trbovlje.

(7) Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo z vodo vseh (gosteje) poseljenih območij v občini, naselij in turističnorekreacijskih ureditev. Voda iz zajetja Mitovšek je pogosto mikrobiološko onesnažena zaradi kraške narave vira, zato je treba načrtovati ustrezno filtracijo vode. Obstoječe vodovodno omrežje je treba posodobiti. Zaradi dotrajanosti dela vodovodnega omrežja prihaja do velikih izgub pitne vode. Posodobitev je treba izvajati tako s širjenjem kot rekonstrukcijo obstoječega sistema. V občini se tako pospešeno izvajajo obnove vodovodnega omrežja.

(8)  Vzpostaviti je treba vodovarstvena območja na vseh virih pitne vode skladno z novo metodologijo na tem območju.

(9) Naselja, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se bodo oskrbovala prek lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

(10) Zaželeno je, da se kljub priključku na javno vodovodno omrežje, z namenom zmanjšanja porabe pitne vode izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.

24. člen

(Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda)

(1) V občini je nujno treba povečanje zanesljivosti oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode. V mestu Trbovlje (aglomeracije : Trbovlje, Ojstro in Gabrsko) je kolektorski sistem za odvajanje odpadnih voda že zgrajen. Centralna čistilna naprava Trbovlje (CČN Trbovlje), locirana pri Sušniku, je biološka čistilna naprava, ki uporablja tehnologijo biološkega čiščenja z mikroorganizmi. Na čistilno napravo dotekajo po primarnem kanalu komunalne in padavinske odpadne vode. Na CCN Trbovlje je zdaj priključeno približno 95 % populacijskih enot (PE) poselitvenega območja Trbovlje.

(2) Povsem drugačno pa je stanje v ostalih primestnih naseljih, katera ne gravitirajo na CČN Trbovlje. Po Operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda je Občina Trbovlje zavezana do leta 2015 oz. 2017 s kanalizacijsko infrastrukturo in manjšimi biološkimi čistilni napravami opremiti tudi ta, najprej zaselke na vodovarstvenih območjih občine (kumsko pogorje, Javor–Planinska vas, Knezdol), pozneje pa tudi ostala. Na območjih, na katerih kanalizacijskega omrežje ne bo – območja razpršene gradnje, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata v CČN.

(3) Kolektorsko je mesto precej dobro opremljeno. Javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o., kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini Trbovlje upravlja tudi z javnim kanalizacijskim omrežjem, ki ga sestavljajo mešan kanalizacijski sistem, ločen sistema ter sistem kanalskih vodov za odvajanje padavinskih voda. Glede na to, da je javna kanalizacija 90 % v tako imenovanem mešanem sistemu, kjer se odvajajo komunalne in padavinske vode skupaj, skrbi za ločevanje le-teh ob obilnejših padavinah 10 pretočnih bazenov meteornih voda (PBMV) in 6 enostavnejših razbremenilnikov visokih voda (RVV). V prihodnje bo treba dograditi manjkajoče dele sekundarnega omrežja.

(4) Kanalizacijski sistem industrijskega območja ter Termoelektrarne Trbovlje je avtonomen v tehnično tehnološkem in ekonomskem pogledu, z ločeno fekalno kanalizacijo od meteorne. Odpadne fekalne vode se prečistijo v malih komunalnih čistilnih napravah, kjer se izvaja tudi redni obratovalni monitoring. Navezava na CČN Trbovlje ni mogoča.

25. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1) Na območju občine Trbovlje za področje ravnanja z komunalnimi odpadki skrbi JP Komunala Trbovlje, d. o. o. Za industrijske odpadke in ravnanje z njimi skrbijo povzročitelji sami. Na območju občine Trbovlje so v organiziran odvoz odpadkov vključena vsa gospodinjstva. Komunalna Trbovlje zbira mešane komunalne odpadke in jih odvaža na regijsko deponijo Unično, Skupno odlagališče komunalnih odpadkov Zasavske regije Unično se nahaja v občini Hrastnik, obratovati pa je pričelo v letu 2004 in je v upravljanju podjetja CEROZ, d. o. o.

(2) Na območju nekdanjega zdaj zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov deluje tudi zbirni center Neža za sprejem ločenih frakcij komunalnih odpadkov, kjer lahko občani brezplačno oddajo različne odpadke (embalaža, kosovni odpadki, gume, nevarni odpadki iz gospodinjstev itn.). Odpadke iz zbirnega centra oddajo pooblaščenim podjetjem za zbiranje tovrstnih odpadkov. Povečevanje ločeno zbranih komunalnih odpadkov je posledica uspešnega gospodarjenja z odpadki v zadnjih letih. Uspešno je uveden tudi sistem ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov in embalaže po sistemu »od vrat do vrat« pri individualnih objektih, pri večstanovanjskih objektih pa se embalaža zbira v ločenih zbiralnikih za embalažo, vse s ciljem zmanjševanja količine odloženih odpadkov. Uspešna dejavnost na tem področju poleg postavljanja ekoloških otokov in možnosti brezplačnega oddajanja odpadkov na zbirnem centru Neža, obsega še ozaveščanje in informiranje javnosti (zloženke, ozaveščanje mlade populacije, delavnice, itd.). Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je uvedeno tudi v večjih podjetjih, kjer so vsi zaposleni dolžni ločevati posamezne frakcije.

(3) Področje gospodarjenja z odpadki iz gospodinjstev je v občini Trbovlje ustrezno urejeno in se še nadalje razvija. Občina bo tudi v prihodnje dosledno izvajala zakonodajo na področju ravnanja z odpadki in upoštevala priporočeno hierarhijo na tem področju tako, da bo izvajala aktivnosti z namenom preprečevanja nastajanja odpadkov in priprave odpadkov za nadaljnjo uporabo, recikliranje in odstranjevanje odpadkov. S tovrstnim ravnanjem se lahko pričakuje nadaljnje zmanjšanje količine odloženih odpadkov in povečanje količine zbranih ločenih frakcij. Z izobraževanjem mladine in uvedenim dobrim sistemom je dolgoročno pričakovati pozitivne učinke.

(4) Na območju občine Trbovlje večji problem predstavljajo odloženi industrijski odpadki oziroma deponije materiala na območju opustelih kopov. Neustrezna sanacija opustelih kopov in odlaganje odpadkov v te kope predstavlja degradacijo prostora in je zelo problematična z vidika varstva okolja. Deponije različnega materiala na območju občine obsegajo več kot 30 ha površine. Največ se jih nahaja v srednjem delu občine v Trboveljski dolini in v dolini Save. Na deponijah je odložen EF pepel, žlindra, jalovine in gline, komunalni odpadki in drugi industrijski odpadki.

(5) V preteklosti je večji problem predstavljal EF pepel iz termoelektrarne, danes pa temu ni več tako, saj se skoraj celotna količina EF pepela proda na trgu za namene gradbeno predelovalne industrije oziroma ponovne snovne uporabe. Enega večji aktualnih odlagališč industrijskih odpadkov predstavlja odlagališče Prapretno za upravljanje katerega ima Termoelektrarna Trbovlje ustrezno okoljevarstveno dovoljenje. Severni del deponije je že zaprt in rekultiviran od leta 2011. V letu 2006 se je v okviru izpolnjevanja pogojev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pričel izvajati program prilagoditve deponije in sanacija končnih površin. Tako se še aktivni južni del odlagališča gradi po načelu tvorbe berm s sprotno rekultivacijo in zatravitvijo, kar minimizira vplive na okolje. Predvsem pa se v okviru okoljskih programov znaten delež stranskih produktov iz zgorevanja premoga ter čiščenja dimnih plinov odda na trgu, kjer se material uporabi kot surovina v gradbeno predelovalni panogi.

26. člen

(Zaščita vodnih virov)

(1) Vse vodne vire je treba zaščititi pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Posebno pozornost je treba nameniti osrednjemu vodovarstvenemu območju. Treba je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(2) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode.

