Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in
14/15 – ZUUJFO) in 8. člena Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 28.
redni seji dne 31. 5. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Vaško jedro –
Borovnica |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga za občinski podrobni prostorski
načrt) |
|
S
tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja RS, in Odlokom
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica (Uradni list RS,
št. 52/14 z dne 11. 7. 2014), sprejme občinski podrobni prostorski načrt
za območje Vaško jedro – Borovnica – enota urejanja prostora BO 1/38 (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). OPPN je izdelalo podjetje POPULUS,
Prostorski inženiring d.o.o., pod številko naloge 422/07/16. |
|
2. člen |
|
(predmet OPPN) |
|
Predmet odloka je prenova starega vaškega jedra naselja Borovnica, ki je
varovano kot območje kulturne dediščine – Naselbinska dediščina
Borovnica – Vaško jedro EŠD 11477 in kot del EŠD 11819 Kulturna krajina
Ljubljansko Barje. Obvezni sestavni del OPPN je tudi konservatorski
načrt za prenovo s pogoji razvoja in omejitvami z vidika varstva
kulturne dediščine. |
|
3. člen |
|
(vrsta in namen prenove naselja) |
|
(1) OPPN za prenovo je prostorski akt, ki vsebuje določila in usmeritve
za oblikovno in vsebinsko prenovo kulturno-zgodovinskih in urbanističnih
vrednot starega vaškega jedra. |
(2) Namen izdelave OPPN je celovita prenova in revitalizacija starega
vaškega jedra naselja Borovnica, ki obsega: |
–
prenovo, rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo stavb in novo gradnjo, |
–
določitev pogojev nadzidav in prizidav obstoječih stavb, |
–
določitev pogojev obnove fasad, |
–
določitev pogojev gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov (vrste
objektov in oblikovni pogoji), |
–
prenovo in ureditev novih javnih površin (ulice, trgi, parki), |
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
določitev in ureditev prometnih površin (ceste, parkirni prostori …), |
–
določitev pogojev oblikovanja urbane opreme, |
–
določitev pogojev lokacije, vrste in oblike objektov za oglaševanje, |
–
določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov. |
|
4. člen |
|
(vsebina določb odloka) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje: |
I. Uvodne določbe |
II. Ureditveno območje OPPN |
III. Splošna določila |
IV. Merila in pogoji za arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve
prostorskih ureditev |
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave |
VII. Zasnova projektnih rešitev in pogoji glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami vključno z varstvom pred požarom |
IX. Etapnost izvedbe |
X. Merila in pogoji za izvedbo parcelacije |
XI. Vrsta in velikost dopustnih odstopanj od načrtovanih rešitev |
XII. Obveznosti lastnikov, investitorjev in izvajalcev |
XIII. Končne določbe |
(3) Grafični del vsebuje: |
1. Izsek iz
grafičnega dela plana Občine Borovnica s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju; |
M
1:5000 |
2. Območje OPPN
z obstoječim parcelnim stanjem; |
M
1:1000 |
3. Načrt
zazidalne in ureditvene situacije; |
M
1:1000 |
4. Značilni
prerezi; |
|
5. Prikaz
zasnove prometne ureditve; |
M
1:1000 |
6. Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; |
M
1:1000 |
7. Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji in ureditev potrebnih za
varovanje okolja ter obrambo pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
M
1:1000 |
8. Načrt
parcelacije – zasnova. |
M
1:1000 |
(4) Priloge OPPN: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta; |
2. Prikaz stanja prostora; |
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve; |
4. Konservatorski načrt za prenovo, ki je obvezni sestavni del OPPN; |
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
6. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta; |
7. Povzetek za javnost; |
8. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. |
|
II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN |
|
5. člen |
|
(obseg OPPN) |
|
(1) V skladu z občinskim prostorskim načrtom Občine Borovnica (OPN
Borovnica, Uradni list RS, št. 52/14) območje Občinskega podrobnega
prostorskega načrta zajema celotno območje enote urejanja prostora z
oznako BO 1/38. |
(2) Območje OPPN obsega center naselja Borovnica oziroma območje ob
Zalarjevi, Paplerjevi in Rimski cesti v velikosti 62.104 m2. |
(3) OPPN obsega zemljišča s parcelno številko: 1, 4/1, 4/2, 6/1, 10/1,
10/2, 10/3, 10/4, 10/5, 10/6, 13, 15, 23/2-del, 30/2-del, 32/1-del,
32/2, 32/3, 34-del, 41/1, 41/2, 41/3-del, 41/4, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4,
42/5, 43/2-del, 43/3-del, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 50/1-del,
53/1-del, 270/1, 270/2, 270/3, 271/1, 271/2, 273/1, 273/2, 274/1, 274/6,
277/2, 277/3, 277/4, 277/5, 277/6, 277/7, 277/8, 278/, 278/2, 278/3,
280/1, 280/3, 280/5, 280/7, 280/8, 280/9, 280/10, 282/2, 282/3, 282/4,
282/5, 282/6, 282/8, 282/9, 282/10, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3,
284/5, 284/6, 284/7, 284/8, 284/9, 284/10, 284/11, 289/1, 289/3, 289/4,
290/1, 290/4, 290/5, 290/6, 290/7, 292/1, 292/2, 292/3, 292/4, 292/5,
292/6, 294/2, 2042/1, 2046, 2048/1, 2048/2, 2048/3, 2048/4, 2048/5,
2048/6, 2048/7, 2048/8, 2048/9, 2104/2-del, 2105/1, 2105/2, 2105/3,
2106/7, 2106/8, 2106/9, 2106/10, 2106/12, 2106/14, 2106/15, 2106/24,
2106/26, 2106/27, 2106/28, 2109/1, 2109/2, 2109/3, 2109/4, 2109/5,
2110/1, 2110/2, 2110/3, 2112/1, 2112/2, 2115, 2117/1, 2117/2, 2118/3,
2118/4, 2118/5, 2120/5, 2120/11, 2164/2, 2164/6, 2165/4-del, 2166/2-del,
2166/3, 2167/1, 2167/3, 3276/3, 3280/2, 3280/12, 3280/13, 3280/14,
3280/15, 3283/3, 3283/6, 3356/6, vse k.o. Borovnica. |
(4) V primeru, kjer meje območja OPPN ne ustrezajo dejanskemu stanju v
naravi, se upoštevajo določila območja, ki prevladuje. |
|
6. člen |
|
(vplivno območje OPPN) |
|
Celovita prenova območja naselbinske dediščine bo imela pomemben
pozitiven vpliv na neposredno in širšo okolico naselja Borovnica.
Neposredno območje vpliva je prikazano v kartografskem delu in je
opredeljeno s prometnimi navezavami obravnavanega območja na zaledje. |
|
7. člen |
|
(funkcija ureditvenega območja) |
|
(1) Ureditveno območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) je
staro vaško jedro (naselbinska kulturna dediščina) z zavarovanimi
objekti kulturne dediščine. Podrobna (pretežna) namenska raba območja v
enoti urejanja prostora je: CU – osrednja območja centralnih dejavnosti. |
(2) Na območju OPPN se nahajajo stanovanjski in poslovno-stanovanjski
objekti s poslovnimi dejavnostmi v pritličjih (trgovine, gostinstvo,
storitve ipd.), kmetije, objekti družbenih dejavnosti (občina, cerkev,
župnišče) ter javne površine (ceste, hodniki za pešce, vodotok). |
|
8. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
(1) S tem odlokom načrtovana prostorska ureditev je prenova, ki izhaja
iz analiz območja ter rezultatov delavnice in ankete Konservatorskega
načrta za prenovo. OPPN in KNP opredeljujeta pogoje za odstranitev
obstoječih objektov, gradnjo novih objektov, prenovo, rekonstrukcijo in
nadomestno gradnjo objektov, prenovo in ureditev utrjenih in zelenih
površin javno dostopnih površin, urejanje vodotoka Malence, pogoje za
postavitev urbane opreme ter gradnjo in prenovo prometne, energetske,
komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. |
(2) Umestitev posameznih funkcij v prostor in oblikovanje pogojuje
podrobnejšo členitev prostora na manjše zaključene celote, morfološke
enote in te na evidenčne enote. Meje pretežno potekajo po parcelnih
mejah posameznih sklopov ali pa se prilagajajo meji varovanega območja
naselbinske dediščine kot je določena v OPN. Za vsako morfološko enoto
so v sklopu OPPN podani pogoji za urbanistično, arhitekturno in
krajinsko oblikovanje. |
|
III. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
9. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
V
odloku so uporabljeni izrazi, ki imajo enak pomen kot izrazi v OPN
Občine Borovnica in še dodatni. |
– Nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, v istih gabaritih,
namembnosti skladne z določili OPN, z enakimi zmogljivostmi. |
– Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in gradnja novega na isti
lokaciji, v spremenjenem obsegu, arhitekturi, ali namembnosti ob
upoštevanju lokacije prvotnega objekta. |
– Sanacija je delna ali celovita prenova objekta zaradi slabega
materialnega ali/in oblikovnega stanja. |
– Prenova je sklop različnih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in
kulturnega področja, s pomočjo katerih se ob ustreznem prostorskem
načrtovanju zagotovita ohranitev in oživljanje dediščine (ZVKD-1). |
– Frčada je strešno okno izven nivoja strehe. |
– Domačija je sklop stanovanjske rabe s kmetijskimi gospodinjstvi (enote
2, 4, 8, 10, 26, 33, 61, 63, 70). |
– Pretežnost je ≥ 51 % nečesa. |
– Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to
zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od
določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev
upravnega dovoljenja za poseg v prostor s pridobljenimi soglasji
nosilcev urejanja prostora in občine. |
|
10. člen |
|
(regulacijski elementi) |
|
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane v
grafičnem delu, ki imajo naslednji pomen: |
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novi objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. |
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajena stavba ne sme
preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje
odmaknjena v notranjost. Gradbena meja je določena za pritličje, lahko
pa tudi za nadstropja. Gradbena meja ne sme biti presežena z nobenim
delom objekta. |
– gradbena meja kleti (GMK) je zunanja linija zaščitne konstrukcije
gradbene jame stavbe v nivoju kleti, ki je novo grajena stavba v nivoju
kleti ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo zaščitne
konstrukcije gradbene jame ali pa je odmaknjena od nje v notranjost. |
|
11. člen |
|
(dopustni posegi znotraj območja OPPN) |
|
(1) V celotnem območju urejanja so na vseh obstoječih objektih dovoljeni
posegi, ki imajo za cilj prenovo in revitalizacijo urbanistične in
stavbne dediščine. |
(2) Splošni pogoji veljajo za celotno območje urejanja, razen če ni s
posebnimi pogoji v tem odloku ali v Načrtu prenove (KNP) za posamezno
enoto kulturne dediščine ali evidenčno enoto določeno drugače. |
(3) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
–
priprava stavbnega zemljišča (čiščenje terena, raziskave in izkopavanja,
prestavitve, priprava terena, skladno z vsebino za prijavo gradbišča) |
–
odstranitev (rušenje) naprav in objektov: |
1.
