Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na  22. redni seji, dne 22. 5. 2013 sprejel

STATUT

OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina statuta)

(1) Občina Ravne na Koroškem opredeljuje s tem statutom temeljne pravne in vsebinske okvire za svoje delo ter organiziranost lokalne skupnosti za opravljanje nalog iz svojih pristojnosti.

(2) Za vsebine, ki po tem statutu niso posebej urejene, se neposredno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi in drugih zakonskih aktov, ki urejajo pristojnosti, pravice in obveznosti občin v Republiki Sloveniji.

2. člen

(območje občine, sedež in pravice)

(1) Občina Ravne na Koroškem je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naselij Brdinje, Dobrije, Koroški Selovec, Kotlje, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Sele - del, Stražišče – del, Strojna, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem – del, Uršlja Gora in Zelen Breg.

(2) Sedež občine je na Ravnah na Koroškem, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem.

(3) Občino predstavlja in jo zastopa župan.

(4) Občina Ravne na Koroškem je pravna oseba javnega prava, s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni le z zakonom in po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom lahko spremenijo z občinskim odlokom.

3. člen

(ožji deli občine)

(1) Na območju Občine Ravne na Koroškem so ustanovljeni ožji deli občine, katerih organizacija in delovanje, naloge ter pravni status so določeni s tem statutom in z odlokom občine.

(2) Imena in območja ožjih delov Občine Ravne na Koroškem so: Četrtna skupnost Čečovje, Četrtna skupnost Dobja vas, Četrtna skupnost Javornik – Šance, Četrtna skupnost Trg, Krajevna skupnost Kotlje, Krajevna skupnost Strojnska Reka, Vaška skupnost Dobrije in Vaška skupnost Strojna.

4. člen

(občani in oblike odločanja)

(1) Osebe, ki imajo na območju Občine Ravne na Koroškem stalno prebivališče, so občani Občine Ravne na Koroškem. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah v organih občine, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(2) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine, vendar nimajo stalnega prebivališča v Občini Ravne na Koroškem.

5. člen

(sodelovanje z drugimi občinami)

(1) Občina Ravne na Koroškem sodeluje pri uresničevanju skupnih nalog s sosednjimi in z drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi, pokrajino in z državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(2) Občina Ravne na Koroškem sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, skupnosti in združenja, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade,  javne zavode in javna podjetja.

6. člen

(simboli in priznanja občine)

(1) Občina Ravne na Koroškem ima svoj grb, zastavo in lento, ki jo uporablja župan. Oblike, vsebine in uporabo teh občinskih simbolov določi občinski svet z odlokom.

(2) Praznik Občine Ravne na Koroškem je 12. april, dan, ko so leta 1952 slovenski poslanci izglasovali zakon, da postane Ravne na Koroškem mesto.

(3) Za prispevek k razvoju in ugledu občine podeljuje Občina Ravne na Koroškem zaslužnim posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi občinska priznanja. Vrste priznanj ter postopke za njihovo podeljevanje določi občinski svet z odlokom.

7. člen

(žig občine)

Občina Ravne na Koroškem ima svoj žig. Žig je okrogle oblike in ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Ravne na Koroškem. V notranjem krogu pečata so nazivi organov občine: Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.

II.  Naloge občine

8. člen

(zakonsko predpisane naloge občine)

Občina Ravne na Koroškem v okviru ustave in zakonskih predpisov samostojno ureja in opravlja naloge, določene v Zakonu o lokalni samoupravi in s predpisi občine na podlagi zakona.

9. člen

(izvirne naloge občine)

Občina Ravne na Koroškem samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge občine), zlasti:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

·      sprejema statut in druge predpise občine,

·      sprejema proračun in zaključni račun občine,

·      sprejema programe razvoja občine,

·      načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

·      pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

·      ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

·      sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

·      sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

·      spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

·      pospešuje gospodarski razvoj,

·      sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga

·      gospodarskim subjektom pri reševanju gospodarskih problemov,

·      z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada neprofitnih stanovanj tako, da:

·      v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

·      sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

·      spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

·      spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v

·      stanovanjski trg,

·      gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

·      v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

·      zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

·      nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

·      gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

·      ustanovi vzgojne, izobraževalne in zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

