Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS 26/90, 18/93 in 47/93) ter
17. člena
Statuta občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/95) je
Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 23. seji dne 24.7.1996
sprejel |
ODLOK |
O UREDITVENEM NAČRTU ZELENCI |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za
območje občine Kranjska Gora sprejme ureditveni načrt za Zelence, ki ga
je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije. |
2. člen |
Ureditveni načrt vsebuje: |
· besedilo odloka o ureditvenem načrtu, |
· grafične prikaze: |
· izsek iz prostorskega plana občine Kranjska Gora M 1:5000, |
· meja območja urejanja v M 1:5000 in M 1:2880, |
· ureditvena situacija v M 1:1000, |
· parcelacija, smerna in višinska regulacija v M 1:1000, |
· povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov, |
· obrazložitev ureditve Zelenčev (prikaz prostorskih ureditev po
področjih), |
· stroške za izvedbo načrta, |
· zaporednost izvajanja, |
· obrazložitev in utemeljitev pogojev iz odloka o ureditvenem načrtu ter |
· soglasja pristojnih organov in organizacij. |
3. člen |
Ureditveni načrt določa: |
· mejo območja urejanja z ureditvenim načrtom, |
· funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto ureditve ali
drugega posega v prostor, |
· pogoje glede vrste posegov, |
· pogoje za oblikovanje
posegov v prostor, |
· funkcionalna zemljišča, |
· pogoje za infrastrukturno opremljanje, |
· zaporednost urejanja. |
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za ožje območje
naravnega rezervata in za površine po namenu. |
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA Z UREDITVENIM NAČRTOM |
4. člen |
Območje, ki se ureja s tem ureditvenim načrtom, obsega zavarovano
območje naravnega rezervata Zelenci. |
III. FUNKČIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE
ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR |
5. člen |
Območje Zelenčev in Korenških blat je naravni rezervat z rezervatsko,
biotopsko, znanstveno raziskovalno in izobraževalno namembnostjo. Posegi
v prostor morajo s svojo kvaliteto zagotavljati ohranjanje in ponovno
vzpostavljanje naravnih razmer, prezentacijo naravnega rezervata in
zmanjšanje negativnih vplivov obiskovalčev. |
6. člen |
V ožjem zavarovanem območju B - naravni biotop ni dopustna nikakršna
raba. |
Širše zavarovano območje se glede na pretežno namembnost prostora deli
na: |
1 kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski
proizvodnji (prvo |
območje kmetijskih zemljišč), |
2 druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč), |
Gn gozdove s posebnim namenom, |
V površine voda, |
N nerodovitne površine, |
z stavbna zemljišča. |
IV. POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
7. člen |
UREDITVE ZA POTREBE OBISKA NARAVNEGA REZERVATA |
Za potrebe obiska naravnega rezervata je treba urediti: pešpoti,
kolesarske steze, parkirišče, vstopni objekt, razgledni stolp in
označbe. |
Pešpoti |
Potrebne so ureditve naslednjih pešpoti: |
1. dostopna krožna pešpot od parkirišča do jezerca Zelencev - ureditev
obstoječe in delno nove poti, |
2. ogledna pot ob jezercu - ureditev nove poti, |
3. vzdolžna povezava po severnem robu naravnega rezervata ob magistralni
cesti - ureditev nove poti, |
4. zahodna prečna povezava med parkiriščem in Robežnicami - ureditev
obstoječe poti, |
5. srednja prečna povezava med Hriberjevim vršajem in Veliko dolino –
ureditev obstoječe in delno nove poti, |
6. povezava od parkirišča proti Ratečam ob magistralni cesti do stare
ceste v Rateče - ureditev nove poti. |
Ob poteh je treba urediti počivališča s klopmi. Prehode poti preko strug
pritokov je treba izvesti z mostički. |
Kolesarske steze |
Potrebna je ureditev dostopa kolesarjev do izhodišča za ogled naravnega
rezervata. |
Kolesarska steza mora potekati ob prečni pešpoti med parkiriščem in
Robežnicami ter od parkirišča proti Ratečam. |
Parkirišče |