Odstranitev (rušenje) stavbne dediščine ni dopustno. O upravičenosti
odstranitve oziroma rušitve odloči minister, pristojen za področje
kulturne dediščine, v skladu z 31. členom ZVKDS-1. |
2.
Za odstranitev oziroma rušenje objektov v območju naselbinske dediščine,
ki sami po sebi niso kulturna dediščina, izda kulturno-varstveno
soglasje za rušitev ZVKDS, OE Ljubljana. |
–
gradnja novih objektov kot dopolnilna gradnja je dopustna pod
naslednjimi pogoji: |
1. kot nadomestitev zavarovanih objektov v primeru, da
gradbeno-konstrukcijsko stanje objekta ne omogoča več prenove z
običajnimi sredstvi |
2. kot nadomestitev nevarovanih objektov v primeru, da stojijo na
historičnih lokacijah v skladu s 3. členom odloka |
3. kot novogradnje na lokacijah, ki izhajajo iz kontinuitete
urbanistično-zgodovinskega razvoja (npr. gradnja enostavnih objektov,
zgostitev primarne obulične pozidave idr.) |
4. kot sanacija negativnih posegov v prostor. Določila glede sanacije
obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ki so zapisana v Katalogu ocene
stanja in usmeritev na območju KNP, so priporočilne narave in niso
zavezujoča. |
–
gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture |
–
urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin |
–
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah |
–
sprememba namembnosti |
–
rekonstrukcije obstoječih objektov |
–
postavitev urbane opreme, turističnih in informacijskih označb,
usklajenih za celotno staro vaško jedro |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(4) V območju je skladno z določili OPN dopustna gradnja,
rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev
obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi, ograja, oporni zid,
vodnjak, priključek na objekte GJI in daljinskega ogrevanja, parkirišče,
kolesarska pot, pešpot, informacijska tabla, spominsko obeležje, urbana
oprema. Novogradnja objektov za rejo živali (GVŽ) ni dopustna,
obstoječim tovrstnim objektom je dopustna sprememba namembnosti.
Dopustna je postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski
turistični, gospodarski, kmetijski, trgovski ali gostinski ponudbi in
prireditvam, vendar tako, da niso prizadete prvine urbane in stavbne
dediščine, skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost
gradnje s soglasjem občine. Ti objekti so lahko postavljeni za čas
sezonske prodaje oziroma za čas prireditev, vendar največ za 6 mesecev. |
|
12. člen |
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Po OPN-ju je območje z oznako BO1/38 namenjeno centralnim
dejavnostim. Dopustna namembnost v območju centralnih dejavnosti je
stanovanjska ter dejavnosti, kot so: gospodarske in kmetijske, ki že
obstajajo, trgovske, gostinstvo in turizem (apartmaji in sobe), obrtne
in poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti (izobraževanje, otroško
varstvo, znanstveno-raziskovalno delo, zdravstvo, kultura, razvedrilo,
verski obredi), večnamenske stavbe, nestanovanjske stavbe, stanovanjske
stavbe za posebne potrebe in druge dejavnosti, skladno z določili OPN. |
(2) Območje OPPN-ja in KNP-ja je glede na dopustno namembnost in
dopustne spremembe namembnosti razdeljeno na sledeča podobmočja
(morfološke enote), kot je prikazano v grafičnem delu OPPN na Načrtu
zazidalne in ureditvene situacije: |
– PODOBMOČJE 1: STANOVANJSKA RABA Z DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO (VKLJUČUJE
DOMAČIJE) |
Lokacija: Najobsežnejši del območja OPPN, ki obsega njegov severovzhodni
del (Molkov trg 2, del Paplerjeva 1), vaško jedro na vzhodni strani
Zalarjeve ulice (z delom ob Cerkovi in Švigljevi ulici), južni del
območja, na južni strani Švigljeve ulice in Rimske ceste (z izjemo
št. 30 in 32). |
Dopustna namembnost: Stanovanjske stavbe z možnostjo spremembe v
večstanovanjske ob pogoju, da je na parceli ali v primerni oddaljenosti
možno urediti parkirišča s pogodbo o služnosti, s tem da se na stavbni
parceli ohranja zelene površine. Gospodarske objekte je dopustno
spremeniti v poslovne, trgovske, gostinske, turistično-nastanitvene in
storitvene namene s ciljem oživljanja starega vaškega jedra in
dolgoročnega ohranjanja materialne substance naselbinske dediščine. |
– PODOBMOČJE 2: VEČNAMENSKA RABA |
Lokacija: Osrednji del območja OPPN, med Zalarjevo in Paplerjevo ulico,
na jugu omejeno z Rimsko cesto. Iz tega območja je izvzeta Paplerjeva
ulica 26 z vrtom. |
Dopustna namembnost: Osrednje območje se predvsem v pritličjih stavb
nameni večnamenski rabi (poslovna, trgovska, gostinska,
turistično-nastanitvena, storitvena) in v stanovanjske in
večstanovanjske dele v nadstropjih, lahko pa imajo objekti izključno
stanovanjsko ali večstanovanjsko rabo ob pogoju, da je na parceli ali v
primerni oddaljenosti možno urediti parkirišča s pogodbo o služnosti, s
tem da se na stavbni parceli ohranja zelene površine. Večnamenska raba
je dovoljena tudi v nadstropjih. |
– PODOBMOČJE 3: CENTRALNE DEJAVNOSTI |
Lokacija: Vaško jedro na vzhodni strani Paplerjeve ulice (del št. 1), od
križišča z Zalarjevo na severu do podaljška Paplerjeve z Rimsko cesto
(št. 30 in 32) na jugu in Paplerjeva ulica 26 z vrtom, na zahodni
strani. Iz centralnih dejavnosti je izvzeto območje verskih stavb. |
Dopustna namembnost: Centralne dejavnosti družbene infrastrukture, kot
so stavba javne uprave, knjižnica, muzej, stavba za kulturo in
razvedrilo z večnamensko dvorano. |
– PODOBMOČJE 4: VERSKE STAVBE |
Lokacija: Strjen prostor na jugovzhodni strani Paplerjeve ulice, na jugu
ga zamejuje Rimska cesta. |
Dopustna namembnost: Ohranja se obstoječa namembnost s cerkvijo in
stanovanjsko stavbo za posebne namene (župnišče) in pomožnimi objekti. |
– PODOBMOČJE 5: JAVNO DOSTOPNE POVRŠINE (prikaz v grafičnem delu OPPN) |
(3)
Dopustne so spremembe namembnosti delov stanovanjskih objektov v
spremljajoče dejavnosti. Prav tako je zaradi spremenjenih gospodarskih
razmer dopustna sprememba namembnosti gospodarskih objektov za take
dejavnosti, ki ohranjajo historične oblikovne značilnosti objektov in so
nemoteče za okoliške prebivalce. Sprememba namembnosti nezahtevnih in
enostavnih objektov v stanovanjsko ni dopustna. |
(4) Namembnost večjih stanovanjskih stavb se lahko spremeni v
večstanovanjski ob pogoju, da je na parceli možno urediti parkirišča
(skladno z normativi) ali v primerni oddaljenosti (do 200 m) pridobiti
pogodbo o dolgoročni (vsaj 20-letni) služnosti za namen parkiranja. |
|
IV. MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
13. člen |
|
(merila in pogoji za vzdrževalna dela,
prenovo in rekonstrukcijo za stavbe, varovane kot stavbna dediščina) |
|
(1) Pri vzdrževalnih delih in prenovi je priporočena, pri rekonstrukciji
objektov pa obvezna statična presoja prvenstveno zaradi potresne
ogroženosti obravnavanega območja (4. razred ogroženosti – možen potres
intenzitete VIII EMS). Pri obravnavi objekta in pripravi projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja veljajo izjeme od
gradbene zakonodaje, v kolikor gre za posege v dediščino skladno z
zakonom, ki ureja graditev objektov. |
(2) Varuje se zasnova stavbe z vertikalnimi in horizontalnimi
komunikacijami. Dopustna je zamenjava notranjih dotrajanih z novejšimi
konstrukcijami, če to ne vpliva na historične in oblikovne značilnosti
objekta. Sprememba razporeditve notranjih prostorov praviloma ni
dopustna. |
(3) Pri prenovi fasad je obvezna ohranitev velikosti in razporeditve
odprtin ter ohranitev, restavriranje in prezentacija originalne členitve
fasade. |
(4) Pri vzdrževalnih delih je potrebno na fasadah, kjer so še ohranjene
plasti zgodovinskih ometov, uporabiti kompatibilno tehnologijo in
poustvariti prvotno obdelavo ometov. Pri energetski sanaciji se
upoštevajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine
Ministrstva za infrastrukturo RS in Ministrstva za kulturo RS izdane
novembra 2016. |
(5) Naknadno zapiranje obstoječih odprtin praviloma ni dovoljeno.
