Na
podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40),
149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –
ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15,
102/15 in 30/16), 2. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10,
55/11, 107/12) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16) je Svet
Mestne občine Kranj na 24. seji dne 25. 1. 2017 sprejel |
O D L O
K |
o
urejanju in čiščenju javnih zelenih površin na območju Mestne občine
Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
|
(1) Ta
odlok ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe urejanja
in čiščenja javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj.
|
(2) Javne zelene površine so zelene površine in javna otroška igrišča v
lasti Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK), katerih raba je pod
enakimi pogoji namenjena vsem. |
2. člen
(Način izvajanja gospodarske javne
službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin)
|
Izvajanje obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih
zelenih površin (v nadaljevanju: javna služba) zagotavlja MOK s
podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki
je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in
izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju:
izvajalec javne službe ali koncesionar) za celotno območje Mestne občine
Kranj. |
II. RAZVRSTITEV ZELENIH POVRŠIN
3. člen
(Vrste javnih zelenih površin)
|
(1) Javne
zelene površine po tem odloku predstavljajo hortikulturno urejene javne
zelene površine, predvsem pa: |
I.
javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, sprehajališča in pešpoti na
javnih zelenih površinah, |
II.
hortikulturno urejene javne zelene površine ob javnih cestah in poteh,
vodnih tokovih, športnih igriščih, kopališčih in otroških igriščih,
|
III.
hortikulturno urejene javne zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih
ter posameznih turističnih objektih, če je njihovo urejanje v
pristojnosti MOK, |
VII.
varovalni in zaščitni nasadi, posamezna okrasna drevesa ali skupine
dreves na javnih površinah. |
(2) Javne zelene površine so določene v katastru javnih zelenih površin
v MOK. |
III. NAČRTOVANJE UREJANJA JAVNIH ZELENIH
POVRŠIN
4. člen
|
(1) Kataster
javnih zelenih površin v MOK je javna evidenca v lasti MOK, ki poleg
splošnih podatkov vsebuje tudi kategorizacijo javnih zelenih površin, to
je način njihove ureditve in vrsta zasaditve. Kataster javnih zelenih
površin v pisni in elektronski obliki vodi in vzdržuje izvajalec javne
službe. |
(2) Kataster javnih zelenih površin vsebuje po vrsti javne zelene
površine podatke o lokaciji in velikosti javne zelene površine, objektih
in napravah, njihovem številu, starosti in vrsti, lokaciji, vrsti,
številu, stanju, okvirni dimenziji in datumu sajenja drevja, grmovnic,
predvidenih posegih in nujnosti posegov v drevje in grmovnice, lokaciji,
velikosti lokacije, vrsti in številu sezonskega cvetja, trajnic in
čebulnic. |
5. člen
(Načrt urejanja javnih zelenih površin)
|
(1) Javne
zelene površine se urejajo na podlagi načrta urejanja javnih zelenih
površin, ki mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in
zavarovanja posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in
zelenih površin ob pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih,
urejenih vodnih strugah ipd. |
(2) Načrt urejanja javnih zelenih površin, ki je usklajen z omrežjem
komunalnih in energetskih naprav ter objektov s priključki na komunalne
naprave, predstavlja podlago letnemu planu dela izvajalca javne službe.