Za potrebe obiska je treba urediti obstoječe parkirišče za parkiranje
osebnih vozil, avtobusov, kolesarjev in za pešce. Ob parkirišču mora
biti postavljen vstopni objekt. |
Vstopni objekt |
Potrebna je ureditev vstopnega objekta, ki bo namenjen posredovanju
informacij obiskovalcem, v njem morajo biti še sanitarije za obiskovalce
naravnega rezervata. V objektu je lahko urejen še razstavni prostor,
gostinska ponudba in priročna delavnica z opremo in orodjem za
vzdrževanje ureditev v naravnem rezervatu. Obstoječi gostinski objekt se
odstrani in nadomesti z novim vstopnim objektom. |
Razgledni stolp |
Za ogled izvirnega jezerca Zelenčev in njegove bližnje ter daljne
okolice je treba postaviti razgledni stolp. |
Označbe |
Za informiranje in usmerjanje obiskovalčev je treba postaviti
informativne in opozorilne table ter smerokaze. |
8. člen |
PONOVNO VZPOSTAVLJANJE NARAVNIH RAZMER V ZELENČIH IN KORENŠKIH BLATIH |
Za ohranjanje in ponovno vzpostavljanje naravnih razmer v Zelencih in
Korenških blatih so potrebne ureditve za uravnavanje vodnih razmer,
zavarovanja pred zaprojevanjem in zamuljevanjem ter sanacijski ukrepi. |
Uravnavanje vodnih razmer |
Za izboljšanje vodnih razmer je treba urediti: |
· kontrolni prag na iztoku iz Korenških blat na meji ožjega in širšega
območja, |
· uvajalni meander ob severnem robu Korenških blat dolvodno od
Hriberjevega vršaja, |
· odvajalni meander ob severnem robu Korenških blat do kontrolnega
preliva, |
· poglobitev struge Save pod kontrolnim pragom, |
· stopnjo gorvodno od vtoka Skubrovega grabna. |
Ureditve za zavarovanje pred zaprojevanjem in zamuljevanjem |
Za preprečitev zaprojevanja in zamuljevanja so potrebne naslednje
ureditve: |
· na Suhi strugi (Nadiži): izvedba zadrževalnika plavin nad železniško
progo in odvoz nakopičenih plavin nad in pod železniškim mostom, |
· na pritokih z Vitranca (na Čošelnovem, Joškovem, Pečarjevem in
Skubrovem grabnu): izvedba usedalnikov plavin, |
· na pritoku iz Strug: izvedba pretočnega praga, |
· na pritokih s Karavank (na Zagrici - Posutem vozu, na Hriberjevem
grabnu, na Žerjavcu): izvedba usedalnikov plavin. |
9. člen |
SANAČIJSKI UKREPI |
V naravnem rezervatu so potrebni naslednji sanačijski ukrepi: |
· smetišče/nasutje severovzhodno od Korenških blat: izvedba glinastega
naboja v nožiči nasipa in zatravitev, |
· smetišče/nasutje severno od Korenških blat: očiščenje nasutega
gradbenega materiala in drugih smeti na površju ter tik pod njim,
zatravitev brežine, |
· nasutje južno od Zelenčev (severovzhodni rob parčele 523/1 k. o.
Podkoren): odvoz nasutega materiala in zatravitev, |
· parkirišče na Hriberjevem vršaju: zatravitev, |
· parkirišče pod Veliko dolino: prestavitev parkirišča izven naravnega
rezervata, odvoz nasutega materiala za parkirišče, ponovna vzpostavitev
kmetijskih površin (zatravitev), |
· meteorne vode in druga potencialna onesnaženja z magistralne ceste:
izvedba odtočnih kanalov ali kanalizacije, ureditev usedalnikov plavin
in lovilcev olj pred iztokom v Korenška blata. |
10. člen |
DRUGI POSEGI |
Poleg potrebnih posegov in ureditev, določenih v 7., 8. in 9. členu, so: |
· v naravnem rezervatu dopustne še postavitve začasnih objektov za
potrebe raziskovanja ob predhodni odobritvi Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Kranju, |
· v širšem območju naravnega rezervata dopustni še naslednji posegi: |
· vzdrževalna dela in odstranitve komunalnega in energetskega omrežje in
naprave ter omrežja in naprav za zveze ter nove ureditve
infrastrukturnih priključkov za vstopni objekt in parkirišče, |
· postavitve obeležij za potrebe naravnega rezervata, |
· postavitve reklamnih tabel in reklamnih napisov v naravnem rezervatu
niso dopustne. |
· Na kmetijskih površinah, na prvem (1) in drugem območju kmetijskih
zemljišč (2), so dopustne še: |
· obnovitve kozolčev za potrebe kmetijstva. |
V gozdovih posebnega namena (Gn) je dopustna še sanitarna sečnja. |
Na stavbnih zemljiščih (z) so dopustne še: |