Obvezna je ohranitev originalnih portalov na mestu samem. Na uličnih in
vizualno izpostavljenih fasadah ni dovoljena namestitev vidnih
inštalacij, kot npr. zunanjih delov klimatskih naprav, inštalacijskih
omaric in podobno. |
(6) Pri prenovi fasad je obvezna raziskava beležev, narejena na osnovi
sondiranja. |
(7) Ohranja se originalno stavbno pohištvo (okna in vrata). Kjer
originalno stavbno pohištvo ni ohranjeno ali je v preslabem stanju, se
izdela repliko po vzoru ohranjenih na objektu ali, če to ni mogoče, po
vzoru v okolici. Barvo stavbnega pohištva se določi na podlagi sondažnih
raziskav opleskov in po predhodni potrditvi ZVKDS, OE Ljubljana. Ohranja
se lega vzidanosti glede na ravnino fasade. Dopustna je vzidava senčil
med obema kriloma in na notranji strani. Pri gospodarskih poslopjih se
ohranjajo obstoječe odprtine z okni, vrati in mrežami. Zaradi delne
prilagoditve namembnosti je dopustno opečne mreže zastekliti z notranje
strani. Pri zgodovinskih vratih se ohranja pozicija, lega vzidanosti,
velikost, delitve, zasteklitve ter material krila in okovja. |
|
14. člen |
|
(merila in pogoji za vzdrževalna dela,
prenovo in rekonstrukcijo za druge stavbe znotraj naselbinske dediščine,
ki niso stavbna dediščina) |
|
(1) Skladno z dodatnim režimom varstva iz smernic Ministrstva za kulturo
in določil OPN se ohranjajo naslednje vrednote: Podoba naselja ali
njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina) in stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in
kapaciteta objektov, ulične fasade itd.). |
(2) Pri prenovi praviloma spremembe fasade niso dopustne, razen v
primerih, kjer obstoječe fasade niso skladne z
arhitekturno-zgodovinskimi značilnostmi območja in je potrebna sanacija.
Praviloma se ohranja vse kvalitetne prvine fasade (okna, okenske
okvirje, opečne mreže, prezračevalne line, vrata, portale, členitev v
ometu in vence, ganke, poslikave in originalne napise, druge kvalitetne
elemente fasade). |
(3) Sanacija obstoječih objektov mora praviloma upoštevati in ohranjati
naslednje arhitekturno-zgodovinske značilnosti fasad: |
– Uporaba materialov in izbor barv mora upoštevati lokalne značilnosti.
Vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz
umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dopustne. Barve beležev so v
nežnih, toplih pastelnih odtenkih rumene, oker, oranžne, rjave/bež,
rožnate, sive in bele. Na fasadah objekta so priporočeni le toni iste
barve, najtemnejši spodaj (cokel – talni zidec, pritličje), najsvetlejši
zgoraj (nadstropje, mansarda), če je vmes profiliran venec, sicer mora
biti fasada v isti barvi. |
– Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih, za katere so značilne
poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene. Izjema so lahko značilne prezračevalne line in
manjša okna. Pri gospodarskih objektih so praviloma dopustne oblike
novih oken tudi kvadratnega in položnega formata, skladno z obstoječo
okensko odprtino. Pri prenovi zidanih delov gospodarskih poslopij se
obnavljajo ali ponovno vzpostavljajo značilne opečne mreže za
prezračevanje, ki so lahko zastekljene z notranje strani. |
– Kjer so ohranjene historične ali oblikovne značilnosti, je okna ali
zunanja vrata potrebno ohraniti oziroma zamenjati z novimi tako, da se
ohranjajo dimenzije, členitve in ostale oblikovne značilnosti prvotnega
stavbnega pohištva. Novo stavbno pohištvo je dopustno v rjavih in sivih
tonih, okna so izjemoma lahko tudi bela, skladno z barvno zasnovo
fasade. |
– Vhodna vrata so praviloma lesena, eventualno imitacija lesa, in
kasetirana in/ali deskana, oblikovana po vzoru obstoječih kvalitetnih
vhodnih vrat na območju. Kasetna polnila so lahko tudi steklena. Vhode
lahko uokvirja kamnit portal ali okvir v ometu ali lesu. Gospodarski
vhodi imajo lahko preprosta vrata iz desk (ne iz letev). Vrata morajo
biti barvno usklajena s fasado, dopustni so rjavi in sivi toni v naravni
barvi lesa in njegove patine. |
– Dopustna garažna vrata so praviloma lesena, eventualno imitacija lesa,
in kasetirana in/ali deskana (ne iz letev). Kasetna polnila so lahko
tudi steklena. Vrata morajo biti barvno usklajena s fasado, dopustni so
rjavi in sivi toni v naravni barvi lesa in njegove patine. |
– V
primeru nestanovanjske dejavnosti v pritličju stavbe je dopustno urediti
odprtine za izložbe in vhode. Izložbena okna morajo biti praviloma
enakih dimenzij na eni stavbi in v enakomernem rastru in naj bodo
oblikovana skladno s celotno podobo fasade: okvirji v ometu ali kamnu,
steklo je lahko rastrsko predeljeno na manjše dele. |
– Dopustna zunanja senčila na objektih so praviloma rolete, žaluzije ali
roloji s skritimi (podometnimi) škatlami v barvi okna, v barvi skladni s
celotno podobo fasade. Dopustna so tudi simetrična dvokrilna lesena
polkna v tonih lesa. Fiksna zunanja senčila praviloma niso dovoljena.
Senčenje z Markizami/tendami in nadstreški ni dopustno. |
– Fasade imajo lahko gank kot zunanja povezava ali kot pokrita terasa, z
leseno ograjo s pokončnimi deskami, ki je na stiku dveh desk eventualno
rezljana, tako da po dve deski skupaj tvorita preprost vzorec. Ograja je
praviloma nebarvana in ima naravno sivo patino. Dovoljena je brezbarvna
in naravna sivo-rjava zaščita lesa. Novi balkoni in nadstreški na ulični
fasadi niso dopustni. |
– Pri prenovi streh spremembe gabaritov strehe, višine slemena, naklona
in oblike strešin praviloma niso dopustne, razen v primerih, kjer
obstoječa streha ni v skladu s historično oblikovno podobo obravnavanega
območja Borovnice in jo je potrebno sanirati skladno z določili za
strehe v 6. točki 16. člena. |
– Pri zamenjavi strešne kritine mora biti ta na celi strehi enotna.