(3) V južnem delu mesta je zgrajen nov vodohran Ačkun, ki bo nadomestil dozdajšnji vodohran in črpališče Zvezni rov, ki se nahaja pred trboveljskim mostom, na levem bregu Save.

(4) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov, usklajevati s sosednjimi občinami, predvsem pa z občinami Zagorje in Hrastnik.

(5) Vzpostaviti je treba vodovarstvena območja na vseh virih pitne vode skladno z novo metodologijo na tem področju.

27. člen

(pokopališka dejavnost)

(1) Za pokopališko dejavnost pooblaščeno javno podjetje oziroma pooblaščeni izvajalec občine Trbovlje. Skladno z dejavnostmi se ureja osrednje pokopališče v Trbovljah skupaj s parkovnimi površinami. Zasnova območja pokopališča je dovolj bogato opredeljena, zato območja v prihodnje še ni treba širiti. Znotraj območja pa se še nadalje širi in ureja območje za žarne pokope, saj je opaziti porast tovrstnih pokopov v primerjavi s klasičnimi, zato je treba zagotavljati večje število objektov za žarne pokope.

 (2) Manjša pokopališča, kjer se vrši pokopališka dejavnost so še na Dobovcu in Sveti planini, širitev območij ni predvidena.

28. člen

(javna razsvetljava)

(1)  Na območju občine je urejena javna razsvetljava v naseljih Trbovlje, Gabrsko, Dobovec, Retju nad Trbovljami, delu naselja Čeče in Škofji Riži, v ostalih naseljih in zaselkih se bo javna razsvetljava urejala postopoma.

(2)  Celotna obstoječa infrastruktura javne razsvetljave je bila zamenjana v letih 2010 in 2011. Vgrajene so bile energetsko varčne sijalke, skladno s predpisi. Poraba električne energije je minimalna zato ni predvidenih dodatnih ukrepov, razen rednega vzdrževanja in posodabljanja sistema v smislu izvajanja meritev in spremljanja porabe energije na posameznih mestih.

(3)  Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene in usmerjene). Uporabljajo se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.

II.4.4 Telekomunikacijska infrastruktura

29. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Večina naselij v občini Trbovlje je opremljenih s telekomunikacijskim omrežjem, razen naselij Ostenk, Čeče, Vrhe - del in v večji del naselja Knezdol, kjer je situacija dosti slabša.

(2) Na območju občine stojijo pomembnejši oddajniki: Kum, Sveta Planina, Mrzlica, Klek.

(3) Na območju občine je treba z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. V prihodnosti se načrtuje opremljenost občine z optičnim kablom, ki omogoča bistveno hitrejši prenos podatkov od obstoječih sistemov, na območjih razpršene poselitve pa je treba zagotoviti druge ustreznejše načine prenosa podatkov, s čimer bo omogočena pokritost celotne občine s širokopasovnim podatkovnim omrežjem.

(4) Občina Trbovlje bo za namen vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja širokopasovnega omrežja izdelala Načrt širitve širokopasovnega omrežja v katerem bo na podlagi opravljenih analiz in izdelanih strokovnih podlag opredelila območja širitve, vrste in način izgradnje širokopasovnega podatkovnega omrežja ter druge dejavnike potrebne za izdelavo projekta širitve.

(5) Vzpostavitev širokopasovnega omrežja bo bistveno vplivala na vse pore razvoja družbe v občini in zato predstavlja in izpolnjuje najširši družbeni interes. Tehnologija širokopasovnih povezav zagotavlja decentralizirano ureditev in omogoča ekonomsko in družbeno socialno konkurenčnost tudi območjem, ki so, podobno kot občina Trbovlje, oddaljena od razvojnih centrov.

(6) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se bo v prihodnjih letih nadgradil s sistemom UMTS, omogočena bo tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA itn. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

II.4.5 Oskrba z energijo

(1) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je Lokalni energetski koncept – LEK, s katerim se načrtuje stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

(2) Občina bo zagotavljala dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo, predvsem z električno energijo in z daljinsko oskrbo s toplo vodo. Zagotavljala bo učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine.

(3) Uporaba obnovljivih energetskih virov se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(4) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.

30 člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1) V občini se nahaja termoelektrarna, ki je bila eden od pomembnih proizvajalcev električne energije za celotno Slovenijo. Na lokaciji je predvidena izgradnja plinsko parne elektrarne.

(2) Prek občine potekajo številni prenosni daljnovodi: DV 110 kV Trbovlje–Beričevo I, DV 110 kV Trbovlje–Beričevo II, DV 2 x 110 kV Beričevo–Potoška vas, Litija–Trbovlje, DV 110 kV Trbovlje–Hrastnik, DV 110 kV Laško–Trbovlje, DV 110 kV Trbovlje–Radeče, DV 110 kV Trbovlje–Brestanica, z objektom RTP 110/35 kV Trbovlje.

(3) Srednje napetostni daljnovod je v večini primerov kabliran, ostali odseki so pa v programu kabliranja.

(4) V občini je 66 transformatorskih postaj, ki so namenjene industriji in gospodinjstvom ter za drugi odjem, ter dve razdelilni transformatorski postaji.

(5) Zaradi slabše zmogljivosti nekaterih transformatorskih postaj prihaja do velikih nihanj električne napetosti na posameznih območjih.

(6) V občini se v naslednjih 5 letih ne predvideva izgradnja večjih porabnikov energije, razen na območjih načrtovanih poslovnih con.

(7) V občini je, poleg oskrbe s tekočimi in trdimi fosilnimi gorivi, ki se ocenjuje kot dobra, tudi pomemben energetski vir potencial lokalnih obnovljivih virov. Predvsem so pomembni izraba biomase, vode in v manjši meri sončne ter vetrne energije.

31. člen

(Plinovodno omrežje)

(1) V občini se nahajata obstoječi prenosni plinovod z oznako R25A (od M 2 v 73 + 171 – MRP Hrastnik) in obstoječi prenosni plinovod z oznako P254A; od R25A v 15 + 776 – MRP Trbovlje. Prek območja občine Trbovlje vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom R25A (Dn100 50bar) poteka tudi načrtovani prenosni plinovod R25A/1 (Dn 400 70 bar), Trojane-Hrastnik, za katerega je sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R25A/1 na odseku Trojane–Hrastnik (Uradni list RS št. 46/13-1758). Trasa načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 bo v največji možni meri vzporedna s traso obstoječega prenosnega plinovoda R25A z izjemo območij, kjer potek trase zaradi objektivnih vzrokov ni možen. Omenjeni prenosni plinovodi so v upravljanju družbe Plinovodi, d. o. o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.

(2) Občina bo po potrebi načrtovala in širila plinovodno omrežje zlasti na obronkih naselja Trbovlje, kjer je zagotovljena ustrezna gostota pozidave, gradnja vročevodnega omrežja pa zaradi tehničnih in geomehanskih omejitev ni izvedljiva.

(3) Občina bo načrtovala plinovodno omrežje tudi za potrebe industrijskih in poslovnih con ter objektov.

32. člen

(Daljinsko ogrevanje)

(1) Trbovlje se delno ogrevajo s sistemom daljinskega ogrevanja iz toplarne Polaj. Sistem daljinskega ogrevanja se je z začetkom izvajanja sanacijskega programa na področju varstva zraka od leta 1990 precej povečal. Nanj so priključena gospodinjstva, vse javne ustanove in vsi proizvodni obrate ob vročevodnem omrežju v mestu Trbovlje. Iz toplarne Polaj potekata dve veji vročevodnega omrežja, to sta severna in južna veja. Severna veja poteka od toplarne, proti šoli Tončke Čeč, do Delavskega doma in naprej do soseske Sallaumines, mimo Elektra, do Kovinarskega naselja v severnem delu mesta. Južna veja poteka proti Trgu revolucije z odcepom za Rudnik, do Rudisa, Telekoma in naprej po obrobju do bolnice. Vročevod poteka klasično, v zemlji (v kineti) in vidno (nadzemno, na stebrih).