· za obstoječ gostinski objekt: nujno potrebna vzdrževalna dela do
zgraditve novega vstopnega objekta, in odstranitev objekta, |
· za prometno omrežje in naprave: redna vzdrževalna in obnovitvena dela,
rekonstrukcije ter odstranitve, |
· postavitve začasnih objektov za prireditve na parkirišču pri vstopnem
objektu, vendar ob predhodni odobritvi Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Kranju in občine Kranjska Gora. |
11. člen |
V območjih varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav ter v
gozdovih s posebnim pomenom (Gn), ki so določeni v grafičnem prikazu, je
izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji,
opredeljenimi v tem odloku. |
V. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
12. člen |
OBLIKOVANJE UREDITEV ZA POTREBE OBISKA NARAVNEGA REZERVATA |
Poti za ogled naravnega rezervata |
Trase poti: |
1. Dostopna krožna pešpot od parkirišča do izvirnega jezerca Zelenčev
poteka po obstoječi poti od razcepa na prečni povezovalni poti skozi
gozd do podrte smreke na vzpetini pri jezercu. Drugi del krožne poti
poteka od mostička čez pritok iz Strug na prečni povezovalni poti po
robu ledeniške morene do podrte smreke pri jezercu Zelenčev. |
2. Ogledna pot ob jezercu poteka od podrte smreke do razglednega stolpa
na severovzhodni strani travnate jase ob jezercu. Povratna pot poteka po
severnem robu travnate jase po robu raščenega terena. |
3. Vzdolžna povezovalna pot po severnem robu naravnega rezervata poteka
po novi trasi od Žerjavca po robu ježe nasutja nad Korenškimi blati in
ob robu magistralne ceste do Hriberjevega vršaja. Od tu naprej poteka
pot proti zahodu pod ježo Hriberjevega vršaja in pod ježo magistralne
česte do parkirišča za Zelence. |
4. Zahodna prečna povezovalna pot med parkiriščem in Robežnicami poteka
po obstoječi poti s krajšimi novimi odseki in je urejena za pešce in
kolesarje. |
5. Srednja prečna povezovalna pot med Hriberjevim vršajem in Veliko
dolino poteka po obstoječem mostu čez strugo Save in po novi trasi ob
vzhodnem robu Joškovega grabna. |
6. Povezava od parkirišča proti Ratečam poteka od parkirišča proti stari
cesti v Rateče po novi trasi ob magistralni cesti in je urejena za pešce
in kolesarje. |
Ob ureditvah poti je treba sanirati opuščene dele starih poti tako, da
se zasujejo s plastjo humusa in zatravijo. |
Tolerance glede lege tras poti: |
Poti za ogled naravnega rezervata je treba v največji možni meri urejati
po obstoječih poteh. Trase poti so določene v grafičnih prikazih. Potek
poti je treba prilagoditi na terenu samem glede na razgibanost terena in
obstoječo vegetacijo ter lahko odstopa od trase, določene v grafičnih
prikazih. |
V primeru prekomernih obremenitev in negativnih vplivov obiskovalčev v
osrednjem območju naravnega rezervata se lahko dostopne poti spremenijo
v zaprt sistem ogleda izvirnega jezerca v osrednjem delu naravnega
rezervata. Dostopna pot se mora v tem primeru prestaviti tako, da je
vstop in izstop v osrednje območje naravnega rezervata možen in
nadzorovan v eni točki. Druge dostope je treba ukiniti, poti zatraviti
in postaviti fizične ovire za neželeno prečkanje območij. Odločitev o
taki ureditvi lahko sprejmeta pristojni zavod za varstvo dediščine in
občina Kranjska Gora na podlagi rezultatov monitoringa in primerjalne
ocene vsaj petletnega obdobja. |
Oblikovanje pot: |
Za oblikovanje poti v naravnem rezervatu veljajo naslednji pogoji: |
· širine poti: |
· dostopna pot do izvirnega jezerc · 120 cm |
· z razširitvami do 180 cm |
· prečna povezovalna peš pot s kolesarsko stezo· 120 cm |
· z razširitvami do 180 cm |
· druge poti · 90
cm |
· tolerance za navedene poti znašajo · - 30 cm do +60
cm |
· zgornji ustroj poti: |
· dostopna pot do izvirnega jezerca skozi gozd (namenjena tudi za
funkcionalno |
ovirane osebe): dolomitni pesek |
· prečna povezovalna peš pot s kolesarsko stezo: dolomitni pesek |