Dopustna vrsta kritine je praviloma maloformatna opečna (varianta
bobrovec ali zareznik) in betonska kritina (varianta zareznik). Strešna
kritina je opečno rdeča, izjemoma sive barve, glazirane kritine niso
dovoljene. Strešni kleparski elementi in snegolovi morajo biti usklajeni
z barvo kritine. Vse kleparske elemente strešin (npr. žlota) je potrebno
v največji možni meri zakriti z ustrezno kritino. |
– Napušči morajo biti z vidnimi lesenimi konstrukcijskimi elementi in
oblogami ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom
(tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni
ravnini v višini konstrukcije strehe. Pri hišah v nizu se praviloma
ohranjajo napušči v obliki kapnega venca v ometu. Pri samostoječih
objektih so dopustni napušči do 0,6 m. Pri tipologiji domačij se
praviloma ohranjajo večji napušči (značilni gospodarski in stanovanjski
objekti vaškega tipa). |
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih
frčad. Dopustna je oblika frčade na P+M objektih: večja zidana frčada z
dvokapno streho v glavni osi vzdolžne fasade ali nad glavnim vhodom
(oblika »hiške« kot npr. pri gostilni Godec). Maksimalna dopustna
velikost odprtine je ¼ dolžine stranice objekta. Naklon in kritina
frčade morata biti identični z naklonom in kritino strehe objekta. Na
višjih objektih (P+1+M) frčade praviloma niso dopustne, so pa dopustna
strešna okna. |
– Dimniki morajo biti praviloma zidani ali obzidani in vključeni v
stavbno maso. Na zunanji strani objekta prizidani dimniki praviloma niso
dopustni. |
– Lesene konstrukcije naj imajo vidno kladno gradnjo ali naj so obite z
opažem. Dovoljena je brezbarvna in naravna sivo-rjava zaščita lesa. |
(4)
Energetska sanacija objektov mora biti izvedena skladno z veljavnimi
zakonskimi predpisi in strokovnimi smernicami. Zaključni sloj je
praviloma omet. Utopitev kamnitih portalov v fasado zaradi izdelave
toplotne izolacije ni dopustna – potrebno je prestaviti portal in vrata. |
(5)
Na uličnih in vizualno izpostavljenih fasadah ni dovoljena namestitev
vidnih inštalacij kot npr. zunanjih delov klimatskih naprav,
inštalacijskih omaric in podobno. |
|
15. člen |
|
(merila in pogoji za vzdrževalna dela,
prenovo in rekonstrukcijo za nezahtevne in enostavne objekte) |
|
Obstoječe nezahtevne in enostavne objekte je, v kolikor je poseg predmet
gradbenega dovoljenja, praviloma treba sanirati tako, da bodo ustrezali
predpisanim parametrom, ki veljajo za novogradnje. Objekti so lahko
zidani in ometani ali leseni. Finalna obdelava lesa in ometa je
predpisana enaka kot pri zahtevnih ali manj zahtevnih objektih. Streha
je praviloma simetrična dvokapnica (izjema kozolci s podaljšano streho),
sleme vzporedno z daljšo stranico. Naklon strehe od 35 do 45°. Kritina
opečna ali betonska v sivi barvi, skladno z določili za zahtevne in manj
zahtevne objekte. |
|
16. člen |
|
(merila in pogoji za gradnjo novih
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in nadomestitev na mestu
odstranjenega objekta) |
|
(1) Gradnja novih objektov je dovoljena in obsega novogradnjo,
nadomestitev objektov z novogradnjo, nadomestno gradnjo, nadzidave in
dozidave. Novogradnja je dopustna na stavbnih parcelah, ki so bile
pozidane tudi v preteklosti, kar je razvidno iz sheme razvoja Borovnice
v poglavju analitičnega dela konservatorskega načrta za prenovo 2.3
Prikaz razvoja dediščine. |
(2) Pri načrtovanju gradnje novih objektov je potrebno upoštevati
morfologijo/obliko naselja in ohranjati kvalitetne vzorce, kot so ulični
nizi in tipologijo domačij. Ohranjajo se zelene površine. Obvezno je
upoštevati faktor zazidanosti in faktor zelenih površin, ki je določen
za pretežno namembnost objektov. |
Namenska raba gradbene parcele |
Faktor zazidanosti (maksimum) |
Faktor zelenih površin (minimum) |
Domačije (stanovanjska raba s kmetijskimi
gospodinjstvi) |
0,3 |
20 % odprtih površin |
Čista stanovanjska raba |
0,4 |
10 % odprtih površin |
Večnamenska raba 1 |
0,6 |
Ohranjanje zelenih površin |
Centralne dejavnosti družbene
infrastrukture |
0,6 |
Ni predpisano |
Večnamenska raba z objekti v uličnem nizu 2 |
0,8 |
Ni predpisano |
(3) Tipologija objektov v uličnem nizu: Glavni objekt stoji praviloma ob
cesti prečno ali vzdolžno, tako da s sosednjimi objekti ob ulici tvori
niz, ki oblikuje kakovosten javni prostor. Objekti se lahko nizajo s
stopničastim zamikom, kot je to na primer na južni strani Rimske ceste.
v kolikor gre za lesen objekt, mora biti umaknjen od glavne komunikacije
po zgledu tipologije domačij (varianta lesene kladne hiše na preužitek
oziroma leseno gospodarsko poslopje). |
(4) Tipologija domačij: Stanovanjski objekt stoji praviloma ob cesti
prečno ali vzdolžno. Gospodarski in pomožni objekti so umaknjeni v
notranjost parcele stran od ceste, tako da smiselno tvorijo manjše
prostorske enote/dvorišča. Ohranjajo se zelene površine. |
(5) Za odmike se upošteva 58. člen OPN Borovnica. |
(6) Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije
oblikovanja in mora upoštevati naslednje parametre: |
– Dopusten tlorisni gabarit je praviloma pravokoten v razmerju stranic
od 1:√2 (=1,42) do 1:1,9. Dopusten je tudi lomljen tloris v obliki črke
»L«, v kolikor je krajša stranica do 25 % daljša od siceršnje širine
(dolge stranice) objekta. Druge oblike tlorisov niso dopustne. Stolpiči,
večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki niso dovoljeni. |
– Višinski gabarit se prilagaja okoliškim objektom in doseže največjo
etažnost P+1+M. Kota pritličja je največ 0,3 m nad koto zunanje
ureditve. Izjema so (vrhkletni) objekti, ki so vkopani v teren in imajo
lahko visoko pritličje. Maksimalna višina kapi je 6,5 m od kote
najnižjega nadstropja (pritličja ali delno v breg vkopane kleti). |
– Nadzidave in dozidave so dovoljene izjemoma v okviru zgoraj
predpisanih tlorisnih in vertikalnih gabaritov. Nadzidave in dozidave
morajo z osnovnim objektom tvoriti enovito celoto, skladno z določili
glede strehe in fasad. Pri stavbni dediščini nadzidave in dozidave
praviloma niso dovoljene. |
– Fasade morajo biti ometane, izjemoma so lahko lesene. Leseni
oboji/opaži zidanih konstrukcij niso dopustni. Lesen oboj/opaž je
dopusten preko lesene skeletne konstrukcije, kot je to značilno za
gospodarska poslopja in nebivalno podstreho. Dovoljena je brezbarvna in
naravna sivo-rjava zaščita lesa. Druge obloge zidanih konstrukcij (vidna
opeka, keramične ploščice, okrasni kamen) niso dopustne. Na fasadah, ki
so vidne z javno dostopnih površin, klimatskih, prezračevalnih in drugih
naprav ni dopustno nameščati. Barvna paleta beležev je v nežnih, toplih
pastelnih odtenkih rumene, oker, oranžne, rjave/bež, rožnate, sive in
bele. Na fasadah objekta je možno uporabiti le tone iste barve.
Vsiljive, signalne in izstopajoče barve fasad niso dopustne. Barvna
paleta je podrobneje navedena v odstavku Ometi. Fasade morajo biti
oblikovane simetrično. Parapetna višina oken v eni etaži in na eni
fasadi mora biti enotna, prav tako velikost in oblika oken. Na fasadah,
ki niso vidne z javno dostopnih površin, so lahko zaradi funkcionalnosti
vgrajena okna različne velikosti (do dva različna tipa). Okna morajo
biti pokončna. Kvadratna okna in okna ležečega formata pri
stanovanjskih/glavnih objektih niso dopustna. Izjema so prezračevalne
line in manjša okna na zatrepu, ki so lahko druge geometrijske oblike
(npr. kvadratna ali okrogla). |
– Gospodarska poslopja imajo lahko bolj zaprte fasade, manjše okenske
odprtine funkcionalnih oblik z višjim parapetom in ležečim formatom oken
in značilne opečne mreže za prezračevanje različnih oblik. Okna imajo
lahko oblikovane okenske okvirje v ometu, okoli fasade lahko poteka
profiliran venec v svetlejši barvi. |
– Za
stavbno pohištvo se morajo upoštevati določila 3. točke 14. člena tega
odloka. |
– V
primeru nestanovanjske dejavnosti v stavbi se mora upoštevati določila
3. točke 14. člena. |
– Za
fasade se morajo upoštevati določila zapisna v 3. točki 14. člena tega
odloka. Balkoni na fasadah praviloma niso dopustni. Zunanje povezave v
nadstropju se mora zasnovati kot gank pod napuščem ali eventualno kot
pokrito teraso. Primeri so prikazani v KNP. Nadstreški pritrjeni na
objekt praviloma niso dopustni. |
– Dopustne strehe so simetrične in dvokapne z enakim naklonom strešin.
Streha se lahko na delu objekta v enakem naklonu podaljša proti tlom pri
objektih s tlorisom v obliki črke »L«. Sleme poteka vzporedno z daljšo
stranico in po sredini z možnim odstopanjem od osi simetrije do 2,5 %
širine objekta. Pri gospodarskih poslopjih je sleme lahko izmaknjeno iz
osi simetrije, zato da streha tvori širok napušč na dvoriščni strani.
Dopustna je uporaba čopov. Uporaba čopov na frčadah ni dovoljena. Naklon
streh je strm od 35 do 45°. Kritina mora biti na celi strehi enotna.