·      v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh   dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

·      sodeluje z vzgojnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,

·      z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

·      ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za   kakovost življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

·      spremlja stanje na teh področjih,

·      pristojnim organom in institucijam predlaga potrebne ukrepe na teh področjih,

·      sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami s področja socialnega varstva.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

·      omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

·      določa občinski program športa in zagotavlja pogoje za njegovo izvajanje,

·      zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,

·      z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

·      sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

·      izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

·      spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

·      sprejema splošne akte, s katerimi  pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

·      sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

·      z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in  vzdržuje:

·      občinske ceste, ulice in javne poti,

·      površine  za pešce in kolesarje,

·      igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·      javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

·      zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:

·      organizira reševalno pomoč v požarih,

·      organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

·      zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

·      zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

·      sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

·      opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

·      sprejema programe varnosti,

·      določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

·      organizira občinsko redarstvo,

·      v skladu z zakonskimi določili opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,

·      opravlja  druge naloge v okviru  teh pristojnosti.

10. člen

(druge naloge javnega pomena)

(1) V okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja Občina Ravne na Koroškem tudi naloge, ki se nanašajo na:

·      ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,

·      določanje namembnosti prostora,

·      gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

·      evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

·      zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov, v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

·      podeljevanje denarnih pomoči in simboličnih nagrad ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,

·      druge lokalne zadeve javnega pomena iz njene izvirne pristojnosti, v skladu z zakonom.

(2) Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina na podlagi in v skladu z za­koni, ki urejajo posamezna področja, opravlja še z zako­ni določene ter prenesene naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene po predhodnem soglasju občinskega sveta. Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

11. člen

(statistični, evidenčni in analitični podatki)

Občina Ravne na Koroškem opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe v skladu z zakonom pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje teh podatkov. Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom, ki ureja to področje dela.

III.  Organi občine

1.  Skupne določbe

12. člen

(obvezni organi občine)

(1) Obvezni organi Občine Ravne na Koroškem so:

·      občinski svet,

·      župan in

·      nadzorni odbor občine.

(2) Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

13. člen

(drugi organi občine)

(1) Občinska volilna komisija je samostojen občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter s splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter za varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(2) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določajo zakoni, ta statut ali na njem temelječi akti občine. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in na njem temelječih aktih občine.

(3) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi občin­ski svet oziroma župan na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imeno­vanju članov posa­meznega organa.

14. člen

(odločanje organov na sejah)

Če ni v zakonu ali v tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina opredeljenih navzočih članov organa, razen pri odločanju o zadevah, pri katerih zakon, statut ali poslovnik o delu občinskega sveta določajo drugačno večino za sprejem odločitve.

15. člen

(občinska uprava)

(1) Občina Ravne na Koroškem ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in za organe ožjih delov občine.

(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi  njihovo notranjo organizacijo in delovna področja.

(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

16. člen

(javnost dela občinskih organov)

(1) Delo organov Občine Ravne na Koroškem je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z zagotavljanjem vpogleda v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti  ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni in poslovnik občinskega sveta.

(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

17. člen

(omejitve javnosti dela)

(1) Javnost dela občinskih organov se lahko omeji le, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja informacije javnega značaja, niso informacije javnega značaja, ali zaradi zagotovitve integritete posameznikov in institucij. Če zakon tega ni določil, lahko občinski svet s skle­pom s seje občinskega sveta javnost izloči le, če to terjajo posebni razlogi.

(2) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskih organov, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.

2.  Občinski svet

18. člen

(sestav, mandat in konstituiranje občinskega sveta)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet Občine Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: občinski svet) šteje 22 članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah novoizvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.

(4) Občinski svet se konstituira na  prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.

(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.

(6) S prenehanjem mandata občinskega sveta preneha imenovanim tudi članstvo v vseh občinskih organih ter v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, v katere so bili kot predstavniki ustanoviteljev imenovani s strani občinskega sveta.