· dostopna pot do izvirnega jezerca po robu ledeniške morene in druge
poti: |
zmleto lubje |
· robovi poti: utrjeni z oblicami |
· spodnji ustroj pri vseh poteh: grob dolomitni pesek (drenaža) |
· višinske razlike med novo urejeno potjo in obstoječim terenom je treba
izravnati z |
nasutjem humusa in površino zatraviti, |
· korenine, preko katerih poteka pot, je treba zavarovati z nasutjem
debeline najmanj |
5 do 10 cm. |
Ogledna pot ob izvirnem jezercu: |
izvedba: v obliki lesenega mostovža - poti na
koleh |
trasa: od podrte smreke do razglednega stolpa |
tloris: zvezni lok z vmesnimi razširtitvami za
ogled jezerca |
širina poti: 120 cm, prečna razširitev 180 cm
(tolerance ±30 cm) |
višina pohodne površine: 40 - 70 cm nad terenom |
ograja: dopustna je enostranska ograja proti
jezercu višine 100 cm |
odmiki: koli, na katere je postavljena lesena
pot, ne smejo biti zabiti bližje |
kot 150 cm od roba jezerca, izjemoma na krajših odsekih do 100 cm |
gradbeni materiali: les, brezbarvna impregnacijska sredstva oz.
takšna, ki |
omogočajo naravno spreminjanje barve lesa |
Mostički |
Za oblikovanje mostičkov v naravnem rezervatu veljajo naslednji pogoji: |
izvedba: lesen most na tramovih |
širina mostu: 90 cm (tolerance+30 cm) |
ograja: enostranska ograja višine 100 cm |
gradbeni materiali: les, brezbarvna impregnacijska sredstva oz.
takšna, ki |
omogočajo naravno spreminjanje barve lesa |
ležišča: veliki kamni z ravno ploskvijo ležišča |
Most preko struge Save pri Hriberjevem vršaju |
Na obeh straneh mostu je treba pot izvesti na koleh do raščenega in
suhega terena. |
Razgledni stolp |
Za oblikovanje razglednega stolpa veljajo naslednji pogoji: |
izvedba: lesena skeletna in transparentna
konstrukcija |
višina razgledne ploščadi: 350 - 400 cm nad terenom |
velikost ploščadi: 10 - 18 m2 |
ograja: višine 100 cm |
streha: štirikapnica, naklon strešin
380 - 450 |
gradbeni materiali: les, kritina - skodle, brezbarvna
impregnacijska sredstva oz. |
takšna, ki omogočajo naravno spreminjanje barve lesa |
ležišča stebrov: sistem pilotov z legami |
temelji: dimenzije pilotov in njihovo
število je treba preveriti z geomehanikom |
in statikom na terenu. |
Vstopni objekt |
Za oblikovanje vstopnega objekta veljajo naslednji pogoji: |
orientacija: vzdolžno z magistralno cesto |
tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,5 |
višina: pritličje na koti terena ali največ 50 cm nad
urejenim terenom |
streha: simetrična dvokapnica s slemenom v vzdolžni smeri,
dopusten čop |
fasadi proti parkirišču, strešine v naklonu 38 do 450, dopustne so |
frčade, ki morajo imeti enak naklon strešin kot osnovna streha, |
sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni nad slemenom strehe, |
gradbeni materiali: kritina - skodle, omet bele do svetlo peščene barve,
opaži |
- les, |
na čelni fasadi lahko nadstrešek, |
Parkirišče |
Obstoječe parkirišče je treba razširiti proti jugu za ureditev vstopa v
naravni rezervat z informativnimi tablami, za površino za pešce, za
počivališče s klopmi in mizami in za parkiranje koles. Ob klopeh naj
bodo koši za smeti. Na parkirišču naj bo na površini za pešce urejen
vodnjak. |
Informativne in opozorilne table |
lokacije: na vstopih v naravni rezervat, na robu naravnega
rezervata, kjer se |
mu približajo javne poti, ob jezercu, ob počivališčih, na prehodu iz
|
robnega v osrednje območje naravnega rezervata |
oblika tabel: table Triglavskega narodnega parka (okvir in deblo) |
Minimalni obseg razporeditve označb v prostoru je določen v grafičnem
prikazu št. 4: |
ureditvena situacija. |
Smerokazi |
lokacije: na vseh začetkih in razcepih poti |
oblika: tablica v obliki puščice z oznako poti. Zabijanje
oznak v debla dreves ni dopustno. |
Koši za odpadke |
lokacije: na parkirišču in na počivališču ob jezercu. |
13. člen |
OBLIKOVANJE VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV |
Ureditve na Suhi strugi (Nadiži) |
Odvoz plavin dolvodno od železniškega mostu v dolžini največ 170 m, v