Dopustna vrsta kritine je maloformatna opečna (varianti bobrovec ali
zareznik) in betonska kritina (varianti zareznik ali špičak). Barva je
naravno opečno rdeča ali siva betonska. Kritina mora biti brez sijaja
ali z bledim sijajem (engobirana in ne glazirana). Pri izvedbi
kleparskih detajlov je potrebno upoštevati veljavne standarde. Vse
kleparske elemente kot npr. žlote je potrebno v največji možni meri
prekriti s kritino. Napušči pri hišah v uličnem nizu morajo imeti kapni
venec v skladu z obstoječimi značilnimi primeri. Pri samostoječih
objektih so dovoljeni napušči do 0,6 m. Pri tipologiji novih gradenj v
okviru domačij so napušči lahko večji za zaščito vhoda in ganka
(značilni gospodarski in stanovanjski objekti vaškega tipa). |
– Nameščanje sončnih celic in drugih inštalacij izven ravnine strehe
praviloma ni dopustno. Dimniki morajo biti zidani ali obzidani in
praviloma vključeni v stavbno maso. Frčade in strešna okna so dopustni
pod pogoji navedenimi v členu 14. |
– Za
načrtovan novi družbeni center so dopustna odstopanja od zgoraj
navedenih določil glede razmerij stranic, oblikovanja fasad in strehe v
okviru sodobne interpretacije za območje značilnih arhitekturnih prvin.
Odstopanja od določil tega člena so dopustna v skladu z določili
40. člena. |
|
17. člen |
|
(merila in pogoji za novo gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Dopustna je novogradnja enostavnih in nezahtevnih, skladno z
določili OPN, priloga 1 za območje CU: Preglednica dopustnosti pomožnih
objektov, ograj, podpornih zidov, urbane opreme, objektov za
oglaševanje, spominskih obeležij ter telekomunikacijskih in energetskih
objektov in naprav glede na podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(2) Pomožni objekti morajo biti praviloma umaknjeni stran od glavnih
komunikacij in ne smejo zakrivati glavnih objektov proti ulici. Objekti
so lahko zidani in ometani ali leseni, skladno z določili za zahtevne in
manj zahtevne objekte. Streha naj bo simetrična dvokapnica, sleme
vzporedno z daljšo stranico, skladno z določili za zahtevne in manj
zahtevne objekte. Naklon strehe od 35 do 45°. Kritina opečna ali
betonska v sivi barvi, skladno z določili za zahtevne in manj zahtevne
objekte. Objekti majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe
pozidave morajo biti postavljeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo
osnovni stavbi. Lahko se zgradi največ po en objekt iste vrste. Na
zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje
zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, ki se jih
združuje v ustreznem enotnem objektu. Od meje sosednjega zemljišča
morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m, s soglasjem lastnika sosednjega
zemljišča tudi bliže. |
(3) Nove ograje so lahko le na parapetnem zidcu z betonskimi, lesenimi
ali kovinskimi stebri namontirane kovinske mreže. Ograje ne smejo
presegati višine 1,5 m. |
|
18. člen |
|
(označevanje dejavnosti) |
|
Za
označevanje dejavnosti veljajo do priprave elaborata za ureditev
celostne podobe naselja, naslednja določila: Izveski na fasadi niso
dovoljeni. Svetlobne table niso dopustne. Dopustna je označitev
dejavnosti z napisom v ometu (črkoslikarska tehnika) ali ustrezno
napisno tablo na objektih v uličnem nizu, in sicer na delu fasade do
medetažnega venca oziroma pričetka prvega nadstropja, nad ali ob vhodu v
prostore z dejavnostjo. Domačije imajo lahko lesene table za označevanje
svoje dejavnosti. Celostno podobo za označbe dejavnosti (gradivo,
oblika, velikost, barva) se za celotno območje urejanja določi v
posebnem elaboratu, kjer se predvidi ustrezno rešitev tudi za objekte z
dejavnostjo, ki ne stojijo ob ulici. Primeri so prikazani v KNP. |
|
19. člen |
|
(merila in pogoji za odprte površine) |
|
(1) V starem vaškem jedru Borovnice razen cestnih površin ni javnih
površin. Javnosti dostopna površina je vrt ob hiši Marje Boršnik. Za
potrebe delovanja javnih ustanov ter splošne oživitve starega jedra
Borovnice je dopustna preureditev zunanjih odprtih površin za javno
rabo, skladno s postopkom opredelitve javnega dobra. Na parceli
sedanjega objekta društva upokojencev je dopustno urediti manjši park s
postavitvijo klopi, informacijske table in intenzivno hortikulturno
ureditvijo zelene površine. Vse nove ureditve javno dostopnih površin
morajo biti načrtovane celostno. |
(2) Zaradi prostorske omejenosti javnih odprtih površin na cestni
prostor je potrebno te prenoviti tako, da bo poudarek na amorfni obliki
ulice od fasade objektov ob njej do fasade na drugi strani ceste. Te
površine se ureja s soglasjem lastnikov. Izvedba lahko poteka tako delno
po fazah ali celovito. Tlakovanje se izvede v tlaku ali v kombinaciji
tlaka in asfalta na način, da je površina nedrsna, da označuje omejitev
za vožnjo z motornimi vozili in da je sestavni del tlakovanja tudi
oblikovanje mulde za odvajanje meteorne vode. Oblikovanje prometnih
pasov je prikazano v prometni situaciji. |
(3) Urbana oprema: Ker za Borovnico kot staro vaško naselje iz
preteklosti urbana oprema (klopi, informacijske table, stebrički) ni
značilna, splošne smernice podajajo usmeritve le za opremljanje novih
javnih površin, predvidenih s KNP in OPPN. Elementi urbane opreme, kot
so klopi, ograje, stebrički, koški za smeti in podobno morajo biti
poenoteni v okviru celotnega območja stavbne dediščine. Za postavitve
urbane opreme na javne površine je potrebno izdelati celovito zasnovo,
ki zajema celotno območje dediščine. Obstoječe ulične svetilke vzdolž
Paplerjeve so ustrezne, eventualno namesto črne barve uporabiti
antracitno barvo (temno sivo). Ta tip svetilke se lahko uporabi tudi v
celotnem območju starega jedra, saj se s tem označuje specifičnost
območja. Za peš površine je ustrezna oblika svetilke na pešpoti in na
pokopališču, le da so lahko antracitne barve. |
(4) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo površine za parkiranje in
manipulacijo ter zelene in tlakovane površine. |
(5) Ograje: Na ulični strani funkcionalnih enot je dopustna postavitev
za območje značilnih ograj. Te so na betonskem ali kamnitem parapetnem
zidcu max. višine 30 cm med betonskimi, lesenimi ali kovinskimi nosilci
vstavljene kovinske mreže. V primeru gradnje v naklonu, je dopustna
postavitev betonskih ali kovinskih nosilcev na oporni zid brez parapeta.
Celotna višina ograje ne sme preseči 150 cm. Ograjevanje znotraj
tipoloških enot (območje samostojno stoječih objektov, območje objektov
mešane rabe, območje objektov centralnih namembnosti) praviloma ni
dopustno. Med tipološkimi enotami je dopustno ograjevanje z betonskimi,
kovinskimi ali lesenimi nosilci in polnilom iz kovinske mreže brez
parapetnega zidu. Take ograje se lahko postavlja tudi okoli zelenjavnih
vrtov, dopustni pa so tudi leseni plotovi do višine 1,5 m ali nizki kot
na primer v okviru domačije na Rimski 34. Vhodi in dovozi na parcelo se
ograjujejo z elementi vrat skladnimi z ograjo, torej kovinsko mrežasto
polnilo v kovinskih okvirjih. Višina ne sme preseči 150 cm. Barva ograje
je dopustna le v odtenkih kovinsko sive barve. Na ograjo je pri
objektih, ki so oddaljeni od ulične linije, dopustna montaža poštnih
nabiralnikov v enaki barvi kot je barva ograje. Dopustna je prestavitev
obstoječe ograje. |
(6) Višinske razlike na naravnem bregu se premostijo z ozelenjenimi
brežinami, če to ni mogoče, je za premostitev višinske razlike med dvema
sosednjima zemljiščema dopustna izvedba opornih zidov. Višina vidnega
dela novega opornega zidu praviloma ne sme presegati 1,5 m. Na oporni
zid se lahko postavi ograja. Ureditev območja javnih površin mora
omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem, v skladu s predpisi. |
(7) Informacijske table: Prosto-stoječe informacijske table so dovoljene
le na javnih prostorih in praviloma samo za predstavitev zgodovine
naselja in drugih javnih podatkov o Občini. Ne smejo vplivati na
prometno varnost – preglednostni trikotnik pri prometnih priključkih
oziroma križiščih. Obliko le-teh določi ZVKDS. Lahko so osvetljene.