(2) V mestni toplarni Polaj se priprava ogrevne vode vrši prek 3 plinskih kotlov, ki so bili zgrajeni leta 1993 oziroma 1999. Kogeneracijske enote sto bile zgrajene v letih 2005, 2009, in 2014. Obstoječa kotlovnica je glede na trenutni odjem predimenzionirana za več kot 100 %, kar pomeni, da bi lahko ogrevala vse obstoječe objekte v bližini toplovoda, kakor tudi vse predvidene novogradnje.

(3) Občina Trbovlje bo širila vročevodno omrežje, zlasti severno vejo mimo Občinske kolonije proti naselju Gabrsko. Istočasno pa se na vročevodno omrežje priključujejo tudi objekti ob že zgrajeni trasi. Poleg širitve pa je izjemnega pomena tudi sanacija obstoječega sistema vročevodnega omrežja, saj je slednji predimenzioniran. Sanacija že poteka in se bo nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

(4) V okviru prenove bloka 4 v TET je predvidena tudi izgradnja daljinskega vročevoda od TET do obstoječe mestne toplarne. V toplarni Trbovlje se za priklop in prostorsko umestitev koristijo obstoječi podzemni rudniški rovi, kar bo pozitivno vpliva na stroške in čas izvedbe investicije. Poleg cenejšega ogrevanja končnih odjemalcev toplote ima projekt ogrevanja Trbovelj iz TET dodatno težo v prispevku k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka. Z zanesljivo in uporabniku cenovno sprejemljivo dobavo toplote obstaja potencialna možnost širitve mestnega sistema daljinskega ogrevanja in s tem učinkovito zmanjševanje individualnih kurišč, ki po zadnjih raziskavah prispevajo največji delež trdnih delcev v zunanjem zraku.

33. člen

(Male hidroelektrarne)

(1) Male hidroelektrarne se lahko postavijo, če je to skladno z lokalnim programom razvoja ali če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz male hidroelektrarne je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Uporaba mHE mora bazirati na nezmožnosti zagotavljanja elektroenergetske oskrbe iz javnega omrežja, kar je predpogoj za izkazano utemeljenost posega za izrabo vodne energije. Prehodno je treba s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.

(2) Hidroenergetska raba na vodotokih, ki so zavarovani kot naravni spomenik (Izvir Mitovšice, Mitovški slap, Šklendrovec, Soteska Ribnika), je prepovedana. Na drugih vodotokih pa se mHE lahko postavijo le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi, ob upoštevanju že obstoječih odvzemov vode in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranjanje lastnosti zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.

34. člen

(Hidroelektrarne)

(1) Na območju občine Trbovlje se predvideva izgradnja HE Trbovlje v okviru gradnje sistema hidroenergetskih objektov na srednji Savi.

(2) Energetska izraba vodnega potenciala na srednji Savi bo zasnovana tako, da bodo hidroelektrarne prilagojene terenskim, hidrološkim in hidrogeološkim pogojem ter hidravličnim in obratovalnim zahtevam sistema, kakor tudi naravovarstvenim pogojem. Glede na zasnovo je HE Trbovlje predvidena kot rečna hidroelektrarna, kjer je pogonski objekt strojnica oziroma turbinska zgradba sestavni del pregradnega objekta.

(3) Pregradni objekt HE Trbovlje bo lociran gorvodno od cestnega mostu čez Savo v Trbovljah, gorvodno od Mitovškega slapa. Akumulacijski bazen HE Trbovlje bo segal do pregrade v Renkah. Na pobočjih nad reko Savo lahko nastanejo po dvigu vodne gladine premiki grušča po podlagi, kar bi lahko ogrozilo cesto in železnico, zato bo v nadaljnjih fazah načrtovanja treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje ceste in predvsem železnice. Vodnih izgub iz bazena v smeri proti Hrastniku ni pričakovati, treba bo zatesniti pregradno mesto, da bi preprečili vodne izgube ob pregradi in pod njo.

ll.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

35.člen

(določitev območij naselij)

(1) Območja naselij so Čeče - del, Dobovec, Gabrsko, Klek, Ključevica, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Planinska vas, Prapreče del, Retje nad Trbovljami, Sveta Planina, Škofja Riža, Trbovlje, Vrhe - del, Završje, Župa.

(2) Območja razpršene poselitve se pretežno pojavljajo ob območjih naselij Čeče - del, Ključevica, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Prapreče - del, Sveta Planina, Vrhe - del, Završje in Župa ter na območju Čebin.

(3) Naselja, ki vključujejo tudi območja sanacije razpršene gradnje so: Knezdol, Ojstro, Ostenk, Sveta Planina, Trbovlje in Župa (Matica).

(4) Razpršena gradnja je izrazita ter se pojavlja po celotnem območju občine.

ll.6 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE

36. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo izrazito v severnem in južnem delu občine, kjer gre za območje redke avtohtone razpršene poselitve s še živečo primarno dejavnostjo. To je območje Medvednice, Svete planine, Mrzlice ter Kuma na jugu. Vendar pa je ta razpršena poselitev tipična za skoraj celotno območje občine, kjer primarna panoga ni tako izrazita, je pa še živeča. Kot takšna so opredeljena naselja Čebine, Čeče - del, Ključevica, Knezdol, Ojstro, Ostenk, Prapreče - del, Sveta Planina, Vrhe - del, Završje, Župa. Pojavlja pa se tudi na območjih naselij, kjer se pojavlja značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselja pa je opredeljeno kot razpršena poselitev. Kot takšno je opredeljeno naselje Gabrsko, Dobovec, Škofja Riža.

ll.7 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO

ll.7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo

37. člen

(razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij v občini Trbovlje se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, delnimi prenovami naselij in s sanacijami degradiranih območij, skladno z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter v območja namenjena. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN).

(4) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(5) Pri razvoju naselij je treba ohraniti neoviran dostop do gozdnih zemljišč. V primerih pozidave gozdnih robov je treba zagotoviti proste prehode med objekti, ki lahko lastnikom in drugim uporabnikom gozda služijo kot vstopno-izstopne točke do zalednih gozdnih zemljišč.

(6) Poselitev se praviloma načrtuje na naravovarstveno manj občutljivih območjih, zunaj območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oz. območij Natura 2000.

(7) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Predvsem izrazita je tehnična dediščina s področja rudarstva.

38. člen

(notranji razvoj naselij)

(1) Za naselje Trbovlje se za degradirana območja zagotovi prenova, oziroma preselitev neprimernih motečih dejavnosti (proizvodnje) v območja zunaj naselja.

(2) Za naselja Dobovec, Gabrsko, Planinska vas, Trbovlje se zagotavlja notranji razvoj naselij.

(3) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.

(4) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.

(5) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in vlagati ter zagotavljati ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.

(6) Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

(7) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

(8) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(9) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(10) Okoljsko manj obremenjujoče storitvene in obrtne dejavnosti se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(11) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(12) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih objektov od kmetijskih.

(13) Največje širitve se načrtujejo za naselja Trbovlje in Gabrsko. Obenem se v starem jedru Trbovelj načrtuje delna prenova. Večje širitve v drugih naseljih se ne predvidevajo.

(14) Večje strnjene površine stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo so v naseljih Trbovlje, Gabrsko, Škofja Riža in Dobovec. V večini primerov primerih gre za popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih), ki se nadomestijo z boljšimi ustreznimi površinami.

39. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1) V naseljih bivanje prevladuje nad drugimi dejavnostmi.

(2) Bivanje:

- Območja za bivanje bomo razvijali na območjih strnjenih naselij, v hribovitih delih pa jo bomo  ohranjali. Večji razvoj stanovanjskih območij se predvideva v naseljih Dobovec, Trbovlje, Gabrsko, Ostenk, Ojstro.