|
6. člen
(Urejanje javnih otroških igrišč)
|
(1) Javna
otroška igrišča se urejajo v okviru javnih zelenih površin. |
(2) Javna otroška igrišča morajo biti ločena od ostalega prostora,
predvsem od javnih prometnih površin. Ločitev otroških igrišč od
ostalega prostora mora biti izvedena tako, da ni ogrožena varnost
uporabnikov igrišč. |
(3) Javna otroška igrišča morajo biti opremljena z igrali in opremo, ki
ob normalni uporabi ne ogroža uporabnikov igrišč. |
IV. UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH ZELENIH
POVRŠIN
7. člen
(Urejanje in čiščenje javnih zelenih
površin)
|
(1) MOK
z javno službo zagotavlja urejanje in čiščenje javnih zelenih površin
kot javnih dobrin. |
(2) Storitve in ukrepi urejanja in čiščenja javnih zelenih površin, ki
se opravljajo redno in v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin,
so zlasti: |
– spomladansko in jesensko čiščenje in grabljenje listja na javnih
zelenih površinah, |
– tedensko pobiranje smeti in praznjenje košev na zaključenih parkovnih
ureditvah in otroških igriščih skladno s potrjenim letnim planom,
|
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin, |
– urejanje in obnavljanje nasadov, pletje in sajenje cvetličnih gredic,
|
– postavljanje in vzdrževanje posod, cvetličnih loncev, korit in podobne
opreme za saditev okrasnih rastlin na javnih površinah, |
– sajenje in obnavljanje zasajenih okrasnih rastlin v opremi iz prejšnje
alineje, |
– gnojenje trat, rastlin in grmovnic, |
– zasajanje, oskrba, pregled, posek in obrezovanje dreves, drevoredov in
grmovnic, |
– odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves in grmovnic ter
nadomestitev z novimi na podlagi soglasja pristojnega organa,
|
– namakanje in zalivanje nasadov in novo zasajenih dreves in grmovnic,
|
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih
rastlin, |
– hortikulturno urejanje zasaditve ob križiščih, v krožiščih in v
prometnih otočkih, |
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
|
– redno vzdrževanje in čiščenje parkovne opreme (klopi, koši za smeti in
pasje iztrebke) ter dobava košev za pasje iztrebke v skladu z letnim
planom, |
– intenzivna košnja javnih zelenih površin z rastišči invazivnih
rastlin, glede na vrsto rastline, |
– načrtno, sistematično odstranjevanje invazivnih drevnin, |
– čiščenje, vzdrževanje igral in obnova njihovih sestavnih delov,
|
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje ograj, klopi in druge opreme na
otroških igriščih, |
– letni pregled igral na otroških igriščih in izdelava letnega poročila,
|
– vodenje, vzdrževanje in mesečno posodabljanje katastra javnih zelenih
površin, |
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz
javnih zelenih površin. |
(3) Storitve in ukrepi urejanja in čiščenja javnih zelenih površin se
podrobneje določijo v koncesijski pogodbi in z letnim planom dela
izvajalca javne službe. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV IN
VAROVANJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
8. člen
(Uporabniki javnih zelenih površin)
|
Uporabniki javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj so
občani in vsi drugi, ki jih uporabljajo za rekreacijo, sprehode,
počitek, igranje, sprostitev in podobno. |
9. člen
(Poškodovanje in uničevanje javnih
zelenih površin)
|
Na
javnih zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekovanje,
odstranjevanje ali drugačno poškodovanje in uničevanje gozdnega ali
parkovnega drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastlin. |
10. člen
(Prepovedana dejanja na javnih zelenih
površinah)
|
Na
javnih zelenih površinah in območjih otroških igrišč je prepovedano:
|
1. ustavljati, parkirati ali se voziti s kolesi, motornimi vozili,
delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin; |
2. uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati, poslikati z grafiti
komunalno opremo, rastline in infrastrukturne objekte, ki so namenjeni
rabi zelenih površin in otroških igrišč; |
3. obešati ali pritrjevati kable, žice, antene, obvestilne ali reklamne
napise in druge predmete na drevesa ali na grmovnice, razen v okviru
okrasitve, dovoljene s strani pristojnega občinskega organa, pri čemer
pritrjeni predmeti ne smejo posegati v olesenelo tkivo vegetacije, ga
poškodovati ali omejiti njeno rast; |
4. izlivati komunalno odpadno in meteorno vodo in izlivati okolju
nevarne snovi; |
5. čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave, stanovanjsko in
drugo opremo; |
6. odlagati gradbeni material ali druge predmete; |
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte, naprave ali
druge predmete brez soglasja pristojnega občinskega organa; |
8. gojiti kulture, vrtnine in druge rastline; |
9. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih zelenih
površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom; |
10. namerno vznemirjati, poškodovati, odvzemati iz narave ali ubijati
prosto živeče živali; |
11. izvajati športno rekreativne ali druge dejavnosti na javnih zelenih
površinah, brez soglasja pristojnega občinskega organa; |
12. jezditi (razen uradnim osebam pri opravljanju službene dolžnosti).