Svetlobne informacijske table niso dovoljene. |
(8) Zabojniki za smeti: Zabojniki za smeti morajo biti praviloma
postavljeni na tako mesto, da niso vidni iz ulične strani. |
(9)
Gostinski vrtovi: Za senčenje gostinskih vrtov so sprejemljiva
prostostoječa zložljiva senčila, v svetlih umirjenih barvah in
poenotena. Stoli in mize ter ostala oprema mora biti praviloma mobilna,
nevtralno oblikovana, iz lesa ali kovine v mat tonih. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
20. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine) |
|
(1) Ohranja se kulturno dediščino znotraj celotnega območja kulturne
krajine Ljubljansko Barje, vključno s kulturno dediščino znotraj naselja
Borovnica. |
(2) Na območju OPPN se skladno z aktom o zavarovanju (OPN) nahajajo
naslednje enote kulturne dediščine: |
EŠD |
Ime |
Tip |
Kategorija |
Opombe_varstvo |
1649 |
Borovnica – Cerkev sv. Marjete |
3 |
2 |
stavbna dediščina |
11758 |
Borovnica – Domačija Paplerjeva 1 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13032 |
Borovnica – Domačija Rimska 34 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13034 |
Borovnica – Hiša Paplerjeva 23 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13037 |
Borovnica – Hiša Paplerjeva 26 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13035 |
Borovnica – Hiša Rimska 10* |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13036 |
Borovnica – Hiša Rimska 28 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
11759 |
Borovnica – Hiša Zalarjeva 18 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
9219 |
Borovnica – Hiša Zalarjeva 21 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
11760 |
Borovnica – Hiša Zalarjeva 28 |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
13033 |
Borovnica – Hiša Zalarjeva 36* |
2 |
2 |
stavbna dediščina, porušena |
11832 |
Borovnica – Kapelica Lurške Matere božje |
3 |
2 |
stavbna dediščina |
11833 |
Borovnica – Kapelica sv. Florijana |
3 |
2 |
stavbna dediščina |
11834 |
Borovnica – Kapelica sv. Marjete |
3 |
2 |
stavbna dediščina |
13038 |
Borovnica – Kašča pri hiši Rimska 6* |
2 |
2 |
stavbna dediščina,
porušena – arhivsko varstvo |
11838 |
Borovnica – Župnišče |
2 |
2 |
stavbna dediščina |
11528 |
Borovnica – Spomenik padlim v prvi svetovni
vojni |
5 |
2 |
memorialna dediščina |
11529 |
Borovnica – Spomenik zamolčanim žrtvam |
5 |
2 |
memorialna dediščina |
11477 |
Borovnica – Vaško jedro |
7 |
2 |
naselbinska dediščina |
11819 |
Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko
Barje |
2 |
2 |
kulturna krajina |
Opomba: Na podlagi vrednotenja ZVKDS OE Ljubljana naslednje zgoraj
označene enote ne dosegajo kriterijev varstva stavbne dediščine. |
13035 |
Borovnica – Hiša Rimska 10* |
2 |
2 |
ne dosega kriterijev za status dediščine |
13033 |
Borovnica – Hiša Zalarjeva 36* |
2 |
2 |
porušena - arhivsko varstvo |
13038 |
Borovnica – Kašča pri hiši Rimska 6* |
2 |
2 |
porušena – arhivsko varstvo |
V
primeru spremembe akta o razglasitvi kulturne dediščine v obravnavnem
območju (spremembe OPN) se v OPPN upošteva tista varovana dediščina, ki
je kot taka varovana v nadrejenem aktu, torej OPN. |
(3) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve objekta v skladu s
splošnimi kulturnovarstvenimi smernicami. Za ohranjanje je pomembno
osveščanje prebivalstva, da ohranja profano dediščino. Pri čemer se pri
prenovi spodbuja celovite rešitve ter morebitno umeščanje novega
programa, ki pripomore k ohranitvi objektov. Z ustrezno rabo se ohranja
etnološko in tehnično dediščino. Obnovi se napajališči za živino tako,
da dobita nov namen. Ohranjajo se skupine stavb, orodja, naprave in
stroji ter drugi predmeti tehniške kulture. |
(4) Pri stavbni dediščini se skladno s smernicami Ministrstva za kulturo
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, znamenjih itd.), |
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(5) Pri naselbinski dediščini se skladno s smernicami Ministrstva za
kulturo ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(6) Pri vseh posegih je treba upoštevati varstveni režim enot kulturne
dediščine. Pred izdajo gradbenega dovoljenja, kot tudi pred posegom, za
katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje (enostavni objekti,
investicijsko-vzdrževalna dela), je potrebno pridobiti soglasje zavoda,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Za objekte ali dele objektov,
ki niso skladni s historičnimi in oblikovnimi značilnostmi območja,
pristojni soglasodajalec poda projektne pogoje. Za poseg v objekt ali
območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja,
ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno
lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta
skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v
prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka
OPN ali drugih predpisov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA
IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
|
21. člen |
|
(varovanje okolja in trajnostna raba
naravnih virov) |
|
(1) V OPPN so možne le dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih vplivov
in emisij v okolje. |
(2) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni
predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah, ob upoštevanju določil
odloka v poglavju IV. Merila in pogoji za arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev za objekte, ki se varujejo kot
stavbna dediščina. |
|
22. člen |
|
(varstvo tal) |
|
Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekultivacijo in
sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se
ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred
onesnaženjem in erozijo. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
V
območju OPPN se morajo upoštevati določila predpisa o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo
ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne
dopustne ravni hrupa. Predvideni posegi v prostor morajo biti zasnovani
tako, da ne bodo povzročali čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega
okolja. |
|
24. člen |
|
(varstvo vodnih virov) |
|
(1) Območje urejanja se nahaja na širšem vodovarstvenem območju za vodno
telo vodonosnika Ljubljanskega barja (VVO III). Pri načrtovanju je treba
dosledno upoštevati vse omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem
območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice
Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12 in 93/13). |
(2) lzkope, objekte ali naprave v širšem vodovarstvenem območju je treba
graditi nad srednjo gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let.
Izjemoma je dopustna gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu
gradnje ne zmanjša za več kot 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali
obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba
pridobiti vodno soglasje. |
(3) Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v
površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode. |
(4) Odvajanje padavinskih voda s streh objektov je treba urediti v
okviru gradbene parcele, prioriteta je ponikanje in s tem zadrževanje.
Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje padavinske odpadne
vode s streh objekta, če gre za posredno odvajanje v podzemne vode v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je na VVO III možna, če je
dno ponikovalnice najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. |
(5) Gradnja iztoka ali iztočnega objekta za odvajanje odpadne vode, če
gre za neposredno odvajanje v površinsko vodo v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo, je možno, če je cevovod, po katerem se očiščena
odpadna voda odvaja v vodotok izveden tako, da je preprečeno ponikanje v
podzemno vodo ali zajetje. |
(6) Gradnja tesnilnih zaves je na notranjih območjih dopustna, če so v
projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za
onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje
sprejemljivo, k rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih
ukrepov pa je izdano vodno soglasje. |
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
cest mora biti usklajena s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje
odpadne komunalne vode (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest) oziroma z drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to
področje. |
(8) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z zakonom, ki ureja področje voda in sicer na tak
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih
voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v padavinske odvodnike
(zadrževalniki). |
(9) Poseganje na vodno in priobalno zemljišče ni dovoljeno razen za
posege, ki jih dovoljuje 37. in 201. člen Zakona o vodah. Priobalno
zemljišče sega 5 m od zgornjega roba vodnega zemljišča oziroma zunanjega
gabarita urejenega vodotoka (podzemni deli vodotoka). Za obstoječe
objekte in naprave (201. člen ZV-1), ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre
za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: |
– se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost |
– se
s tem ne poslabšuje stanje voda |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb |
– se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe vode |
– to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenosti do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(10) Pri dovoljenem posegu na vodno oziroma priobalno zemljišče vodotoka
Malenca v lasti (upravljanju) RS je potrebno upoštevati 153.a člen, ki
določa, da se poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju
ministrstva lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne
pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem
zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če
je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva
treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za
sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice. Pravico se podeli proti
plačilu. Vloga za izdajo vodnega soglasja mora vsebovati vse sestavine,
potrebne za ustanovitev služnostne ali stavbne pravice. |
(11) Ob urejanju ceste, cestnih otokov, druge komunalne infrastrukture
in priključkov nanje, ni dopustno otežiti dostop do vodnega zemljišča
vodotoka Malenca. |
(12) Na obravnavnem območju, skladno z 38. in 39. členom ZV-1, ni
dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost
prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe in
onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Med gradnjo ni
dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče
vodotoka. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe
gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih
deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko urediti. |
(13) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali
nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren
investitor. |
(14) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje
voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. |
(15) Na podlagi hidrološko-hidravlične analize (izdelal GIH, geologija
in hidrogeologija, Judita Črepinšek s.p., november 2017, št. projekta
266/2017) je ugotovljeno, da se obravnavano območje nahaja v razredu
majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, del območja pa je v
razredu preostale poplavne nevarnosti (karta 7). Ker je v postopku
priprava nadrejenega prostorskega akta OPN, v okviru katerega se bo
poplavna nevarnost celovito reševala, samo na območju OPPN pa celovita
rešitev ni možna, so do izvedbe celovitih posegov za odpravo poplavne
nevarnosti posegi dopustni izključno v skladu z Uredbo o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08). |
(16)
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
25. člen |
|
(ukrepi za varstvo zraka) |
|
(1)
Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno.
Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr.
iz sanitarnih prostorov) je treba speljati nad strehe stavb v obliki
notranjih inštalacij in klasičnih dimnikov na strehi. Zunanji vodi na
fasadah niso dopustni. |
(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za
varstvo zraka: |
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami; |
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje
sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa
materiala z gradbišča. |
|
26. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Ekološki otoki so v obravnavnem območju urejeni na treh lokacijah.