19. člen

(volitve članov občinskega sveta)

Volitve članov Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

20. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Občinski svet Občine Ravne na Koroškem sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

·      nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

·      sprejema vse planske, prostorske in razvojne dokumente občine,

·      sprejema občinske proračune in zaključne račune,

·      ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovna področja,

·      v sodelovanju z  občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

·      daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,

·      odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni drugače določeno,

·      potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev,

·      imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev članov nadzornega odbora,

·      imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,

·      določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,

·      odloča o najemu posojil in dajanju poroštev,

·      razpisuje referendume,

·      s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,

·      določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

·      ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonskimi določili,

·      imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakonov,

·      določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter  določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot  javna služba,

·      sprejema programe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, vključno s petletnimi programi varstva pred požari,

·      sprejema letne programe in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z letnimi načrti varstva pred požari,

·      določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

·      lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,

·      odloča o drugih zadevah, ki so določene z zakoni ali s tem statutom.

21. člen

(ne/združljivosti funkcij članov občinskega sveta)

(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v  tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

22. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah in sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

(2) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(3) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor občinske uprave najmanj enkrat letno poročata občinskemu svetu o izvrševanju odločitev občinskega sveta.

23. člen

(vodenje seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti enega izmed podžupanov ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo pooblaščeni podžupan.

(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi drugi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi  najstarejši član občinskega sveta.

(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

24. člen

(prenehanje mandata članom občinskega sveta)

(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.

(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

(3) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

(4) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v tridesetih dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v tridesetih dneh.

(5) Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.

(6) Ugotovitveni sklep iz drugega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po ugotovitvi nastanka razlogov za prenehanje mandata.

(7) Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

2.1  Delovna telesa občinskega sveta

25. člen

(komisije in odbori)

Občinski svet Občine Ravne na Koroškem ustanovi komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

26. člen

(stalna delovna telesa občinskega sveta)

(1) Stalna delovna telesa Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem so:

·      komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja,

·      komisija za statut in normativno pravne akte,

·      odbor za gospodarstvo,

·      odbor za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo,

·      odbor za okolje in prostor,

·      odbor za zdravstvo in socialno varstvo,

·      odbor za šolstvo in otroško varstvo,

·      odbor za kulturo in šport,

·      odbor za proračun in finance.

(2) Komisija za statut in normativno pravne akte ima sedem članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ter odbori občinskega sveta imajo po pet članov. Natančnejšo organizacijo in delovna področja posameznih delovnih teles sveta določa poslovnik občinskega sveta.

27. člen

(občasna delovna telesa občinskega sveta)

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

28. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja)

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja imenuje občinski svet izmed svojih članov.  K poslovniku o delu komisije daje soglasje občinski svet.

29. člen

(sestava komisij in odborov)

(1) Člane ostalih stalnih delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov posameznega delovnega telesa izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane komisij in odborov ter njihove predsednike in namestnike predsednikov pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.

(2) Predsednik delovnega telesa in njegov name­stnik morata biti člana občinskega sveta. Prvo sejo delovnega telesa v novem mandatu skliče župan.

(3) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi, prav tako ne more biti član komisije ali odbora podžupan.

30. člen

(pristojnosti komisij in odborov)

(1) Komisije in odbori občinskega sveta v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo v okviru svojega delovnega področja zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

31. člen

(razrešitev članov delovnega telesa)

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

3.  Župan

32. člen

(volitve, mandat in način opravljanja funkcije župana)

(1) Občina ima župana, ki ga na neposrednih in tajnih volitvah volijo volivci s stalnim prebivališčem v Občini Ravne na Koroškem. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta.

(2) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(3) Župan opravlja funkcijo poklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal nepoklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.

33. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino.

(2) Poleg tega župan predvsem:

·      sklicuje in vodi seje občinskega sveta, 

·      skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

·      predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

·      izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog pri izvrševanju občinskega proračuna,

·      odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,

·      predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovih delovnih področij in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,

·      odloča o sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi, o imenovanjih javnih uslužbencev v nazive ter odloča o drugih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev v občinski upravi,

·      imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organizacijskih enot občinske uprave,

·      skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje  predstojnike organov skupne občinske uprave,

·      usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

·      opravlja druge zadeve, določene z zakoni ali s  tem statutom.

