Na podlagi 43. in 100. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92, 56/92,42/94 in 41/99), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št.72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 59/99 in 70/00), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur. list RS, št. 52/95, 2/98 in 19/99) in 15. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 11/99 in št. 6/01), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 24. redni seji, dne 22. marca 2001, sprejel
 
O D L O K
 
 
o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
 
1. člen
 
S tem odlokom urejamo način in oblike izvajanja javne službe pomoči na domu ter način uveljavljanja teh pravic na območju Občine Lovrenc na Pohorju.
 
2. člen
 
Pomoč na domu obsega socialno oskrbo za upravičence v primeru invalidnosti, starosti in drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
 
3. člen
 
Pomoč na domu organizira in izvaja Center za socialno delo Ruše, kot javno službo v Občini Lovrenc na Pohorju.
 
 
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena lahko občina, na podlagi ponudbe in povpraševanja, podeli za javno službo pomoč na domu tudi koncesijo.
 
II. UPRAVIČENCI
 
 
4. člen
 
Upravičenci so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Lovrenc na Pohorju.
 
 
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so:
 
 
  • osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
 
 
  • osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki so po oceni pristojne komisije nesposobni za samostojno življenje, pomoč na domu pa jim nadomešča institucionalno varstvo,
 
 
  • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
 
 
  • kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajno okvaro zdravja, ki nimajo statusa invalida pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo, brez občasne pomoči, nesposobne za samostojno življenje,
 
 
  • hudo bolni otroci ali otroci s težkimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva,
 
 
  • drugi upravičenci v socialno ogroženih družinah v izjemnih primerih.
 
III. POSTOPEK, OBSEG STORITEV IN NORMATIVI
 
 
5. člen
 
Storitve javne službe pomoči na domu se začnejo izvajati na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, pri izvajalcu storitve in obsegajo dva dela:
 
 
1. prvi del storitev predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitev, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem javne službe pomoč na domu in upravičencem ali družino,
 
 
2. drugi del storitev zajema neposredno izvajanje storitev na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
 
 
Obseg in vrsta storitve se določita s pisnim dogovorom med upravičencem, njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom in izvajalcem javne službe (v nadaljevanju dogovor), ki se praviloma sklepa za obdobje 12 mesecev.
 
6. člen
 
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
 
 
  • gospodinjsko pomoč,
 
 
  • pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in
 
 
  • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
 
 
Gospodinjska pomoč obsega:
 
 
  • pripravo enega obroka hrane,
 
 
  • prinašanje enega obroka pripravljene hrane ali nabave živil,
 
 
  • pomivanje uporabljene posode,
 
 
  • osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti in
 
 
  • postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
 
 
Pomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:
 
 
  • pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
 
 
  • vzdrževanje in nega osnovnih ortopedskih pripomočkov.
 
 
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:
 
 
  • vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodniki,
 
 
  • spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti in
 
 
  • informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo.
 
7. člen
 
Sestavni del storitve pomoči na domu so tudi supervizijski posveti za izvajalce in strokovno izpopolnjevanje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.
 
8. člen
 
Pri določanju obsega in vrste storitev se upošteva zdravstveno mnenje osebnega zdravnika in predložitev sklepa, da je upravičenec upravičen do dodatka za tujo nego in pomoč.
 
9. člen
 
Normativ za izvajanje javne službe je:
 
 
  • največ štiri ure dnevno, oziroma 20 ur tedensko za neposredno izvajanje storitve pomoči družini na domu upravičenca,
 
 
  • najmanj ena izvajalka na pet upravičencev za neposredno izvajanje storitve pomoči na domu upravičenca,
 
 
  • 0.015 strokovnega delavca na enega upravičenca za ugotavljanje upravičenosti, pripravo dogovora o izvajanju storitve, organizacijo ključnih članov okolja in začetno srečanje, vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in zapletenih življenjskih situacijah upravičencev in za vodenje dokumentacije.
 
IV. IZVAJALCI STORITVE IN DOKUMENTACIJA
 
 
10. člen
 
Na območju Občine Lovrenc na Pohorju organizirajo in izvajajo pomoč na domu kot javno službo pod enakimi pogoji: CSD Ruše in druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.
 
11. člen
 
Prvi del storitve iz točke 1, 5. člena tega odloka, opravlja strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu.
 
 
Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu z najmanj višješolsko izobrazbo.
 
 
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena zakona o socialnem varstvu, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.
 
 
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu.
 
12. člen
 
Izvajalec storitve sklene z vsako izvrševalko pomoči na domu (negovalko) ustrezno pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti o izvajanju storitve.
 