širini obstoječe struge in globini do 100 cm, odvzem materiala mora
potekati v prečnih pasovih z enako globino po čeli širini struge v
skladu z navodili upravljalca vodotoka. |
Dno struge je treba utrditi s talnimi pragovi na razdalji po 30 m iz
lesenih oblič, stabiliziranimi s pilotnimi koli. |
Ureditve na pritokih izpod Cipernika |
Usedalniki plavin: |
lokacije: pod traso železnice na prehodih iz strmejšega v
položnejši teren, znotraj obstoječih pasov vegetacije na hudournikih
Joškov graben, Čošelnov graben, Pečarjev graben in Skubrov graben. |
Način izvedbe: pretežno zemeljski objekti, uvajalna stopnja iz kamna,
zadaj povezana z betonom, preliv iz zadrževalnika - širok razpršilni
objekt, zasut z obeh strani z zemljastim materialom, bočne brežine -
zemeljski nasipi, stabilizirani z zarastjo; |
vegetacija: pri izvedbi usedalnikov je treba v največji možni meri
ohraniti obstoječo vegetacijo v vršajih potokov/grabnov, nasipe in
iztočni prag je treba zasaditi z avtohtono zarastjo, v primeru, da
usedalnik sega izven obstoječe vegetacije, je treba ohraniti enostranski
pas vegetacije, drugo stran pa je treba po izvedbi na novo zasaditi. |
Praznjenje usedalnikov naj se izvaja po obstoječih kolovozih ali ob robu
kmetijskih površin. |
Ureditve na pritoku iz Strug |
Lokacija: na prehodu prečne povezovalne poti, na mestu nekdanjega
mostička, način izvedbe: kaštni prag iz lesa in kamenja, preko katerega
je treba postaviti most za prečno povezovalno pot. |
Ureditve na pritokih izpod Karavank |
Pritok Posuti voz: |
· za usedanje plavin je potrebna razširitev in poglobitev obstoječe
struge med magistralno cesto in gozdom, razširitev se izvede na levi
breg. |
Hribarjev graben: |
· usedalnik plavin |
lokacija: med magistralno cesto in izlivom v Korenška Blata način
izvedbe, gradbeni materiali: razširitev in poglobitev obstoječe struge,
preliv na iztoku objekt zasut z obeh strani, preko katerega je treba
postaviti most za vzdolžno povezovalno pot. |
Pritok iz Žerjavca: |
· usedalnik plavin: |
lokacija: med magistralno cesto in izlivom v Korenška Blata, |
način izvedbe, gradbeni materiali: razširitev in poglobitev struge,
preliv na iztoku zasut z obeh strani, preko katerega je treba postaviti
most za vzdolžno povezovalno pot. |
14. člen |
SANACIJSKI UKREPI |
· smetišče/nasutje severovzhodno od Korenških blat: |
odvajalni kanal: izkop v globini 100 do 150 cm pod gladino vode pri
nizki vodi v Korenških blatih, zasutje jarka in brežine nasipa z
glinastim nabojem, brežino je treba po izvedbi humuzirati, zatraviti in
zasaditi z vegetacijo v skupinah |
· smetišče/nasutje severno od Korenških blat: |
gradbeni material in ostanke stare magistralne ceste na površju je treba
odpeljati izven naravnega rezervata, očiščeno površino brežine zatraviti
in zasaditi z vegetacijo v skupinah oz. pustiti obstoječi vegetaciji, da
se zaraste v šopih. |
15. člen |
OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV |
Kozolci: stegnjeni, gradbeni material - les, temeljni kamni - podstavki:
les, kamen ali beton. |
Začasni objekti za potrebe raziskovanja v naravnem rezervatu naj bodo
izvedeni v lesu. |
16. člen |
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnem
prikazu, je v pasu ob magistralni cesti dopustno čiščenje grmovne
zarasti, ki bi sicer zakrila kvalitetne poglede na območja, naravne
dominante ali dolge poglede na okolico. |
Varovane živice,
ki so označene v grafičnih prikazih je treba ohranjati in varovati tako,
da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih živicah je dopustna
sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev. |
17. člen |
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec
gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami
ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
VI. FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA |
18. člen |
Gradbeni parceli sta določeni za vstopni objekt in za parkirišče.