(3) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti imenuje tudi komisije in druge strokovne organe občine kot strokovna in posvetovalna telesa.

(4) Župan v skladu z zakonom in po predhodnem soglasju občinskega sveta odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

34. člen

(zadržanje odločitve občinskega sveta)

(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

35. člen

(naloge župana na področju zaščite in reševanja)

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja v občini, predvsem:

·      skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

·      imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

·      sprejme načrt zaščite in reševanja,

·      vodi zaščito, reševanje in pomoč,

·      določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

·      ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

·      sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

·      v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

·      predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost,

·      opravlja druge naloge v skladu s področno zakonodajo.

36. člen

(začasni nujni ukrepi)

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te ukrepe mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

37. člen

(podžupani)

(1) Občina Ravne na Koroškem ima najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupane imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. V primeru imenovanja več kot enega podžupana določi župan s sklepom o imenovanju podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.

(2) Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.

(3) Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4) V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

38. člen

(nadomeščanje župana iz vrst članov občinskega sveta)

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

39. člen

(prenehanje mandata župana)

(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.

(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana.

(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.

4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.

(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

40. člen

(prenehanje mandata podžupana)

(1) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

(2) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

4.  Nadzorni odbor

41. člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor Občine Ravne na Koroškem je najvišji organ nadzora nad javno porabo v občini.

(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

·      opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

·      nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

·      nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja  občinskih organov, občinske  uprave,  organov ožjih  delov  občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov  ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

(4) Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

42. člen

(sestava in imenovanje nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor Občine Ravne na Koroškem ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje petinštirideset dni po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja.

(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupani, člani organov ožjih delov občine (četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti), direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

43. člen

(prenehanje članstva v nadzornem odboru)

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet mora imenovati novega člana nadzornega odbora v roku petinštirideset dni po dnevu razrešitve člana.

44. člen

(konstituiranje in način odločanja v nadzornem odboru)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

(3) Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve, poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

(4) Sedež Nadzornega odbora Občine Ravne na Koroškem je na sedežu občine, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem, kjer potekajo tudi seje nadzornega odbora. Za svoja pisanja uporablja nadzorni odbor pečat Občine Ravne na Koroškem.

45. člen

(program dela in izvedba nadzora)

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju pred sprejemom proračuna za naslednje leto predloži županu.

(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:

·      proračuna in zaključnega proračuna občine,

·      finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine,

·      finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).

(3) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

(4) Predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblaščeni član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, na kateri se obravnava predlog proračuna, zaključnega računa ali letno poročilo nadzornega odbora.

46. člen

(začetek postopka nadzora)

Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa morata biti obrazložena.

47. člen

(način preverjanja poslovanja)

(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in porabniki proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.

(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

48. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

·      je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,

·      sta si član nadzornega odbora in odgovorna oseba, prokurist ali pooblaščenec v razmerju posvojitelj posvojenec, rejništva ali skrbništva,

·      je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(2) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

49. člen

(izvajanje nadzora)

(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzorni program lahko določi tudi, da to zadolžitev opravita skupno po dva člana nadzornega odbora. Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.

(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku osmih dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.

(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

(6) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

(7) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

50. člen

(sestavine poročila nadzornega odbora)

(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.

(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(5) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(6) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti oziroma smotrnosti poslovanja. S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje nadzorovani osebi, kako izboljšati poslovanje, in ji nakaže poti za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ.

51. člen

                                  (obveza obveščanja pristojnih organov o kršitvah)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

52. člen

(dolžnosti nadzorovanih oseb in občinskih organov)

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

53. člen

(seznanjanje nadzornega odbora s strani župana)

(1) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.

(2) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

54. člen

(poročanje nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

(2) Letno poročilo o svojem delu posreduje nadzorni odbor županu in občinskemu svetu do konca januarja tekočega leta za preteklo leto.

55. člen

(javnost dela nadzornega odbora in varovanje tajnosti)

(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

56. člen

(strokovna in administrativna pomoč nadzornemu odboru)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, spremljanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.

(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

57. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

58. člen

(plačilo članom nadzornega odbora in izvedencem)

(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljeno delo v skladu s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov, ki ga sprejme občinski svet.