-V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnost.

- Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v naseljih Dobovec (območje obstoječih počitniških hišic v Lontovžu) in Sveta Planina.

(3) Centralne dejavnosti

- Preplet stanovanj z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska raba s spremljajočimi  storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

- Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.

- Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dozdajšnjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Trbovljah, Dobovcu, dejavnosti varstva predšolskih otrok v Trbovljah ter Dobovcu, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne itn.) pa se grupirajo v občinskem središču Trbovlje.

- Površine športnorekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Dobovec, Vrhe - del, Klek ter Trbovlje. Na južnem območju naselja Trbovlje se vzpostavlja novo športnorekreacijsko območje na delu saniranega rudniškega območja.

(4) Gospodarske dejavnosti

- Poslovno-proizvodne dejavnosti obstoječe ter načrtovane so v gospodarski coni načrtovane v naseljih Trbovlje in Gabrsko.

ll.7.2 Sanacija razpršene gradnje

40. člen

(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

(1) Razpršene gradnje na območjih naselij Knezdol, Ojstro, Ostenk in Sveta Planina se sanira z oblikovanjem novega zaselka.

(2) Razpršene gradnje na robovih mesta Trbovlje se sanira z vključevanjem v naselje. Z vključevanjem v naselje oziroma preoblikovanjem območij mej naselja se sanira tudi razpršena gradnja na območju Župa–Matica.

(4) Objekti razpršene gradnje se v zelo omejenem obsegu sanirajo s priključevanjem obstoječim naseljem. Na tak način se lahko sanira le posamične objekte tik ob robovih naselij.

(4) Za podrobnejše prostorske ureditve na območju se izdela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(5) Ostale objekte razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.

ll.7.3 Ohranjanje območij razpršene poselitve

41. člen

(usmeritve glede ohranjanja poselitve)

(1) Ohranja se razpršena poselitev, ki je v večjem delu občini avtohtona in ima dolgoletno tradicijo: osamele domačije kot posamične gruče objektov oziroma skupine objektov, zaselki s po nekaj domačijami.

(2) V območjih ohranjanja poselitve – to so območja razpršene poselitve – se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat, itn.).

(3) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

42.člen

(Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1) Na območju naselja Trbovlje in Gabrsko bomo pri razvoju poselitve težili k večji urbanizaciji. Območje lokalnih središč bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v pretežno dolinskem delu občine se prepreči z zelenimi cezurami.

(2) Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da bodo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeni varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.

(3) Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(4) Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovostnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter spodbuja notranji razvoj zlasti s kakovostno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Gradnja novih oziroma preselitev obstoječih kmetij se usmerja na robove vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(5) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.

(6) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

(7) Za naselja, v katerih je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.

43. člen

(območja za katera se bo izvajala prenova z usmeritvami)

(1) Delna prenova se načrtuje v strnjenih delih naselja Trbovlje.

(2) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno ter komunalno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

(3) Za vsa območja prenove se načrtuje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

ll.8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

44. člen

(Splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1) Razvoj krajine v občini Trbovlje bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, skladno z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in skladno z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4) Krajina v občini Trbovlje se bo razvijala v treh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina ter pretežno urbana krajina.

(5) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja severnega ter južnega dela občine (pretežno območja naselij Dobovec, Škofja Riža, Klek, Sveta Planina, Knezdol, Čebine, Ojstro, Čeče…) ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

(6) Kot pretežno kulturna krajina se bo razvijalo območje Kum - Dobovec s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.

(7) Kot urbana krajina se bo razvijalo pretežno ravninsko območje občine s središčem v Trbovljah, kjer je že zdaj locirano tudi središče občine.

(8) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin skladno s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turističnorekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.

(9) Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski in športnorekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih prej omenjenega območja naravne krajine z navezavo tudi v urbani del krajine (kolesarski turizem, rudarska dediščina). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine je območje naselja Trbovlje z Gabrskim, kot pomembne izhodiščne točke bodo tudi naselja Dobovec, Čeče–Mrzlica, Sveta Planina, Kum, Vrhe.

(10) Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo. V okviru aktivnosti za varstvo pred poplavami bo sanirana predvsem Trboveljščica, ki je delno že sanirana.

(11) Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v obstoječe površinske kope, kjer se izvaja tudi sprotna sanacija območja pridobivalnega prostora.

(12) Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za takšne habitate. V čim večji meri se ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, živice, obrežna vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu.

(13) Ohranja se mozaičnost krajine, posamezna drevesa, grme in mejice ter strukturiran gozdni rob. Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. Če se jim zaradi specifičnih zahtev posegov ni mogoče izogniti, morajo biti posegi izvedeni v smislu najmanjšega možnega vpliva na drevesno vegetacijo.

(14) Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi itn.)

(15) Ohranjati in vzdrževati je treba vegetacijske pasove ob vodotokih. Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove.

ll.8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

45. člen

(Kmetijstvo)

(1) V občini Trbovlje kmetijska zemljišča zavzemajo približno petino vseh površin. V občini so glavni omejitveni dejavniki za kmetijstvo prav naravne danosti, ki v večini onemogočajo razvoj te dejavnosti. Večinoma so naravne možnosti za kmetijsko dejavnost izkoriščene. V občini kmetijstvo v intenzivni obliki ni zastopano, saj pogojev za tako obliko kmetijstva ni. Kar 90 % vseh kmetij je opredeljenih kot višinske kmetije in kategorije strmih kmetij, na katerih kot panoga prevladuje mlečna živinoreja. Podatki o dejanski rabi tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kažejo, da je v občini 26,6 % kmetijskih površin, od tega pa večji delež (81 %) predstavljajo travniki. Kmetije v občini glede na celotno površino so velike, vendar je kmetijske zemlje pri tem malo. Velikost kmetije je namreč predvsem posledica lastništva gozdov. Kmetijska gospodarstva v občini imajo majhno ekonomsko vrednost. Večji delež kmetijskih zemljišč se uvršča v kategorijo drugih kmetijskih zemljišč. Velik delež prekrivajo tudi gozdovi. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(2) V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo.

(3) Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kakovostna krajina in v obsegu kmetijskih gospodarstev.

(4) Na območju občine se za ohranjanje kakovostne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki ter čistijo zaraščajoče planine.

(5) Glede na bogato/ relativno pestro biotsko raznovrstnost v občini, se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najprimernejša območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških senožeti in travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja. Vpeljava ekološkega kmetovanja je najenostavnejša na živinorejskih kmetijah. Kmetije se usmerja v predelavo svojih izdelkov.

(6) Občina bo spodbujala samooskrbo v pridelavi hrane v največji možni meri, oblikovanje skupne blagovne znamke in promocijo, prodajo lokalno pridelane hrane na domači tržnici in vključitev lokalnih pridelovalcev v oskrbne verige javnih zavodov (šole, vrtci, bolnišnica).

(7 Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogočijo nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Občina bo predvsem spodbujala razvoj turizma na kmetijah in omogočila izgradnjo dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet in drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati pa se tudi kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna in rekreacijska infrastruktura, itn.). Podrobnejši prostorski pogoji za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij, predpišejo pa se tudi omejitve za njihovo namembnost, prenovo, nadomestne gradnje.

46. člen

(Gozdarstvo)

(1) Gozdovi pokrivajo velik del občine in so vezani predvsem na pobočja. Segajo vse do robov grajene strukture posameznih naselij, obrobljajo pa tudi značilne krčevine – celke. Zaradi velikega deleža gozdnatosti je gozd v občini bistvena prvina in sooblikovalec okolja, njegov varovalni in socialni pomen za ljudi postaja vse pomembnejši. Gozdovi so za občino tudi sicer pomembni. Poleg zagotavljanja ekoloških in socialnih funkcij je gospodarjenje z gozdovi pomembna dopolnilna dejavnost nekaterih kmečkih gospodarstev. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znaša skupna površina gozda v občini skoraj 67 % površine, 0,6 % pa predstavljajo še zemljišča v zaraščanju.