|
11. člen
(Odprava škode, nastale z izvajanjem
prepovedanih dejanj)
|
(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih
površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj
v roku, ki ga določi nadzorni organ. |
(2) V
primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko
nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na
stroške povzročitelja. |
VI. IZVAJANJE POSEGOV NA JAVNIH ZELENIH
POVRŠINAH
12. člen
(Poseg v javne zelene površine)
|
(1) Dovoljeni posegi v javne zelene površine so: |
–
redna vzdrževalna dela in ukrepi za varovanje in čiščenje javnih zelenih
površin, |
–
preurejanje javnih zelenih površin zaradi spremembe njihove namembnosti,
|
–
gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
|
–
nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
|
–
poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
(2) Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru načrta
urejanja javnih zelenih površin, letnega programa dela izvajalca javne
službe, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa
oziroma, če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne
varnosti ali varnosti v cestnem prometu. |
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih
zelenih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in
določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve
odrejenega ukrepa. |
(4) Če
izvajalec posega v javne zelene površine ne pridobi ustreznega
dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne
zelene površine v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.
|
13. člen
(Nujna dela na komunalni
infrastrukturi)
|
(1) V
primerih prekopavanja javnih zelenih površin, zaradi nujnih del na
komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku
24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po
končanju del, ko je to mogoče, povrniti javno zeleno površino v prvotno
stanje. |
(2) V
primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po
prekopavanju ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj
po končanju del, ko je to mogoče, mu nadzorni organ odredi rok za
vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to
opravi drugi izvajalec. |
14. člen
(Gradbeni in drugi posegi na javnih
zelenih površinah)
|
(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih
vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javne zelene
površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na
zelenih površinah, oziroma je dolžan škodo takoj, ko je to mogoče
odpraviti. |
(2) V
primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu
lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi,
da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec. |
15. člen
(Zavarovanje zelenih površin v času
posega)
|
(1) Izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih
površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati
obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vrsto hortikulturne zasaditve pred
poškodbami ter zaščititi nadzemni del in koreninski sistem dreves in
grmovnic. |
(2) V
primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči
drevje, grmovnice ali drugo vrsto hortikulturne zasaditve, jo je dolžan
odstraniti in nadomestiti v skladu z navodili pristojnega občinskega
organa. Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec dolžan
obnoviti in povrniti v stanje pred posegom. |
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo
poškodovanega ali uničenega drevja, grmovnic ali druge vrste
hortikulturne zasaditve ni nadomestil v skladu z določbami tega člena,
mu določi rok, v katerem mora to storiti. |
(4) Če
izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku,
nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške
izvajalca gradbenih del. |
16. člen
(Odstranitev obstoječe vegetacije)
|
V
primeru, ko je zaradi gradnje obstoječo vegetacijo na javni zeleni
površini (drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno grmičevje)
potrebno odstraniti, je investitor o tem dolžan obvestiti pristojni
občinski organ. Odstranjeno drevo ali grmičevje je investitor dolžan
nadomestiti v skladu z navodili pristojnega občinskega organa.