(2) Izvedencu ali drugemu strokovnjaku pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

6.  Občinska uprava

59. člen

(naloge in način organiziranosti občinske uprave)

Strokovne, upravne in administrativne naloge za potrebe delovanja Občine Ravne na Koroškem opravlja občinska uprava. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

60. člen

(organi skupne občinske uprave)

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga  na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

61. člen

 (odločanje o upravnih zadevah)

(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku, in sicer s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava in na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakoni drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

62. člen

(podpisovanje aktov in odločanje v upravnih zadevah)

(1) Posamične upravne akte iz občinske pristojnosti podpisuje po pooblastilu župana direktor občinske uprave, ki lahko za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah pooblasti tudi druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za vodenje postopkov in odločanje v upravnih zadevah.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

63. člen

(direktor občinske uprave)

Direktor občinske uprave  skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

64. člen

(odločanje o pritožbah)

(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen  z  zakonom.

65. člen

(izločitve iz odločanja o upravnih zadevah)

(1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz odločanja v upravnih zadevah odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.

(2) O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski svet.

6.  Štab civilne zaščite

66. člen

(naloge štaba civilne zaščite)

(1) Občina Ravne na Koroškem ima štab civilne zaščite občine in njegovega poveljnika, ki v skladu s spre­jetimi načrti izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru­gih sil za za­ščito, reševanje in pomoč v občini.

(2) Poveljnik, vodje posameznih ekip in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

7.  Občinsko pravobranilstvo

67. člen

(ustanovitev in zastopanje občinskega pravobranilstva)

(1) Občina Ravne na Koroškem lahko ima  občinsko pravobranilstvo, ki ga ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

(2) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

(3) Občinsko pravobranilstvo zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.

8.  Drugi organi občine

68. člen

(ustanovitev drugih organov občine)

Organizacijo, delovna področja ter sestave organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi  župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

IV.  Ožji deli občine

69. člen

(četrtne, krajevne in vaške skupnosti)

(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v Občini Ravne na Koroškem kot ožji deli občine ustanovljene četrtne, krajevne in vaške skupnosti, ki so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. 

(2) Pobudo za ustanovitev nove četrtne, krajevne ali vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

(3) Četrtne, krajevne in vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za  območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

70. člen

(pristojnosti četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti)

Četrtne, krajevne in vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, zlasti:

·      dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

·      sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja  gospodarskih javnih služb,

·      dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

·      dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja in pri tem sodelujejo,

·  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

·      predlagajo programe javnih del,

·      sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, oblikujejo pobude za spremembo teh aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,

·      dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,

·      seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

·      dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,

·      sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

·      spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

–     sodelujejo pri opravljanju drugih zadev javnega pomena v občini, če je tako določeno z  drugimi občinskimi akti.

71. člen

(status ožjih delov občine)

Četrtne, krajevne in vaške skupnosti v Občini Ravne na Koroškem nimajo statusa pravne osebe javnega prava. Svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti deluje pri izvajanju svojih odločitev v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog.

72. člen

(sredstva in oprema za dejavnost četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti)

(1) Za delovanje in opravljanje nalog četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. Občina ne prevzema finančnih obveznosti četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti, ki niso zajete v občinskem proračunu.

(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.

(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.

(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

73. člen

(svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

(1) Organ četrtne, krajevne ali vaške skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju četrtne, krajevne in vaške skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

(2) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet četrtne, krajevne in vaške skupnosti.

(3) Volitve v svet  četrtne, krajevne in vaške skupnosti razpiše župan.

(4) Mandat članov sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti se začne in konča hkrati s končanjem mandata članov občinskega sveta.

(5) Člani sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

(6) Član sveta ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.

(7) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

74. člen

(konstituiranje sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

Prvo sejo sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

75. člen

(predsednik in podpredsednik sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

(1) Svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

(2) Predsednik sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti predstavlja in zastopa skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet četrtne, krajevne in vaške skupnosti.