13. člen
 
Izvajalec socialne oskrbe na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo:
 
 
  • osebni karton uporabnika storitve, ki obsega osebne podatke o upravičencu, vzpostavljene in vodene skladu z določili ZSV,
 
 
  • evidence dogovorov, delovnih nalog za laične delavce s podatki o tem, kdo storitev izvaja, o vsebini pomoči, tedenskem obsegu in trajanju izvajanja pomoči,
 
 
  • podatke o plačilih in oprostitvah plačil za storitve.
 
 
Izvajalec vodi tudi evidenco opravljenih poti, ki se navezujejo na opravljeno storitev.
 
 
Laični delavci vodijo dnevnik dela, v katerega vpisujejo podatke o upravičencu, datum obiska, opis storitve, porabljeni čas, idr. Pravilnost navedbe v dnevniku s podpisom potrdi upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik.
 
14. člen
 
Izvajalec mora, na zahtevo pristojnega občinskega organa, posredovati podatke, za potrebe spremljanja in načrtovanja stanja, izvajanja javne službe pomoč družini na domu, neodvisno od tega pa mora sam izdelati tudi končno letno poročilo, ki obsega opis in finančno poročilo o opravljenem delu ter vsebinski in finančni načrt za naslednje proračunsko leto.
 
 
Izvajalec socialne oskrbe mora hraniti osnovno dokumentacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena v skladu z veljavno zakonodajo iz pristojnega področja.
 
15. člen
 
Spremembe in dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec storitve in upravičenec, oziroma njegov zakoniti zastopnik.
 
V. CENA IN PLAČILO STORITEV
 
 
16. člen
 
Cena storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
 
17. člen
 
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati celotne stroške neposrednega izvajanja storitev v dogovorjeni višini, ki jih plačujejo izvajalcu storitve pomoči na domu.
 
 
Sredstva iz naslova plačil upravičencev se porabijo za pokrivanje materialnih stroškov izvajanja storitve.
 
 
Zavezanci, za plačilo storitev po tem odloku, so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz samega zakona, pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
 
18. člen
 
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi Vlada RS, do sprejema teh meril pa na podlagi meril, določenih v Pravilniku o olajšavah in oprostitvah plačila storitev javne službe pomoč na domu.
 
 
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve, po pooblastilu občine, odloča in izda odločbo Center za socialno delo, po postopku in na način, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
 
 
Oprostitev plačila ali doplačila se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev in se lahko podaljša, če se ugotovi, da se materialno in finančno stanje upravičenca ni spremenilo.
 
 
Upravičenec ali drugi zavezanec lahko zoper odločbo, iz drugega odstavka tega člena, vloži pritožbo, v petnajstih dneh po njenem prejemu, pri županu Občine Lovrenc na Pohorju. Pritožba ne zadrži plačila storitve v višini, ki je določena upravičencu ali drugemu zavezancu.
 
19. člen
 
Če je upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega premoženja, ki mu ne daje dovolj dohodkov za plačilo storitev javne službe pomoči na domu, je oproščen dela plačila ali celotnega plačila storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatev občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve. Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina na predlog Centra za socialno delo.
 
 
Če je bil upravičenec lastnik nepremičnega ali drugega premoženja, od katerega je imel dohodek in ga je odtujil v obdobju zadnjih treh let pred uveljavitvijo tega odloka, se mu storitve nudijo samo v primeru, če upravičenec predloži ustrezno pisno zagotovilo prevzemnika premoženja, da prevzemnik premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov po tem odloku.
 
20. člen
 
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, navedeni v 27. in 28. členu Zakona o socialnem varstvu ter dodatek za nego in tujo pomoč.
 
21. člen
 
Občina zagotavlja iz vsakoletnega proračuna sredstva za plače, prispevke in druge prejemke izvajalcev ter razliko med celotnimi materialnimi stroški in deležem zbranih sredstev od upravičencev za plačilo storitve.
 
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
 
22. člen
 
Izvajalec je dolžan z določili tega odloka seznaniti vsakega upravičenca do storitve javne službe pomoč na domu, z njim skleniti dogovore o izvajanju storitve ter izdati ustrezne upravne odločbe.
 
23. člen
 
Izvajalec storitve pomoči na domu je dolžan izvajati socialno oskrbo na domu strokovno, racionalno in v skladu z veljavno zakonodajo ter
 
 
veljavnimi normativi in standardi za to področje.
 
 
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe socialne oskrbe na domu opravlja ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
 
24. člen
 
Javna služba po tem odloku se začne izvajati s 1. 7. 2001.
 
25. člen
 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
 
 

Župan
Franc Ladinek, dipl. ekon., s. r.
Številka: 015-03-007/01
Datum: 22. marec 2001