|
17. člen
(Ravnanje s plodno zemljo ob posegu na
javnih zelenih površinah)
|
(1) Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni zeleni
površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati
na mestu, ki ga odredi pristojni občinski organ. |
(2) Deponirano plodno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako,
da se ohrani njena plodnost. Plodno zemljo je pod določenimi pogoji
mogoče uporabiti za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih
objektih, na drugih javnih površinah in za izboljšanje plodnosti
nerodovitnih tal. |
(3) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu
občinskemu organu prijaviti pričetek del na odkopu plodne zemlje in ga
obvestiti o morebitnih viških plodne zemlje. |
VII. NADZOR
18. člen
(Nadzor nad izvajanjem odloka)
|
(1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in javne službe
opravlja pristojni občinski organ, to je notranje organizacijska enota
mestne uprave, v katere delovno področje v skladu z določili odloka, ki
ureja notranjo organizacijo mestne uprave, sodi področje urejanja in
čiščenja javnih zelenih površin. |
(2) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija za prekršek, opravlja
nadzorni organ MOK. Nadzorni organ, pristojen za izvajanje nadzora nad
določili tega odloka, je Medobčinski inšpektorat Kranj. |
19. člen
(Varstveni ukrepi nadzornega organa)
|
(1) Če
nadzorni organ MOK ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik
ravna v nasprotju: |
– s
prvo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev
parkiranega vozila, |
– s
tretjo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev kablov,
žic, anten, obvestilnih, reklamnih napisov ali drugih predmetov,
|
– s
četrto in šesto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo
odstranitev odloženega gradbenega materiala, drugih predmetov ali
nevarne snovi, |
– s
peto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnje prenehanje čiščenja
vozil, strojev, naprav in druge opreme, |
– s
sedmo točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev pomožnih
in začasnih objektov, naprav ali drugih predmetov, |
– z
enajsto točko 10. člena tega odloka, odredi takojšnje prenehanje
izvajanja športno rekreativne ali drugih dejavnosti na javnih zelenih
površinah. |
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je
povzročil s prepovedanim ravnanjem. |
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. |
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
20. člen
(Kaznovanje pravnih oseb, samostojnih
podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravlja
dejavnost)
|
(1) Z
globo v višini 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki stori prekršek v zvezi opravljanjem dejavnosti: |
1. če
izvaja posege na javnih zelenih površinah v nasprotju določili drugega,
tretjega in četrtega odstavka 12. člena odloka; |
2. če
po prekopavanju javne zelene površine zaradi nujnih del na komunalni
infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj
po končanju del, ko je to mogoče (13. člen); |
3. če
pri posegu v javne zelene površine zaradi gradbenih ali drugih del ter
izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne
vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje (14. člen);
|
4. če
pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih
površinah v skladu z določilom prvega odstavka 15. člena odloka;
|
5. če
ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene vegetacije na javni zeleni
površini (16. člen); |
6. če
ob posegu na javnih zelenih površinah ravna v nasprotju s 17. členom
tega odloka; |
7. če
kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih ukrepov urejanja in
čiščenja javnih zelenih površin (7. člen) ali ne opravi ukrepov, ki so
mu naloženi skladno z 31. členom tega odloka; |
8. če
krši določila 9. ali 10. člena odloka. |
(2) Z
globo v višini 800 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe. |
21. člen
(Kaznovanje fizičnih oseb posameznikov)
|
Z
globo v višini 300 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši
določilo 9. ali 10. člena odloka. |
IX. PODELITEV KONCESIJE
22. člen
(Vsebina koncesijskega akta)
|
S tem
odlokom MOK (v nadaljnjem besedilu tudi: koncedent) še zlasti določa:
|
–
predmet in območje javne službe, |
–
pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, |
–
splošne pogoje za izvajanje javne službe, |
–
izvajanje koncesije v primeru višje sile, |
–
začetek in čas trajanja koncesije, |
– vire
financiranja javne službe, |
–
način plačila koncesionarja, |
–
nadzor nad izvajanjem javne službe, |
–
prenehanje koncesijskega razmerja, |
–
izbira koncesionarja, |
–
organ, ki opravi izbor koncesionarja, |
–
organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe. |
23. člen
(Predmet in območje izvajanja javne
službe)
|
Predmet javne službe – koncesije je urejanje in čiščenje javnih zelenih
površin v MOK, določenih v katastru javnih zelenih površin. Seznam
javnih zelenih površin, na katerih se izvaja koncesija, se določi s
koncesijsko pogodbo. |
24. člen
(Splošni pogoji za izvajanje javne
službe)
|
(1) Koncesionar
mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati
naslednje: |
1. dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo
in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta ter skladno z
vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo področje te javne službe;
|
2. dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in
normativi; |
3. s
svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti
javnih zelenih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov; |
4. zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so
predmet koncesije; |
5. pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični
nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju
gospodarske javne službe; |
6. pripraviti je dolžan letni plan izvajanja dejavnosti in ga do konca
meseca septembra tekočega leta kot predlog predložiti koncedentu v
potrditev; |
7. koncesionar mora jamčiti koncedentu za dobro izvedbo pogodbenih
obveznosti in za odpravo napak; |
8. koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti.