(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

76. člen

(način dela sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

(1) Svet četrtne, krajevne in vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov,  z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(2) Župan in člani občinskega sveta s stalnim prebivališčem v posamezni četrtni, krajevni ali vaški skupnosti imajo pravico biti navzoči na seji sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo pravice glasovati.

(3) Predsednik sveta  skliče svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati  svet četrtne, krajevne ali  vaške skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

(4) Za delovanje sveta četrtne, krajevne in vaške skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

77. člen

(naloge sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

(1) Svet četrtne, krajevne in vaške skupnosti  izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge četrtne, krajevne in vaške skupnosti. Svet tudi:

·      obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje četrtne, krajevne ali vaške skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje stališča in mnenja,

·      daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.

(2) Stališča četrtne, krajevne ali vaške skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava, in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali z odlokom določeno drugače.

78. člen

(svet predsednikov svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti)

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

79. člen

(izvrševanje porabe sredstev)

Četrtne, krajevne in vaške skupnosti se ne smejo zadolževati. Za izvrševanje porabe sredstev občinskega proračuna v skladu z letnimi plani četrtne, krajevne in vaške skupnosti je odgovoren predsednik sveta skupnosti.

80. člen

(razpustitev sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti)

(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta četrtne, krajevne ali vaške skupnosti ali zbora občanov četrtne, krajevnih ali vaške skupnosti razpusti svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti in razpiše predčasne volitve:

·      če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

·      če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,

·      če nenamensko ali nezakonito uporablja sredstva iz občinskega proračuna.

(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine četrtno, krajevno ali vaško skupnost, če ugotovi, da svet četrtne, krajevne ali vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog četrtne, krajevne ali vaške skupnosti v skladu s tem statutom.

V.  Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini

81. člen

(zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa)

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v Občini Ravne na Koroškem so:

·      zbor občanov,

·      referendum

·      in ljudska iniciativa.

1.  Zbor občanov

82. člen

(pristojnosti zbora občanov)

(1) Občani na zboru občanov:

·      obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

·      obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

·      obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

·      predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

·      opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

·      dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

·      oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

·      obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in jih pri izvajanju svojih nalog v okviru možnosti tudi upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

83. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več četrtnih, krajevnih ali vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta četrtne, krajevne oz. vaške skupnosti.

(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v četrtni, krajevni in vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

84. člen

(vsebina sklica zbora občanov)

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

85. člen

(vodenje zbora občanov, sprejemanje odločitev in vodenje zapisnika)

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov seznani direktor občinske uprave občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

2.  Referendum

2.1  referendum o splošnem aktu občine

86. člen

(vsebina referenduma)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon.

87. člen

(predlog in zahteva za razpis referenduma)

(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

88. člen

(naknadni referendum)

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

89. člen

(pobuda za vložitev zahteve za referendum)

(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

90. člen

(podpora zahtevi za razpis referenduma)

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

(2) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

91. člen

(izvedba referenduma)

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu z zadnjim stavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa  in dan glasovanja.

(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

92. člen

(pravica glasovanja in sprejem odločitve na referendumu)

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

93. člen

(vodenje referenduma, glasovanje in poročilo o izidu)

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

2.2  Svetovalni referendum

94. člen

(izvedba svetovalnega referenduma)

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

(2) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

2.3 Drugi referendumi

95. člen

(referendum o samoprispevku)

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če  tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega stavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

3. Ljudska iniciativa

96. člen

(zahteva za izdajo ali razveljavitev odločitve občinskega sveta)

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega stavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

(2) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

VI.  Občinske javne službe

97. člen

(izvajanje javnih služb)

(1) Občina Ravne na Koroškem zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi. Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

·      neposredno v okviru občinske uprave,

·      z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

·      z dajanjem koncesij,

·      z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

(3) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom, ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

98. člen

(javne službe na področju družbenih dejavnosti)

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja Občina Ravne na Koroškem izvajanje javnih služb na naslednjih področjih dejavnosti:

·      osnovnošolsko izobraževanje,

·      predšolska vzgoja in varstvo otrok,

·      zdravstvo in lekarniška dejavnost,

·      osebna pomoč družini,

·      knjižničarstvo,

·      glasbena vzgoja,

·      izobraževanja odraslih,

·      kultura,

·      šport,

·      druge dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

99. člen

(gospodarske javne službe)

(1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:

·      oskrbo s pitno vodo,

·      ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

·      odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

·      javno snago in čiščenje javnih površin,

·      urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

·      vzdrževanje občinskih javnih cest.