(2) V osrednjem delu občine so izločeni varovalni gozdovi (11,6 % gozdnih površin), ki služijo predvsem kot zaščita pred erozijo in so še posebej pomembni na strmih pobočjih nad Savo. Manjši del gozdov v občini (manj kot 1 % gozdnih površin) je razglašen za gozd s posebnim namenom – gozdni rezervat Pod Matico.

(3) Konfliktnost med gozdovi in drugimi rabami je najznačilnejša na področju poselitve in tudi rekreacije (smučišča). Izkoriščanje gozda kot naravnega vira se v občini pogosto pojavlja kot dopolnilna dejavnost.

(4) V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem s poudarkom na izločitvi ekocelic za ohranjanje in krepitev biotske raznovrstnosti gozdov.

(5) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.

(6) Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja, po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh.

(7) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor bodo naravnani tako, da se bo ohranjalo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se bodo dela v gozdu opravljala v času in na način, ki bo za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se bo vzpostavljala ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se bo še naprej zagotavljala redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se bo vzdrževala prehrambna baza za divjad.

(8) Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda ter ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva. Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti ustrezno soglasje pristojne javno gozdarske službe oziroma, v primeru krčitev gozda v kmetijske namene, dovoljenje.

(9) V varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih, se gospodari skladno z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom.

47. člen

(Vode)

(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo vodnih količin, njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2) Dejavnosti se usmerjajo zunaj poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(3) Območje občine sodi v porečje reke Save. Na področju poplavne varnosti največjo ogroženost predstavlja reka Sava, in sicer z dejstvom, da lahko poplavi TE. V preteklosti je predstavljala nevarnost zlasti Trboveljščica, ki pa je zdaj sanirana in regulirana (pri čemer je treba vsakoletno čiščenje struge). Obstaja pa tudi velika ogroženost zaradi hudourniških potokov. Ob hudournikih gradnja objektov ni primerna, prav tako ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke. Vse te omejitve so nujne zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti.

(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima zunaj teh območij.

(5) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

(6) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(7) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja zunaj strnjenih območij poselitve.

(8) Dejavnosti je treba usmerjati zunaj območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

48. člen

(Turizem in rekreacija)

(1) Občina bo razvijala turistične in prostočasne dejavnosti kot eno temeljnih strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kakovostne prvine naravnega okolja itn.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo itn.), ter vezan na rudarsko tradicijo Občina bo spodbujala povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).

(2) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo, in kmetijstvom in gozdarstvom.

(3) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da bo v turistično ponudbo vključenih čim večje število območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi. Poleg tega tudi samo mesto Trbovlje z rudarsko tradicijo.

(4) Glavno športnorekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje naravne ter kulturne krajine z navezavo na urbano krajino. Območja pretežno gorskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi, ki skupaj z kolesarskimi potmi ostalih zasavskih občin in širše, tvorijo mrežo kolesarskih poti Posavskega hribovja. Tako je na območju občine Trbovlje registriranih šest kolesarskih poti, in sicer: Trbovlje–Mrzlica–Trbovlje v dolžini 24 km; Trbovlje–Kal–Trbovlje v dolžini 18 km; Trbovlje–Partizanski Vrh–Podmeja–Trbovlje v dolžini 24 km; Trbovlje–Kum–Trbovlje v dolžini 20 km; Dobovec–Lontovž–Mali Kum–Gorenja vas–Završje–Dobovec v dolžini nekaj manj kot 20 km in Dobovec–Župa (Matica)–Župa–Sitni Kal–Vetrni Vrh–Mali Kum–Završje–Dobovec v dolžini 23 km. Omenjene kolesarske poti so označene in ustrezno urejene.

(5) Novo športno rekreacijsko območje, kot zeleno zaledje mesta se oblikuje v vzhodnem delu mesta Trbovlje, na opuščenih in degradiranih rudniških površinah. V tem delu se predvideva nova ureditev, ki vključuje preselitev nogometnega stadiona iz centra mesta, v povezavi z drugimi športno rekreacijskimi objekti (teniška igrišča, rokometno igrišče), izgradnjo večjega strelišča, ureditev ribnika s prostori za kampiranje in obsežnimi območji za tek in rekreacijo. Območje bo s peš in kolesarskimi potmi povezano s centrom mesta Trbovlje in centrom mesta sosednje občine Hrastnik.

(6) Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča) je naselje Dobovec. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča se opredeli Sveta Planina in Vrhe - del, manjša ponudba (izhodišča za pešpoti in kolesarjenje ter konjeništvo pa sta tudi Škofja Riža in Retje nad Trbovljami.

(7) Kulturni, doživljajski turizem: usmerjen bo v historično mestno jedro Trbovelj in jedra drugih naselij s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter v povezavi z razvojem dejavnosti, vezanih na rudarsko tradicijo. Prav tako se bo ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prezentacijo kulturne dediščine (izjemne krajine in območja prepoznavnosti krajin idr.), naravnih vrednot in drugih krajinsko kakovostnih območij. Obstoječe tematske turistične poti in kolesarske poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi se bodo urejale nove tematske poti.

(8) Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora na podeželju, bo občina spodbujala turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem na podeželju se bo spodbujal predvsem v južnem delu – Kumljansko in severnem delu Knezdol, Planinska vas, Prapretno, Čeče na območju avtohtonih vzorcev poselitve.

49. člen

(Rekreativni, izletniški, ekološki turizem in prostočasne dejavnosti

(1) Izletništvo se bo še naprej razvijalo na območju na južnih in severnih območjih občine, ker se bodo v ta namen ohranjali obstoječi objekti, novogradnje objektov ali bistveno povečevanje komunalne opremljenosti pa niso predvideni. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koce, temu so namenjene tudi posamezne planinske koče (Kum, Sveta Planina). Dodatno se turizem razvija na obstoječih kmetijah, kot dopolnilna dejavnost.

(2) Rekreativni turizem se bo še naprej razvijal v okolici mesta Trbovlje, kjer je predvidena ureditev rekreacijske enote in kjer se načrtujejo tudi ureditve za širitev spektra turistične ponudbe.

(3) Ureditve za vodne športe se bodo razvijali na reki Savi v naravnem okolju, predvsem v smislu čolnarjenja (kajak). Izboljšati je treba kakovost voda. Sedanja kakovost voda je trenutno glede na rezultate meritev onesnažena zaradi neurejenih sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

(4) Smučišča so locirana v bližini manjših naseljih v okolici Trbovelj: Dobovec (smučišči Trotovnik in Lontovž ter smučarska skakalnica), ter na območju naselja Vrhe - del (smučišče Vrhe - del). Ob smučiščih se zagotovijo tudi potrebne turistične kapacitete predvsem za zagotavljanja izvajanja šolskih programov šole v naravi, ter gostinske ponudbe. Na omenjenih smučiščih se zagotavlja osnovna infrastrukturna opremljenost, ter redno vzdrževanje in opremljanje smučišč. Občina Trbovlje načrtuje nov smučarski center na območju Vrhe, kjer je v preteklosti že bilo smučišče. Lokacijo odlikuje senčna stran, kar omogoča daljšo smučarsko sezono.

(5) Občina Trbovlje načrtuje postajališče za avtodome na območju porušenega gradu Prusnik ob magistralni cesti Zagorje–Trbovlje, v okviru programa oživitve območja z novo servisno in gostinsko-turistično dejavnostjo, ki se bo navezovala na promet in potnike na magistralni zasavski cesti. Namen Občine Trbovlje je doseči, da območje dejansko zaživi in s primerno oblikovanimi arhitekturnimi elementi, ki bodo upoštevali tako zgodovinsko preteklost, kot naravne značilnosti območja, dobi privlačno podobo sodobnega servisnega in gostinsko-turističnega objekta oziroma območja. Mesto za kampiranje je predvideno tudi v okviru predvidenega športno rekreacijskega območja na opuščenih rudniških površinah.