|
(2) Koncedent ima: |
1. pravico, da skladno z načrtom urejanja javnih zelenih površin določa
letni plan, katerega predlog pripravi koncesionar; |
2. pravico spreminjanja obsega del ter zasaditve zelenih površin in
vzdrževanja javnih zelenih površin; |
3. pravico izbire tipa in vrste rastlin, namenjenih zasaditvi;
|
4. pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega
nadzora; |
5. pravico naložiti koncesionarju izvedbo del, potrebnih za varstvo
javnih zelenih površin kot javnih dobrin; |
6. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
25. člen
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar)
|
(1) Koncesionar
je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje
dejavnosti, ki je predmet koncesije, kadar z zakonom ni določeno
drugače. |
(2) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora ponudnik
izpolnjevati pogoje, kot jih opredeljujejo predpisi s področja javnega
naročanja, ter naslednje pogoje, podrobneje opredeljene v javnem
razpisu: |
1. da
izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,
|
2. da
izkaže finančno usposobljenost, |
3. da
razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za
izvajanje koncesije, |
4. da
zagotovi strokovno izdelavo in vodenje katastra javnih zelenih površin,
|
5. da
predloži izvedbeni program urejanja javnih zelenih površin glede kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru
višje sile, razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije,
|
6. da
ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
|
7. da
prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo lahko povzročil z opravljanjem
ali v zvezi z opravljanjem koncesije. |
(3) Z
javnim razpisom se lahko določi dodatne pogoje za izbor koncesionarja.
|
26. člen
(Izvajanje koncesije v primeru višje
sile)
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi
ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh
primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od
koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno
dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih pogojih. |
27. člen
(Začetek in čas trajanja koncesije)
|
(1) Koncesija se podeli za obdobje petih let. |
(2) Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri
koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa
koncesijske pogodbe. |
28. člen
(Viri financiranja koncesije)
|
(1) Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu
koncedenta. |
(2) Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan dela,
ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa koncedent. |
(3) Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje,
pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem koncedentu. |
(4) Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s koncesijsko
pogodbo. |
(5) Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo
ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z ustreznimi
pravnimi določili. |
29. člen
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
|
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja koncesije oziroma koncesijske
pogodbe ter strokovni in finančni nadzor izvaja koncedent. Koncedent
lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.
|
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne
prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v
kataster javnih zelenih površin ter mu nuditi zahtevane podatke in
pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent napove nadzor s
poprejšnjo napovedjo najmanj 15 dni pred izvedbo. |
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti
koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O
nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja
in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
(6) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega
nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
|
30. člen
(Poročanje o izvajanju koncesijske
pogodbe)
|
(1) Koncesionar je dolžan opravljati javno službo v skladu s tem odlokom
in koncesijsko pogodbo. |
(2) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o
opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in
organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. |
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati
za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe.
Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o: |
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski
pogodbi, |
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
|
– oddaji poslov podizvajalcem, |
– spremembah v podjetju koncesionarja, |
– škodnih dogodkih, |
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, |
– koriščenju zavarovanj in |
– o
vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na
izvajanje koncesijske pogodbe. |
31. člen
(Nadzorni ukrepi)
|
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z odločbo naloži
izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
32. člen
(Postopek izbire koncesionarja)
|
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki se
objavi v uradnem glasilu MOK. |
(2) Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavno
zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil. |
33. člen
(Merila za izbiro koncesionarja)
|
Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti
skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja v
razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena. |
34. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
|
(1) Mestna uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z
upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda
mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje
župan. |
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan. |
35. člen
(Veljavnost koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska
pogodba prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se
podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem,
ali z dnem izpolnitve odložnega pogoja, če je ta s koncesijsko pogodbo
določen kot pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe. |
(2) V
primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe
tega odloka. |
36. člen
(Prepoved prenosa koncesije)
|
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo
pravno ali fizično osebo. |
37. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s
prenehanjem koncesijske pogodbe, |
2. z
odkupom koncesije, |
3. z
odvzemom koncesije, |
4. s
prevzemom koncesije v režijo. |
38. člen
(Prenehanje veljavnosti koncesijske
pogodbe)
|
(1) Koncesijska pogodba preneha veljati: |
– po
preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z
odstopom od koncesijske pogodbe, |
– z
enostranskim razdrtjem pogodbe, |
– s
sporazumno razvezo. |
(2) Pogoji in način prenehanja koncesijske pogodbe se podrobneje uredijo
s koncesijsko pogodbo. |
39. člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
|
(1) Vsaka
stranka koncesijske pogodbe lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če je
to v koncesijski pogodbi izrecno določeno ali če druga stranka krši
koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej opredeljeno.
|
(2) Ne
šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v
javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem
predpisu, ki se neposredno ali posebej nanaša na koncesionarja in je
sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
40. člen
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
|
(1) Koncesijska
pogodba lahko preneha na podlagi enostranskega odstopnega upravičenja
(razdrtje) koncedenta: |
– če
je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
– če
je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve
predpisov iz koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za
izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi o nadaljnjem
pravilnem izvajanju koncesije, |
– če
je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal
zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
|
– če
koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
|
(2) V
primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega
odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe
koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega
postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka
zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru
prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika
izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. |
(3) Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena,
na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna
ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska
ali upravna sankcija, dokončna. |
(4) Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena
se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. |
(5) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(6) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
|
(7) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
41. člen
(Sporazumna razveza)
|
(1) Pogodbeni
stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta
koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
42. člen
(Odvzem koncesije)
|
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na trajanje
koncesijske pogodbe: |
– če
ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to
določenem roku, |
– če
je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska
javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
|
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo s koncesijsko pogodbo.
|
(3) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno
odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o
odvzemu koncesije. |
(4) V
primeru odvzema koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena
koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo
koncesije, kadar zakon ne določa drugače. |
(5) V
primeru odvzema koncesije po drugi alineji prvega odstavka tega člena je
koncedent koncesionarju dolžan povrniti odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava. |
43. člen
(Opravljanje dejavnosti na drug način)
|
(1) Če
koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito in
gospodarneje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odkup koncesije se lahko opravi na predlog koncedenta.
Predlog za odkup koncesije mora vsebovati najmanj rok odkupa in predlog
ureditve morebitnih medsebojnih obveznosti in obveznosti do tretjih
oseb. Odkup koncesije se lahko opravi le v celoti. |
(2) Za
uveljavitev odkupa je potrebno soglasje Sveta Mestne občine Kranj.
|
(3) Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti neprekinjeno
izvajanje dejavnosti. |
(4) Pogoje odkupa koncesije določa koncesijska pogodba. |
44. člen
(Obveznosti koncesionarja ob morebitni
škodi)
|
(1) Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z opravljanjem
dejavnosti koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretji osebi.
|
(2) Koncesionar je dolžan v roku, ki ga določi javni razpis za izbiro
koncesionarja, po sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti
zavarovanje za škodo, povzročeno z opravljanjem dejavnosti, z najnižjo
višino zavarovalne vsote, določeno v javnem razpisu za izbiro
koncesionarja. |
45. člen
(Kataster javnih zelenih površin)
|
(1) Koncesionar službe je dolžan voditi in vzdrževati kataster javnih
zelenih površin v MOK v skladu s 4. in 7. členom tega odloka.
|
(2) Obseg in način vodenja katastra se podrobneje določita v pogodbi.
|
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
52. člen
(Prenehanje veljavnosti)
|
Z dnem
veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju, varstvu in
vzdrževanju javnih zelenih površin in otroških igrišč na območju Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 96/05 in 60/10). |
53. člen
(Začetek veljavnosti)
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-4/2016-2-(41/22) |
Kranj,
dne 25. januarja 2017 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |
|