(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

100. člen

(skupno izvajanje javne službe z drugimi občinami)

Zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb lahko Občina Ravne na Koroškem skupaj z drugimi občinami ustanovi skupne pravne osebe javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.

101. člen

(skupni organ ustanoviteljic)

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ustanovljenih za območje dveh ali več občin, ustanovi Občinski svet Občine Ravne na Koroškem skupaj z občinskimi sveti ostalih občin ustanoviteljic skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

VII.  Premoženje in financiranje občine

102. člen

(gospodarjenje z občinskim premoženjem)

(1) Premoženje Občine Ravne na Koroškem sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet, ki na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.

(4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

103. člen

(prihodki občine)

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

104. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki Občine Ravne na Koroškem so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet sprejme proračun občine in njegove sestavne dele v skladu predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe, praviloma v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

105. člen

(pristojnosti župana pri izvrševanju proračuna)

(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana ali posamezne javne uslužbence občinske uprave.

(5) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

(6) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.

106. člen

(odlok o proračunu)

(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.

(2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

(5) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

107. člen

(začasno financiranje občine)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

108. člen

(uporaba proračunskih sredstev)

(1) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

(2) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

109. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu vsako leto v mesecu juliju.

110. člen

(zaključni račun proračuna)

(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.

(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po sprejemu.

111. člen

(zadolževanje občine)

(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

(2) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.  Soglasje izda župan.

(3) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

112. člen

(finančna in knjigovodska služba)

(1) Finančno poslovanje Občine Ravne na Koroškem izvršujeta finančna in knjigovodska  služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

VIII. Splošni in posamični akti občine

1.  Splošni akti občine

113. člen

(vrste splošnih aktov občine)

(1) Splošni akti Občine Ravne na Koroškem so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.

(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

114. člen

(statut občine)

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

115. člen

(poslovnik občinskega sveta)

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

116. člen

(odlok)

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

117. člen

(pravilnik)

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

118. člen

(objava splošnih aktov in pričetek veljave)

Statut, odloki in drugi predpisi Občina Ravne na Koroškem morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski  svet.

2.  Posamični akti občine

119. člen

(vrste posamičnih aktov občine)

Posamični akti Občine Ravne na Koroškem so odločbe, odredbe, navodila in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

120. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX.  Varstvo občine ter pravic posameznikov in organizacij

121. člen

(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti in spor o pristojnosti

(1) Občinski svet ali župan Občine Ravne na Koroškem lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.

(2) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

122. člen

(pristojnosti župana v upravnem ali sodnem postopku)

(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je Občina Ravne na Koroškem  obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. 

(3) Župan vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient v imenu občine, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

123. člen

(dolžnosti delovnih teles)

Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski  svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

X.  Nadzor nad zakonitostjo  dela  občinske uprave

124. člen

(pristojnosti ministrstev pri nadzoru dela občinske uprave)

(1) Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave, izvajajo resorna ministrstva v skladu z zakonodajo.

(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem stavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

XI.  Prehodne in končne določbe

125. člen

(veljavnost predpisov bivših občin)

Predpisi, ki so jih sprejeli organi nekdanje Občine Ravne na Koroškem pred letom 1995 in organi Občine Ravne-Prevalje in zadevajo območje sedanje Občine Ravne na Koroškem, se uporabljajo do sprejema novih predpisov, če niso v nasprotju z veljavno zakonodajo.

126. člen

(pričetek uporabe določil posameznih členov)

Določila 71. in 72. člena tega statuta se pričnejo uporabljati z novim mandatom občinskih svetov 2014-2018.

127. člen

(pričetek veljavnosti statuta)

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v  Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS št. 39//99, 61/01, 65/03, 23/07, 34/10).

Številka:  0141-0001/2013

Ravne na Koroškem, 22. 5. 2013