(6) V okviru športno-turistične ponudbe se na delu saniranega območja rudnika (v južnem delu naselja) uredi še športnorekreacijski park z novo ponudbo.

(7) Nočitvene kapacitete: v mestu Trbovlje in v posameznih lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske gradnje predvsem v Trbovljah, ter apartmajske gradnje v ostalih lokalnih središčih, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kakovostno prenovo ali nadomestno gradnjo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.

(8) Na turističnih ter športnorekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter skladno z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine. (parkirišča, javne sanitarije, koši za smeti, infotable …)

(9) Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športnorekreacijskih dejavnosti časovno (glede na letni čas) in po potrebi tudi prostorsko omeji.

(10) Za vzpostavitev kakovostne turistično rekreativne mreže v občini se spodbuja skupne programe s sosednjimi območji (Krajinski park Kum, Krajinski park Mrzlica itn.)

50. člen

(Mineralne surovine)

(1) Na območju Občine Trbovlje sta dva pridobivalna prostora (nadzemni Retje–Plesko, kjer se izkorišča apnenec in lapor za industrijske namene ter podzemni Trbovlje–Hrastnik, kjer se je izkoriščal rjavi premog), za katera je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2) Rudnik Trbovlje–Hrastnik je v postopku zapiranja. Izkoriščanje premoga je bilo zaključeno v letu 2012, zapiranje jam bo predvidoma zaključeno v letu 2015, sanacija površin pa konec leta 2018. Stoletja rudarjenja so vplivala na podobo mesta in občine in so vzrok za degradirana podobo krajine.

(3) Za morebitno ureditev novih pridobivalnih prostorov mineralnih surovin je treba zagotoviti izdelavo vsakokratnih predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.

(4) Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(5) Ostala območja na katerih so bila izvedena nezakonita rudarska dela (brez koncesije za izkoriščanja mineralnih surovin) so nelegalni kopi. Za območja nelegalnih kopov se predvidi sanacija brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. 

ll.8.2 Posebna območja, na katerih se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

51. člen

(prepoznavne kakovosti prostora)

(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti, kakor tudi tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves.

(2) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oz. prostora bo občina zagotavljala na celotnem območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti Krajinski park Kum, Krajinski park Mrzlica, ter rudarska stavbna in tehnološka dediščina. predvsem na območjih kompleksnega varstva kulturne dediščine.

(3) Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati tudi ohranjanje gozdnih območij, značilne vzorce poselitve (strnjene vasi, osamele kmetije), zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor. Varujejo se ekološki procesi z uveljavljanjem sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino.

(4) Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena objekti kulturne dediščine poleg tega pa tudi osamele kmetije.

(59 Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje zunaj naselij, se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti ali regulacijski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

52. člen

(ohranjanje narave)

(1) Kakršni koli posegov in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, ki bi lahko pomenili tajno spremembo lastnosti le-teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.

(2) Na zavarovanih območjih krajinskih parkov in naravnih spomenikov se z namenom trajne ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju.

(3) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.

(4) Pretežni del občine, ki je zgrajen iz karbonatnih kamnin, je opredeljeno kot območje pričakovanih naravnih vrednot. Na teh območjih se pričakujejo odkritja novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna) zato bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.

(5) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Ohranjajo in ponovno se vzpostavljajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omej ki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah.

(6) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, daje njihov neugoden vpliv čim manjši.

(7) Posebna varstveno območja (območja Natura 2000). Na teh območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji mogoči meri:

- ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,

- ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,

- ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,

- ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

ll.8.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

53. člen

(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Mogoče naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres, ki lahko doseže 7. do 8. stopnjo po EMS lestvici, poplave ob reki Savi, Trboveljščici ter ob hudournikih, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis, nesreče v TE, rudniku, cementarni), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.

(2) Skoraj polovica občine je kategorizirana kot erozijsko ogrožena, in sicer z zahtevnejšimi ukrepi. Plazovita območja se pojavljajo v celotnem osrednjem območju občine severno od Save. Južno od Save ter na posameznih severnih obronkih plazovi niso prisotni.

(3) Na ogroženih območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo zunaj teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

(4) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo.

(5) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje itn.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

54. člen

zaščita in reševanje)

(1) V Trbovljah sta locirana Zdravstveni dom in Splošna bolnišnica Trbovlje, ki je regijskega pomena. Prva medicinska pomoč je organizirana prek nujne medicinske pomoči v Trbovljah, kjer je tudi reševalni center za Zasavje. S tem so pokrite potrebe po nujni medicinski pomoči v celotni občini in v Zasavju

(2) V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma treba razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za ogrožene. Takoj po nesreči je mogoče organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih ter športnih dvoranah oz. telovadnicah pri osnovnih in srednjih šolah, v vrtcu ter v planinskih domovih (Kum, Lontovž, Mrzlica, Partizanski Vrh). Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov.

(3) Skupna kapaciteta zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite ter zaklonilnikov v občini je cca. 6.000 zakloniščnih oz. zaklonilnih mest, od tega jih je 600 v javnem rovnem zaklonilniku.

(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ob suši bi bilo treba oskrbovati posamezna gospodinjstva oz. gospodarska poslopja v višje ležečih primestnih področjih.

ll.8.4 Območja in objekti za potrebe obrambe

55.člen

(območja za obrambne potrebe)

(1)  Na območju občine Trbovlje se nahaja območje mogoče izključne rabe za obrambo Kum.

(2) Območja mogoče izključne rabe za potrebe obrambe so območja , ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

ll.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

56. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:

- stavbna zemljišča,

- kmetijska zemljišča,

- gozdna zemljišča,

- vodna zemljišča,

- druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.

(2) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(3) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji mogoči meri upoštevati kakovost kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Širitve naselij v območja gozdov so načeloma sprejemljive, vendar le, če je mogoče zagotoviti zadosten odmik gradbenih parcel od gozdnega roba, neoviran prost dostop do gozda in kadar ni mogoče pričakovati, da bi sprememba rabe negativno vplivala na poudarjenost funkcij okoliškega gozda. Pri spreminjanju kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(5) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.

86) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se zunaj območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije. Spreminjanje gozdnih zemljišč v stavbna je mogoča le, kadar ni pričakovati, da bi sprememba rabe negativno vplivala na poudarjenost funkcij gozda.

(7) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.

(8) Spreminjanje gozdnih zemljišč v kmetijska zemljišča je mogoče tam, kjer ni pričakovati, da bi sprememba rabe negativno vplivala na poudarjenost funkcij okoliškega gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb stabilnosti tal ter ob soglasju pristojne službe.

(9) V občini so opredeljena območja za pridobivanje mineralnih surovin ter zbirni center za ločeno zbrane frakcije odpadkov. Odlagališča komunalnih odpadkov niso predvidena.

(10) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.

(11) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti. 

ll.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

57. člen

(Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za območje razpršene poselitve in razpršene gradnje različnih kategorij in za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora, ki so določene glede na tipologijo gradnje. Prostorsko izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.

(2) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:

- V poselitvenih območjih hribovitih delov prevladuje stanovanjska raba s prepletom kmetijske dejavnosti. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob glavnih prometnicah so namenjena prepletu centralnih dejavnosti in bivanja z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti.

- V novih poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja, predvsem v dolinskem delu Trbovelj se usmerja gradnja večjih gostot do 60 preb/ha. Vsa takšna območja se urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti.

- V območjih zmerne urbanizacije se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 40 preb/ha.

- V poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote do 25 preb/ha.

- V območjih hribovitih delov občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba ohranjati tudi v prihodnje.

- Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

- Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo.

- Na ogroženih območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob železnici in regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe.

lll. IZVEDBENI DEL

58. člen
(vsebina izvedbenega dela)

(1) Izvedbeni del določa:

- območja namenske rabe prostora,

- prostorske izvedbene pogoje,

- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

82) Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.

59. člen
(stopnja natančnosti mej)

(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je njihova položajna natančnost odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3) Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje skladno s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta

(6) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca geodeta.

60. člen
(členitev prostora)

(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:

- prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih,

- enote odprtega prostora zunaj naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.

(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.

61. člen
(prostorske enote)

(1) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje:

(2) Enote odprtega prostora zunaj naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje:

62. člen
(enote urejanja prostora)

(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.

(2) Enota urejanja prostora v naseljih so prikazana na kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

- oznake naselja,

- zaporedno številko EUP znotraj naselja,

- primer: TR-01

(3) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora.

- primer: KE 1

(4) Podenote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

- enote urejanja odprtega prostora,

- zaporedno številko podenote razpršene poselitve v celotni občini,

- primer: KE-01/045

(5) Če so za enoto urejanja odprtega prostora KE predpisani izvedbeni pogoji, se le ti upoštevajo na vseh enotah urejanja prostora, ki jih obdaja ta enota odprtega prostora, vključno z EUP znotraj naselij in EUP razpršene gradnje.

63. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)

(1)  vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,

podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in

morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III. 4. poglavju tega odloka tega odloka.

(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.

(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju tega odloka.

64. člen
(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti, veljajo določbe iz Uredbe državnega prostorskega načrta.

(2) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz pristojnosti občine na območju sprejetih in veljavnih državnih prostorskih aktov je treba upoštevati veljavno zakonodajo.

(3) Državni prostorski načrti ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora so prikazani v prikazu stanja prostora.

65. člen
(območja podrobnih prostorskih načrtov)

(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko spremeni, če dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, itn.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občina, ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN.

(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o začetku izdelave takšnega OPPN-ja.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.

(6) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljene v tretjem stolpcu tabele iz petega odstavka 65. člena tega odloka. 

lll.1 NAMENSKA RABA PROSTORA

66. člen
(vrste namenske rabe prostora)

(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (najmanj 70 %) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so mogoče ob upoštevanju te omejitve.

(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(49 Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz stanja prostora« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.

(5) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:

lll.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

lll.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

67.člen
(vrste dopustnih gradenj)

(1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč in na obstoječi razpršeni gradnji.

(2) Gradnje zunaj stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa zakon, ter za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte skladno z določili tega odloka.

(3) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

- gradnja novega objekta,

- dozidava ali nadzidava obstoječega objekta

- rekonstrukcija objekta,

- vzdrževanje objekta,

- odstranitev objekta.

(4) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.

68. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do vključno 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo.

(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:

- gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena,

- gradnja podzemnih garaž in kleti na območju stavbnih zemljišč oziroma v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov,

- gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,

- gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

- gradnja podhodov in nadhodov za pešce,

- gradnja brvi in mostov,

- vodnogospodarske ureditve,

- urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin na območju stavbnih zemljišč oziroma in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in -  - - postavitev urbane opreme, otroških igrišč),

- ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih),

- vzdrževanje cest,

- gradnja in vzdrževanje parkirnih površin,

- gradnja sončnih elektrarne, kot samostojnih energetskih objektov, samo na namenskih rabah z oznako I, P, E, O oziroma na javnih objektih tudi v ostalih stavbnih namenskih rabah,

- izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč.

69. člen
(spremembe namembnosti objektov)

(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP.

(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov, oziroma sprememba namembnosti skladno z prejšnjo točko tega člena.

70. člen
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)

(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK in SKj lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % objekta.

(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

71. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)

(1) Vrste objektov so opredeljene skladno s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:

- so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,

- se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

(39 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.

lll.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

72. člen
(regulacijske črte)

(1) Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte.

(2) Če na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji – regulacijski elementi in javne površine« regulacijska črta ni prikazana, je treba pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.

(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

73. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.

(2) Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, če manjši odmik ne krši drugih predpisov.

(3) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno oziroma ulično gradnjo, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

(4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je mogoče vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.

(6) Minimalen odmik načrtovanega objektov od javne ceste je določen z regulacijskimi črtami glede na kategorijo javne ceste in skladno s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je mogoče v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(7) Med javno površino (cesto) in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(8) Na zazidljivih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, gradnja stanovanjskih stavb v 25 metrskem pasu od gozdnega roba praviloma ni dopustna oziroma je za tak poseg treba pridobiti soglasje pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi.

(9)  Navedeni pogoji glede odmikov ne veljajo za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture.

74. člen
(postavitev ograj in opornih zidov)

(1) Ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel.

(2) Medposestne ograje se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

(3) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in pridobitvi služnosti dostopa in vzdrževanja ograje na sosednjem zemljišču, ki se vknjiži v zemljiško knjigo.

(49 Za postavitev ograj ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(5) Višinske razlike na zemljišču je praviloma treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvede v kaskadah. Oporni zid mora biti obdelan z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjen.

(6) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

lll.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev

75. člen
(določanje velikosti objektov)

(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:

- največjim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),

- največjim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),

- najmanjšim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z

- največjo višino objektov (V).

(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:

- višina novega objekta ne sme presegati najvišjega objekta enake namembnosti na območju EUP v oddaljenosti do 100 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta,

- višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.

(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(4) FI in FZ ne zajemata površin pod terenom.

(59 Površine kot so ozelenjena parkirišča pri izračunu FZP niso del zelenih površin.

lll.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja

76. člen
(oblikovanje objektov)

(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh, smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograjah, opornih zidov, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora.

(2)Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Objekti kot celota pa morajo biti skladni z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok.

(4) Moderno oblikovanje objektov je mogoče znotraj območja urbanističnega načrta Trbovlje, predvsem pa na tistih območjih, ki niso znotraj varovanih, vplivnih območij kulturne dediščine.

(5) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.

(6) Frčade so dovoljene ter so osno razporejene glede na odprtine na fasadi. Čopi na frčadah so dovoljeni v primeru čopov na strehi.

(7) Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo.

(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka velja, da na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v njihovih vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve ter pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.

(9) Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen prečno na plastnice.

(10) Ravne strehe so dovoljene tudi v drugih naseljih za objekte, ki niso namenjeni bivanju ter se uporabijo tradicionalni volumni do višine P + 1.

(11) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, itn., treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah je dovoljena uporaba bele barve in svetlih barv v spektru različnih zemeljskih tonov. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra in podobno). Barve fasad, fasadnega podstavka, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Fasada večstanovanjskega objekta mora biti barvno usklajena na celotnem objektu ne glede na lastništvo.

(12) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta.

(13) Na celotnem območju občine so prepovedane v celoti betonske oziroma zidane ograje, razen kadar predstavlja sestavni del ureditve javnega prostora.

(14) Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zastekljevanje balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav.

77. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je treba na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.

(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m², najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m². Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma zavarovana z ograjo.

(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni mogoče posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.

(4) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(5) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni mogoče, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(6) Obrežne drevesne, grmovne in zelnate vegetacije ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Parcele objektov je treba vzdrževati in urejati skladno z arborističnimi načeli. Ob nujnih odstranitvah se drevo nadomesti na novi lokaciji.

(8) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:

- na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ter v okolici javnih objektov ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin,

- pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,

- na ekološko pomembnih območjih, Natura 2000 območjih, zavarovanih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.

- preprečuje se vnos tujerodnih invazivnih vrst in njihovo razširjanje.

78. člen
(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.

(2) Število obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča, oziroma, bi le ta povzročila nesorazmerno visoke stroške o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih voda skladno z predpisi.

(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih, niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.