Gradbena parcela vstopnega objekta meri 1080 m2, parcela parkirišča pa
meri 1450 m2. |
VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE |
19. člen |
Odpadne vode iz objekta je treba odvajati v dvoprekatno nepretočno
greznico, ki jo prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na
deponijo komunalnih odpadkov. |
Meteorne vode s strešin in pešaških površin se morajo odvajati v
ponikovalnice. |
Meteorne vode s prometnih površin se morajo odvajati v ponikovalnice
preko lovilcev olj, meteorne vode z magistralne ceste se odvajajo v
usedalnike in lovilce olj. |
Začasni objekti za prireditve, ki uporabljajo vodo oziroma so
priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih
voda. |
20. člen |
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi. |
21. člen |
Odjemno mesto s kontejnerji ali zabojniki mora biti urejeno ob vstopnem
objektu na vizualno neizpostavljeni lokaciji, imeti mora utrjeno
površino in vodovodni priključek, tako da je omogočeno enostavno
čiščenje. |
VIII. ZAPOREDNOST UREJANJA |
22. člen |
Prva faza urejanja naj obsega vsaj: |
Ureditev poti: |
− Ureditev poti od parkirišča do jezerca, |
− očiščenje zarasle vegetacije ob prečni povezovalni poti in delno
nasutje poti, |
− ureditev mostovža (poti na koleh) ob jezercu, |
− postavitev mostička na prečni povezovalni poti preko zahodnega
pritoka. |
Označbe in informacije: |
− postavitev razglednega stolpa, |
− postavitev informacijskih, opozorilnih tabel in dodatnih smerokazov. |
Ureditve zavarovanj pred zaproditvijo in zamuljevanjem: |
− očiščenje nanosov Suhe struge pod železniškim mostom. |
Druge ureditve: |
− odstranitev plohov za prehod preko zahodnega pritoka Zelenčev ter
postavitev ovir za prehod na poteh, ki se ukinjajo, |
− odstranitev plohov in drugih začasnih ureditev ob jezercu in drugje v
območju Zelenčev. |
Uravnavanje vodnih razmer je treba izvajati v naslednjem zaporedju: |
− očiščenje odvodnega meandra na severovzhodnem delu Korenških blat, |
− očiščenje uvajalnega meandra od mostu pri Hriberjevem vršaju ob
severnem robu Korenških blat v dolžini približno 80 m, |
− vzpostavitev stopnje
pri Skubrovemu grabnu, |
− očiščenje odvodne struge pod stopnjo pri Skubrovemu grabnu v smeri
proti ciljnemu platoju Podkoren. |
Za vsako fazo urejanja vodnega režima je treba pripraviti izvedbene
projekte in opraviti opazovanje stanja (monitoring) pred in po izvedenih
ureditvah. Odločitev za nadaljnje izvajanje vsake nadaljnje faze
ureditev sprejme Občina Kranjska Gora na podlagi poročila o stanju oz.
spremembah v naravnem rezervatu (na podlagi monitoringa) in soglasja
Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. |
IX. KONČNE DOLOČBE |
23. člen |
Ureditveni načrt je občanom, organizacijam in skupnostim stalno na
vpogled na Občini Kranjska Gora, Krajevni skupnosti Rateče in Upravni
enoti Jesenice. |
24. člen |
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
25. člen |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku
Gorenjske. |
|
Številka: 012/03-01/96-JB |
Kranjska Gora, dne 26.7.1996 |
|
|
|
|
Župan občine Kranjska Gora: |
|
|
Predsednik Občinskega sveta: |
|
|
Jože Kotnik Jože Zupančič |
|