Zbirno in odjemno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim,
higiensko-tehničnim ter požarnovarnostnim pogojem in ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih površinah. Zaradi vizualne izpostavljenosti
se uredi vizualna zaščita. |
(2) Uporabniki v območju morajo na dan odvoza dostaviti namensko posodo
na odjemno mesto za odpadke na mestu dostopnem smetarskemu vozilu, in
sicer ob kategorizirani cesti, kjer že poteka odvoz odpadkov. |
(3) Za specifične odpadke je investitor, skladno z lokalnim predpisom,
dolžan poskrbeti sam. |
(4) Pri ravnanju z odpadki se je potrebno držati načela 3R – REDUCE
(zmanjšati količino odpadkov), REUSE (ponovna uporaba odpadkov),
RECYCLlNG (recikliranje ali predelava odpadkov). |
|
27. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo
mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
28. člen |
|
(varstvo narave) |
|
Na
območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost razen ekološko pomembnega območja EPO
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (id. št. 80000,
Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04), na
katerega izvedba načrtovanega OPPN ne bo vplivala. |
|
VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
29. člen |
|
(splošni pogoji za prometno urejanje) |
|
(1) Za napajanje območja se ohranja obstoječ ulični sistem Paplerjeve,
Zalarjeve in Rimske ceste. Na podlagi prometne študije se vzpostavi se
enosmeren promet s souporabo za pešce in kolesarje. Izvedba takega
spremenjenega režima se v celoti izvede šele pod pogojem, da se
predhodno realizira načrtovana obvoznica. |
(2) Objekti se priključujejo na javno cesto s cestnim priključkom,
skladno s predpisi, ki urejajo izvedbo investicijskih vzdrževalnih del
in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah, predpisi o
projektiranju cest in predpisi o cestnih priključkih na javne ceste. |
(3) Za vse posege v varovalnem pasu in v cestnem telesu lokalne ceste je
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega upravljavca. |
(4) Za ureditev mirujočega prometa v strnjenem jedru naselja se uredijo
parkirišča ob upoštevanju naslednjih parkirnih normativov: |
– Enostanovanjske
in dvostanovanjske stavbe: |
2 PM
na stanovanje |
– Tri- in več stanovanjske
stavbe |
1 PM
na stanovanje
(velikost do 60 m2 NTP)
2 PM
na stanovanje
(velikost nad 60 m2 NTP) |
– Stanovanjske stavbe
za posebne namene
(za druge posebne družbene
skupine in stavbe
z oskrbovanimi stanovanji) |
1 PM
na 6 postelj,
od
tega 75 % za obiskovalce |
– Nestanovanjske stavbe |
1 PM
na 60 m2 NTP objekta
in
ne manj kot 3 PM |
(5) Kadar na parceli, namenjeni gradnji novega objekta ali pri
rekonstrukciji obstoječega objekta, ni tehničnih in prostorskih možnosti
za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
površinah, ki so od novega objekta oddaljene največ 200 metrov in na
katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe, zagotovljena
njihova trajna uporaba. |
(6) Širina ceste oziroma javne površine mora zagotavljati opravljanje
nalog smetarskega vozila in zimske službe s kamionom – plugom.
Predvideti je treba površine za odlaganje snega s cestišča. |
(7) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi
vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez
grajenih ovir. |
(8) Vzpostavi se sistem novih peš poti, ki bodo povezale širše zaledje s
historičnim središčem naselja. Vse sprehajalne in dostopne poti morajo
biti zgrajene iz nedrsnih materialov. |
(9) Kanalizacija, vodovodi, komunikacijski in drugi vodi ter naprave, se
smejo napeljevati v območju prometnih površin le pod pogoji in na način,
določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. Če se
hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev
komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi
prometne površine, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih
je potrebno opraviti na območju tangirane ulice ali trga. |
(10) Za vse posege v varovalni pas železnice je treba upoštevati
predpise, ki urejajo varnost v železniškem prometu in urejajo pogoje za
graditev objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu in ostale podzakonske akte. |
(11) Prometno ureditev območja je dopustno urejati etapno. V soglasju z
Občino Borovnica je dopustno tudi uvajanje dodatnih prometnih površin za
promet, mirujoči in peš promet. |
|
30. člen |
|
(splošni pogoji za komunalno
opremljanje) |
|
(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je
treba upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora
predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za
priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture oziroma s
služnostnimi pogodbami dogovorjene pogoje. Obenem se dovoljujejo posegi
izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za
opremljanje območja urejanja. |
(2) Gradnja stavb v obravnavanem območju določa prestavitve, zamenjave
in zaščite več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Vsi
sedaj nadzemni vodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi. |
(3) Posamezni investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil
za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan, če ni drugače
dogovorjeno s pogodbo o služnosti, da na podlagi izdelanega programa
opremljanja zemljišč zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti
infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja
(ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo
posamezne funkcionalne celote. |
(4) Zaradi prilagajanja klimatskim spremembam se sistem odvajanja
meteornih voda izvede na način podzemnih zadrževalnikov, ki so lahko
položeni pod prometne površine (pod trgi, cestami, parkirišči) ali na
zasebnih parcelah. Vodo iz zadrževalnikov je dopustno preko filtrirnih
naprav uporabiti za zalivanje. |
|
31. člen |
|
(vodovod in hidrantno omrežje) |
|
(1) Pri načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati odmike in križanja
komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o
tehnični izvedbi objektov in naprav centralnega vodovoda v občini
Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. |
(2) Na območju, predvidenem za rekonstrukcijo, se zamenja ali zgradi v
celotni predvideni dolžini javni vodovod PE fi 110. V primeru postavitve
ali gradnje objektov na območju javnega vodovoda je potrebno javni
vodovod prestaviti na stroške investitorja. V kolikor je predvidena
novogradnja objektov, je potrebno narediti na odcepih odcep s cevjo
PE fi 110. Kjer se na primarni vodovod naveže sekundarni javni vodovod,
je potrebno namestiti LTŽ ''T'' kose in sektorske ventile. Na sekundarne
javne vodovode se vežejo nadzemni hidranti, ki s tem zagotavljajo
požarno zaščito. |
(3) Minimalni odmik objekta od vodovoda je 5,00 m. Manjši odmiki so
dopustni le v soglasju s pristojnim soglasodajalcem. |
(4) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi
predpisi, pri tem je potrebno zagotoviti primerno zaščito in križanje
izvesti pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. |
(5) Vodomer ustrezne dimenzije, ki ga določi projektant glede na
potrebno porabo vode, se vgradi v zunanji talni jašek ustreznih
dimenzij, pokrit s pokrovom lahke izvedbe ter toplotno izoliran. |
(6) Vodovodno inštalacijo do objekta izvrši za ta dela pooblaščeni
izvajalec, ki tudi jamči za kvaliteto opravljenega dela. Novo položeno
instalacijo je potrebno preizkusiti na predpisan tlak, opraviti
dezinfekcijo ter predložiti ateste. |
|
32. člen |
|
(elektroomrežje in javna razsvetljava) |
|
(1) Obravnavno območje je napajano preko nadzemnih in podzemnih NN vodov
iz transformatorske postaje (TP) Borovnica šola. |
(2) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede
glede na priključne moči preko novih NN priključkov iz obstoječega NN
omrežja oziroma preko novih NN vodov iz obstoječih transformatorskih
postaj. Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki lahko po potrebi
omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte,
je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu. |
(3) Vsi novi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami
oziroma bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno
kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. |
(4) Po trasi priključnega NN zemeljskih vodov je potrebno položiti
ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm. |
(5) V območju OPPN sta načrtovana NN vod iz TP Borovnica in SN pozemni
vod iz TP Borovnica šola za predvideno TP Borovnica – Cesta na grič.
Predvidena voda sta vrisana v grafičnem delu OPPN. |
(6) Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem
nadzorništvu Vrhnika naročiti zakoličbo, umike in ustrezno zaščito
električnih vodov in naprav ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih
delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca
distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu. |
(7) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav
elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so
primernejše s tehničnega vidika in glede njihove prostorske umestitve. |
(8) Javna razsvetljava se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s
potrebami za razsvetljavo posameznih območij (ulic). |
(9) Svetilke javne razsvetljave se postavljajo na fasade objektov ali
samostojno na kandelabrske svetilke. Izbor stebrov in samih svetilk mora
biti enovit za posamezno območje. Osrednji del naselja (Paplerjeva ulica
in Rimska ulica), vzporedna Zalarjeva ulica in ločeno peš poti, s
svetilkami kot na in ob pokopališču. |
|
33. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Območje OPPN je opremljeno deloma z ločenim, deloma pa z mešanim
javnim kanalizacijskim omrežjem. Z OPPN je predvidena rekonstrukcija
kanalizacije iz mešanega v ločen sistem na naslednjih ulicah: Rimska
cesta, Švigljeva ulica, Zalarjeva cesta, Cerkova ulica, Pešpot med
Paplerjevo in Rimsko (od 48 do 82), Pešpot med Paplerjevo in Zalarjevo
(med 20 in 4) – na vseh utrjenih javnih površinah. |
(2) Za vse obstoječe objekte in novogradnje se predvidi priključitev
komunalnih odpadnih voda na javni sanitarni kanalizacijski sistem (ID
10363 ČN Borovnica), ki se zaključi na ČN Borovnica. Odpadne vode morajo
ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v Uredbi o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
(3) Meteorne vode s streh in utrjenih površin se vodi skladno z veljavno
zakonodajo na meteorno kanalizacijo ali se predvidi drugačna rešitev, ki
je tehnološko ustrezna glede na funkcijo objekta v soglasju s
soglasodajalcem. |
(4) Ob urejanju utrjenih javnih površin se pred posegi preveri stanje
obstoječega kanalizacijskega sistema, ki se po potrebi sanira. |
|
34. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. |
(2) Za predvideno novogradnjo je treba izdelati PGD/PZI zaščite oziroma
morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja. |
(3) Obstoječe TK omrežje je glede na predvidene posege v prostor
potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. Pri projektni rešitvi je
potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke
obstoječe KK in kablov. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščit in
prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter
nadzora, krije investitor gradnje na območju predvidenega posega, če ni
s pogodbo o služnosti predvideno drugače. Prav tako bremenijo
investitorja odprave napak in stroški izpada prometa, ki bi nastali
zaradi gradnje objekta. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
35. člen |
|
(rešitve in ukrepi za varstvo pred
požarom) |
|
(1) V okviru varstva pred požarom se v okviru prenove naselja izvedejo
naslednji ukrepi: |
– intervencijske poti in površine v okviru načrtovanih posegov, |
– zunanje hidrantno omrežje, |
– potrebni odmiki med objekti, |
– poti za evakuacijo. |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – »zasnova požarne varnosti«,
za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – »študija požarne varnosti«.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(3) Intervencijske poti in površine: Vsa zemljišča v ureditvenem območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna
po lokalni cesti. Pri zagotavljanju neoviranih in varnih dovozov,
dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila je potrebno
upoštevati predpis, ki ureja požarno varnost v stavbah. |
(4) Hidrantna mreža: V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz
javnega hidrantnega omrežja v naselju ali meteorna voda shranjena v
vodohranih. Upoštevati je potrebno predpisa, ki urejata požarno varnost
v stavbah in tehnične normative za hidrantno omrežje in gašenje požarov,
zaradi zagotovitve virov vode za gašenje. Morebitne nove potrebne
hidrante se določi v sklopu elaborata požarne varnosti v postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja. |
(5) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti
možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
Glede odmikov je potrebno upoštevati ustrezne smernice in predpise ter
tako prilagoditi zasnovo in lokacijo posameznih stavb. |
(6) Evakuacijske poti: Evakuacijsko pot in evakuacijske površine
predstavljajo dostopne ceste v naselju. |
|
36. člen |
|
(drugi ukrepi za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
|
(1) Pri projektiranju stavb je potrebno predvideti seizmični pospešek
tal z vrednostjo 0,2. |
(2) Na podlagi hidrološko-hidravlične analize (izdelal GIH, geologija in
hidrogeologija, Judita Črepinšek s.p., november 2017, št. projekta
266/2017) je ugotovljeno, da se del obravnavanega območja nahaja v
razredu majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti, del območja pa je
v razredu preostale poplavne nevarnosti (karta 7). Ker je v postopku
priprava nadrejenega prostorskega akta OPN, v okviru katerega se bo
poplavna nevarnost celovito reševala, samo na območju OPPN pa celovita
rešitev ni možna, so do izvedbe celovitih ukrepov za odpravo poplavne
nevarnosti dopustni izključno posegi, ki so v skladu z Uredbo o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08). |
(3) Iz izdelanega hidrološko hidravličnega elaborata (Hidrotehnik, 2017)
je iz analize hidravličnega režima toka v zacevljenem oziroma prekritem
delu vodotoka Malenca v urbaniziranem delu naselja ugotovljeno, da
vrednost visokovodnega pretoka znatno presega pretočnost struge. Zato je
obvezno pri prenovi prometne infrastrukture ter pri gradnji objektov
načrtovati sočasno izboljšanje pretočnosti obstoječega kanala in
oblikovanje uličnega profila na način, da se prepreči vpliv ekstremnih
hidroloških situacij na objekte v naselju. Dopustni so individualni
protipoplavni ukrepi, ki se jih dovoli le na podlagi vodnega soglasja. |
(4) Območje OPPN se nahaja na plazljivem in erozijskem območju, zato je
v primeru gradnje v postopek izdelave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja treba vključiti tudi geološko analizo. |
(5) V projektu za gradbeno dovoljenje je treba opredeliti ali obstaja
možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način
gradnje. |
|
37. člen |
|
(ukrepi za obrambo) |
|
S
posegi v prostor je treba preprečevati tiste posledice, ki bi lahko
bistveno spremenile funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih
nesreč ali vojnega ogrožanja. Za OPPN niso predvideni ukrepi za obrambo. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE |
|
38. člen |
|
(etapnost izvedbe posegov) |
|
OPPN
se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Izjema je celovita ureditev enosmernega prometa v območju, ki
pa je pogojena z izgradnjo obvoznice naselja. Vsaka morfološka enota
lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. |
|
X. MERILA IN POGOJI ZA IZVEDBO
PARCELACIJE |
|
39. člen |
|
(merila in pogoji za parcelacijo) |
|
V
območju so bile v preteklosti parcele večje, zato jih praviloma ni
dopustno z novimi parcelacijami manjšati. Dopustna je le povečava parcel
z združevanjem. Na karti parcelacija je prikazan predlog točk za
parcelacijo javnih površin ob celoviti prenovi obravnavanega območja,
kar bo dokončno določeno s projekti prometnih ureditev. |
|
XI. VRSTA IN VELIKOST DOPUSTNIH
ODSTOPANJ OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
|
40. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev
določenih s tem odlokom za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim
pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
(2) Odstopanja pri oblikovanju objektov: Pri horizontalnih gabaritih je
dopustno odstopanje ±0,5 m, vendar objekt ne sme segati izven parcele za
gradnjo, ob upoštevanju FZ. Odstopanje navznoter je lahko tudi večje, če
je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve. Dozidave
in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov se oblikovno
lahko uskladi z oblikovanjem osnovnega objekta, četudi ta odstopa od
predpisanih oblikovnih zahtev tega odloka. |
(3) Za naselje neznačilni elementi, kot so kolektorji na strehah,
klimatske naprave, balkoni, nadstreški nad vhodom, okna različnih
odprtin na fasadah, zunanja senčila, neznačilne frčade, neznačilne
barve, nadstreški za avtomobile, neznačilni tip garažnih vrat in
neznačilni tip vrat so dopustni na vidno neizpostavljeni legi (nevidno z
javnih površin v celotnem naselju Borovnica) pod pogojem pridobitve
soglasja s strani ZVKDS. |
(4) Tolerance glede namembnosti območja so opredeljene v sklopu opisa za
vsako morfološko enoto posebej. |
(5) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi
morajo soglašati organi in organizacije v katerih delovno področje
spadajo ta odstopanja. |
|
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV, LASTNIKOV
IN IZVAJALCEV |
|
41. člen |
|
(splošne obveznosti) |
|
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti
investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred pričetkom, med
gradnjo ter po izgradnji tudi: |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in
raba bližnjih objektov in zemljišč; |
– odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki
bi nastale zaradi gradnje; |
– za
čas gradnje in obratovanja na vseh območjih omejiti emisije hrupa tako,
da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa
predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za
posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje
geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali
objekta; |
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolice objektov; |
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje
upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah; |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se
zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali
poškodujejo; |
– v
času gradnje je treba zagotoviti ustrezen nadzor. |
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega
gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne
etape ali dela posamezne etape. |
(3) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi
vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN, in vso veljavno
zakonodajo. |
|
42. člen |
|
(viri financiranja in nosilci izvedbe
prenove v območju OPPN) |
|
(1) Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge
infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu
opremljanja, ki ga sprejme občinski svet. Glede na faznost izvedbe,
pogojene z občinskim proračunom in dejstev, ki ob pripravi OPPN še niso
znana, je možen program opremljanja zemljišč v več fazah. |
(2) Prostorske ureditve, ki so v pristojnosti države, se financirajo iz
državnega proračuna. Prostorske ureditve občine se financirajo iz
občinskega proračuna, državnih strukturnih skladov, evropskih sredstev
ali v okviru javno zasebnega partnerstva. |
(3) Prostorske ureditve v zasebni lasti se financirajo z zasebnimi
sredstvi ali s pomočjo državnih ali občinskih strukturnih skladov,
vezanih na prenovo kulturne dediščine in ekološko- energetsko prenovo
objektov. |
(4) Nosilci izvedbe prenove v območju OPPN so občina za posege v prostor
v javnem interesu, za ostale posege pa lastniki nepremičnin. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
43. člen |
|
(nadzor nad izvajanjem) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska
služba. |
|
44. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled na sedežu Občine Borovnica in upravni enoti. |
|
45. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3500-0002/2015-86 |
Borovnica, dne 31. maja
2018 |
|
Župan |
Občine Borovnica |
Bojan Čebela l.r. |