(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, itn.).

(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba skladno s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

79. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)

(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti najmanj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,5m x 5,0m, oziroma za invalide znaša 3,5m x 5,0m.

80. člen

(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje ob upoštevanju določil v prilogi1.

(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine varovanih po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine velja, da je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov mogoča le po predhodnih preveritvah umestitve in oblikovanja in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.

(3) Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status naj se enostavne in nezahtevne objekte praviloma postavlja zunaj območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

(4) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:

- dovoljene so ravne strehe ter oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP,

- enostavni in nezahtevni objekti ne smejo omejevati osnovne namenske rabe, na kateri so postavljeni,

- na posamezni namenski rabi se lahko postavi le tiste objekte, ki služijo namenski rabi, na kateri stojijo, razen pomožnih objektov v javni rabi, objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih linijskih objektov,

- enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju,

- objekti so praviloma montažni,

- fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov,

- nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo,

- klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode),

- elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov,

- ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta,

- turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati skladno z občinskim in državnimi predpisi.

(5) Pri oblikovanju majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave, je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:

- strehe so praviloma ravne, dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP,

- objekti so praviloma montažni,

- fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov,

- pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.

(6) Objekti za kmetijske potrebe (kozolci, čebelnjaki), morajo povzemati tradicionalno obliko in materiale istovrstnih objektov na obravnavanem območju.

(7) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.6 tega odloka.

81. člen
(objekti in naprave za oglaševanje in obveščanje)

(1) Objekte za oglaševanje in obveščanje je dopustno postavljati skladno s predpisom Občine Trbovlje, ki ureja postavitev objektov za oglaševanje in obveščanje, ter pod pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(2) Objektov za oglaševanje in obveščanje ni dopustno postavljati

na gozdnih zemljiščih (G, GPN), razen na njihovem robu na podlagi soglasja pristojnih služb s področja gozdarstva,

- na območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI),

- na območjih za potrebe obrambe (F, H),

- na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov,

- na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(3) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja ohranjanja narave se objekti za oglaševanje in obveščanje lahko postavljajo le s soglasjem organov, pristojnih za ohranjanje narave.

(4) Ne glede na določbe pete alineje drugega odstavka tega člena so objekti za oglaševanje in obveščanje na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, izjemoma dopustni takrat, kadar organ pristojen za varstvo kulturne dediščine s soglasjem potrdi, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta zaradi katerih je to zemljišče ali objekt pridobilo ta status.

(5) Objekti za oglaševanje in obveščanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.

(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:

na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje.

(7) Na parceli objekta ja dopustno oglaševanje in obveščanje za lastne potrebe, pri čemer je treba upoštevati vsa ostala določila tega člena.

(8) Ne glede na ostale določbe tega člena je pri postavitvi objektov za oglaševanje in obveščanje v varovalnih pasovih prometne in druge infrastrukture treba upoštevati pogoje pristojnih upravljavcev te infrastrukture in pred postavitvijo pridobiti njihovo soglasje.

lll.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo

82. člen
(velikost in oblika parcele objekta)

(1) Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje),

- prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov,

- prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel,

- namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje,

- zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. Če parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:

- najmanjša velikost parcele objekta za prosto stoječo stanovanjsko gradnjo SSe na območju urbanističnega načrta naselja Trbovlje znaša 350 m² na preostalem območju občine pa 500 m²,

- najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m² za en objekt v nizu,

- najmanjša velikost parcele objekta v območju SK znaša 500 m²,

- najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SP znaša 400 m²,

- pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje, v primerih kjer velikost parcele ni določena v gradbenem dovoljenju velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m² ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih objektov pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta skladno z določili tega odloka.

(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov skladno z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.

(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture skladno z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta skladno z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(8) Parcelo objekta je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.

(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.

(10) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oz. razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.

lll.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Obvezna gospodarska javna infrastruktura

83. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena skladno s sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.

(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.

(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

84. člen
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)

(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.

85. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)

(1) Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi lastniki objektov na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja skladno z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.

(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki, itn.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.

(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih zunaj vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov itn.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(4) Najpozneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev mogoča, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.

(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.

(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture

86. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:

(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav predstavlja progovni in varovalni progovni pas skupaj ter znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:

(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:

(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:

(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.

(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav skladno z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(8) Če pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.

87. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati skladno z veljavnimi predpisi in s tehničnimi normativi.

(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(3) Trase omrežij javne gospodarske infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je mogoče priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje javne gospodarske infrastrukture.

(4) Trase omrežij javne gospodarske infrastrukture je treba praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Gradnja omrežij javne gospodarske infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Mogoče so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.

(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.

(7) Omrežja javne gospodarske infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora upravljavec te opreme od lastnika prizadetega zemljišča pridobiti pravico dostopa, gradnje, obratovanja in vzdrževanja te opreme.

(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni mogoča.

(9) Omrežja in jaške javne gospodarske infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.

(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo in gospodarjenje z gozdovi, vključno z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih prometnic. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba kmetijsko in gozdno zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11) Prečkanja javne gospodarske infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

88. člen
(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest)

(1) V varovalnih pasovih cest, določenih z zakoni in drugimi predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest skladno z namensko rabo.

(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(3) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.

(4)Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(5) Slepo zaključene nove ceste morajo imeti obračališča.

(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.

(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena zunaj vozišča javnih cest in skladno s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.

(8) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.

(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost skladno s pravilnikom o projektiranju cest.

(10) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.

(11) Kolesarske steze in poti se dimenzionirajo in gradijo skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo površin za kolesarje.

89. člen
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Pri načrtovanju gradenj je treba dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to mogoče.

(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je mogoče vzdrževanje omrežja in priključkov.

(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

(6) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

90. člen
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.

(2) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja skladno s predpisi.

(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.

(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kakovost bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.

(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno skladno s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.

(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.

(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, na katerih ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).

(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.

(11) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je mogoče priključiti na javno kanalizacijo, če so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja.

91. člen

(gradnja in urejanje vročevodnega omrežja)

(1) Vročevodno omrežje je namenjeno ogrevanju stavb in oskrbi z vročo vodo.

(2) Celotno omrežje mora biti zgrajena vodotesno, ter toplotno zaščiteno.

(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja vročevodnega omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb tega odlok.

92. člen
(gradnja in urejanje za potrebe rabe energije)

(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo do okolja prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.

(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na kolektivne vire energije, kjer je to mogoče, drugod pa na ekološko čiste obnovljive vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

(3) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti). Kot alternativni sistemi se štejejo:

- decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

- soproizvodnja toplotne in električne energije,

- daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

- toplotne črpalke,

- druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanja tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter predpisi na področju varstva okolja.

(4) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno s predpisi o graditvi objektov.

93. člen
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.

(2) Dopustne so vzdrževalna dela, obnove in rekonstrukcije plinovodnega omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.

(3) V varovalnem pasu plinovoda so dovoljeni posegi skladno s predpisi in pogoji upravljavca.

94. člen
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1)Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če:

se ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN,

so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.

82) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.

(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:

- da so vplivi na okolje minimalni,

- da objekt zavzema čim manj površine,

- da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kakovostno oblikovanih zaprtih objektih,

- da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,

 -da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.

(4)Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, zunaj urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.

(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

- stanovanjskih objektov,

- bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,

- objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,

- objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,

- otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).

(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih distribucijskih in prenosnih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja skladno s predpisi.

(9) Za priključitev na elektroomrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.

95. člen

(gradnja in urejanje javne razsvetljave)

(1) Javne površine na območjih naselij z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije.

96. člen
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Na območjih urejevalnih enot z podrobnejšo namensko rabo S, C, B in I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje tako, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave.

(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.

(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

- objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC),

- gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,

- objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kakovostnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva,