Na podlagi 55. in
61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z
273. členom
Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS,
št. 61/17),
Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega
načrta za območje urejanja Poslovno- proizvodne cone HR 6/1 Hrastje
(Uradni list RS, št. 35/18, 123/20 – dop.) in 22. člena
Statuta Mestne
občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 01/17, 16/17, 30/17 – UPB) je
Mestni svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 10. 3. 2021 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne
cone HR 6/1 Hrastje |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet in
podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja
Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje (v nadaljevanju: OPPN), ki,
skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine
Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17,
1/18, 23/18, 41/18, 76/19), obravnava prostorske ureditve osrednjega
poslovno-proizvodnega območja v Mestni občini Kranj. |
(2) OPPN je
izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v juliju 2019
(osnutek) pod številko projekta 06/2019 in ga na podlagi pridobljenih
smernic ustrezno dopolnila. Skladno odločbi Ministrstva za okolje in
prostor, št. 35409-198/2019/11 z dne 25. 11. 2019 je v postopku priprave
in sprejemanja plana potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov
na okolje in izdelati Okoljsko poročilo za OPPN, ni pa potrebno izvesti
presoje sprejemljivosti na varovana območja narave. Okoljsko poročilo je
izdelalo podjetje IPSUM d.o.o. iz Domžal v avgustu 2020 in ga dopolnilo
v mesecu oktobru pod številko projekta 371-01/20. |
|
2. člen |
|
(vsebina in
namen OPPN) |
|
(1) OPPN v
vsebinskem smislu določa območje obravnave, upoštevajoč določila
Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo,
etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo
okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po
prenehanju veljavnosti OPPN. |
(2) Z OPPN se
določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju, ki
predstavljajo podlago za pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih
dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo
nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli
OPPN) |
|
(1) OPPN je
sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
(1.A) Tekstualni
del |
Tekstualni del
vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo
odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR /1
Hrastje obsega sledečo vsebino: |
(1) Splošne določbe |
(2) Opis prostorske
ureditve |
(3) Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
(4) Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(5) Rešitve in
ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
(6) Rešitve in
ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave |
(7) Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
(8) Etapnost
izvedbe prostorske ureditve z usmeritvami za izvajanje OPPN |
(9) Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev |
(10) Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega
podrobnega prostorskega načrta |
(11) Končne določbe |
(1.B) Grafični del
vsebuje naslednje grafične načrte: |
(1) Izsek iz
veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege prostorske ureditve
na širšem območju |
(2) Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
(3) Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji |
(4) Zazidalno
(ureditveno) situacijo |
(5) Prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro |
(6) Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave ter kulturne dediščine |
(7) Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pred požarom |
(8) Načrt
parcelacije. |
|
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(ureditveno
območje) |
|
(1) Območje
urejanja je opredeljeno v izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine in
se nahaja vzhodno od vodilnega naselja v občini v bližini avtocestnega
priključka Kranj vzhod. |
S severa in vzhoda
je območje zamejeno s strnjenim kompleksom gozdnih površin, z zahoda s
potekom obstoječe lokalne ceste LC 183241 Kranj–Hrastje, z juga pa z
delno pozidanimi, še prostimi površinami stavbnih zemljišč enote
urejanja prostora z oznako HR 6/3 in javno potjo JP 686 031. |
Površina območja
cone HR 6/1 Hrastje, vključujoč površine potrebne za izgradnjo prometne
in ostale infrastrukture, znaša 18,0 ha. |
(2) Glede na
dejstvo, da območje OPPN vključuje le severni del sicer širšega
kompleksa poslovne cone Hrastje so, skladno določilom sklepa o začetku
priprave, njegovi dopolnitvi in infrastrukturni povezanosti celotnega
kompleksa, v območje urejanja vključena tudi zemljišča potrebna za
izgradnjo prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture, ki se
nahajajo v neposrednem stiku z območjem HR 6/1 in predstavljajo smiselno
zaokroženo celoto. |
(3) Lega
obravnavanega območja v širšem prostoru mesta Kranj z mejo območja
urejanja in vplivnim območjem je prikazana v grafičnem delu. |
|
5. člen |
|
(prostorski
koncept in program dejavnosti) |
|
(1) Območje
poslovne cone HR 6/1 Hrastje je namenjeno izgradnji poslovno proizvodne
cone, ki vključuje, glede na obseg in lokacijo v širšem prostoru,
obsežno plejado kompatibilnih dejavnosti, ki dopolnjujejo že začeti
poslovno proizvodni kompleks Agromehanike. Območje je razdeljeno na
funkcionalne celote, ki se načeloma stopnjujejo od poudarjeno poslovne
in trgovske dejavnosti ob primarni zbirni cesti, ki vodi s severa
neposredno ob priključku na avtocesto preko celotnega območja, do
proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti ob sekundarnih in
tericarnih zbirnih cestah. V stičišču dveh razvojno pomembnejših
prometnic, primarne zbirne ceste in primarne povezovalne ceste se
opredeljuje možnost intenzivnejšega fokusa prepleta poslovno trgovskih
in razvedrilnih dejavnosti. Ob robni zeleni potezi cone so določeni
gostinski, hotelski, družbeni in razvedrilni programi, ki se v prehodu v
mirnejše pisarniške programe nadaljujejo tudi ob ostalih robovih cone.
Slednji, s poudarjeno zeleno, parkovno funkcijo predstavljajo prehod v
gozdne oziroma na jugu kmetijske površine ob območju urejanja.
Sorazmerno majhen del površin cone je namenjen prometni infrastrukturi
ter koridorjem energetske, komunalne ter telekomunikacijske
infrastrukture neposredno ob prometnicah. Del stavbnih zemljišč je
opcijsko določen za organizirano koncentracijo mirujočih vozil
zaposlenih in obiskovalcev, del pa je namenjen površinam za oskrbo s
plinom in električno energijo. |
(2) Za dosego
primerne urejenosti območja poslovno proizvodne cone so dejavnosti
racionalno razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se
nahajajo. Območje je tako razdeljeno na več funkcionalnih celot,
namenjenih gradnji stavb, in sicer: |
– na funkcionalne
celote osrednjega dela, |
– na funkcionalne
celote robnih predelov, ki se navezujejo na gozdne površine v zaledju, |
– na funkcionalne
celote robnih predelov, ki se navezujejo na primarno zbirno cesto. |
Poleg teh je
območje definirano tudi z omrežjem cestnih površin, kar je razvidno iz
grafičnega dela. Vse ključne prometnice imajo izteke bodisi na poljske,
bodisi na gozdne poti. |
(3) Območje
urejanja se tako kot tudi celotno območje poslovne cone HR 6 prometno
primarno navezuje na rekonstruiran priključek na regionalno cesto
G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik, ki se v nadaljnjih fazah urejanja preuredi
v krožno križišče z direktno navezavo na avtocesto, in sekundarno,
izključno za osebni promet, kolesarje in pešce, na matično naselje
Hrastje. |
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
6. člen |
|
(izhodišča
oblikovanja prostora) |
|
(1) Oblikovanje
sledi usmeritvam iz določil OPN MOK pri čemer je izhodišče oblikovanja
optimiziranje danosti razpoložljivega prostora, upoštevajoč možnosti, ki
jih nudi neposredno okolje ob hkratnem zavedanju prednosti lokacije ob
ključnih tranzitnih prometnih tokovih, ki jih omogoča avtocesta in
neposredni cestni priključek nanjo. Hkrati je smiselno upoštevati že
zgrajene prostorske strukture južno ob območju ob hkratni inkorporaciji
zelenih površin v delih, kjer je to smiselno, sploh možno ali potrebno
(npr. obcestne linijske zasaditve, parkovne površine). |
(2) Oblikovanje
območja temelji na izhodiščih iz predhodnega odstavka tega člena in na
za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob upoštevanju že
ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno oblikovalsko zasnovo.
Konceptualno je območje razdeljeno na (2A) ožji del območja urejanja s
petimi funkcionalnimi sklopi (funkcionalnimi celotami) namenjenimi
pretežno poslovni, proizvodni in logistični dejavnosti v okviru katerih
so določene tudi površine za mirujoči promet in manipulacijo ter petimi
funkcionalnimi celotami prometnic, ter na (2B) širšo prometno omrežje,
ki je neposredno vezano na ožji del območja in je potrebno za optimalno
funkcioniranje celotne poslovne cone. |
(2A) ožji del
območja urejanja obsega: |
a) pet
funkcionalnih celot namenjenih dejavnostim, pri čemer se prva z oznako
FC P1 nahaja neposredno ob glavni vstopni prometnici do / iz območja na
zahodu, druga z oznako FC P2 je umeščena v osrednji del območja, tretja
z oznako FC P3 leži na vzhodnem robu območja, četrta z oznako FC P4
obsega celotni pas stavbnih zemljišč na severnem delu območja, in
zadnja, peta FC P5 le del površin v jugovzhodnem delu območja, ki se
smiselno zaokrožujejo južneje izven ožjega dela območja; |
b) pet
funkcionalnih celot prometnic, pri čemer prva z oznako FC I1 predstavlja
glavno vstopno prometnico ob zahodnem robu ožjega območja, hkrati tudi
primarno zbirno cesto, ki se na severni strani nadaljuje do regionalne
ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik in na južni do naselja Hrastje, druga
z oznako FC I2 predstavlja primarno povezovalno cesto na severu, FC I3
na jugu, med njimi sta umeščeni dve sekundarni zbirni cesti z oznakama
FC I7 in FC I8. |
(2B) širše prometno
omrežje območja obsega pretežno načrtovane prometnice južnega dela
poslovne cone, ki predstavljajo bodisi izteke povezovalnih, bodisi
zbirnih prometnic iz ožjega dela območja, med njimi pa so, umeščene tudi
sekundarne povezovalne ceste; skladno konceptu prometne ureditve se z
upoštevanjem sprejetih stališč delno modificira tudi zasnova
organizacije prostora južnega dela poslovne cone v enoti urejanja
prostora z oznako HR 6/3. |
(3) V nadaljnjih
določilih tega odloka so podane usmeritve za urbanistično, arhitektonsko
in krajinsko oblikovanje. |
|
7. člen |
|
(usmeritve za
urbanistično oblikovanje) |
|
(1) Program območja
narekuje tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati tako
na urbanističnem kot arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z
urbanističnega vidika so glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego
posameznega območja v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma
na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) določeni maksimalni
gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli in
razdeljeni v več tipoloških skupin, ki so precizirane v OPPN. Tlorisni
gabariti stavb so opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb in prikazani
v kartografskem delu OPPN. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih
zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih več
funkcionalnih celot, so tudi površine namenjene stavbam različne.
Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele (funkcionalne
enote), znotraj katere se načeloma ohranja robni nepozidani pas, razen
pri nekaterih gradbenih parcelah na robu ureditvenega območja in v
primerih povezovanj ter združevanj. |
(2) Preostanek je,
ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih
površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš
dostopi ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so
opredeljeni z maksimalno višino nad koto urejenega terena, pri čemer
mora biti kota pritličja usklajena s konceptualnimi rešitvami projektov
odvajanja padavinskih vod. Znotraj tako oblikovanega volumna je možna
izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika
dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za
mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Manjko zadostnih parkirnih
površin na lastnem zemljišču se bo kompenziral s parkirnimi mesti v za
to po potrebi vnaprej določenih lokacijah garažnih hiš (opcijska
možnost) oziroma na zemljiščih, kjer se sicer načrtovana gradnja stavb
ne bo realizirala. |
(3) Načeloma so,
glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega objekta v
širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni
parceli (funkcionalni enoti) določeni gabariti stavb, ki so dopuščeni na
gradbeni parceli, in razdeljeni na 4 tipološke skupine. Te so: |
a) tip I, v ožjem
območju je načrtovanih 21 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne
dimenzije stavbe 15,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4
(20,0 m nad koto urejenega terena). Prvenstveno so načrtovani ob
primarni povezovalni prometnici FC I2 ter obeh sekundarnih prometnicah
FC I7 in FC I8; |
b) tip II, v ožjem
območju je načrtovanih 12 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne
dimenzije stavbe 30,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4
(20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu I so ti
načrtovani ob glavni vstopni prometnici ter predvsem ob severnem robu
primarne povezovalne prometnice FC I3; |
c) tip III, v ožjem
območju so načrtovani 3 takšni objekti, predstavlja osnovne tlorisne
dimenzije stavbe 65,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4
(20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu IV so
načrtovani v osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše
povezovanje objektov; |
d) tip IV, v ožjem
območju urejanja je načrtovanih 6 takšnih objektov, predstavlja osnovne
tlorisne dimenzije stavbe 80,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K)
+ P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Načrtovani so pretežno v
osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše povezovanje
objektov; |
e) poleg navedenih
širih osnovnih tipov stavb so, glede na specifičnost lokacij v katerih
so umeščeni ter dopustne povečave in združevanja stavb možne tudi druge,
modificirane verzije osnovnih tipov, ki se razlikujejo v tlorisnih
dimenzijah, ostale značilnosti s pogoji za umeščanje v prostor pa
ostajajo enake. |
(4) Tlorisni in
vertikalni gabariti stavb so v OPPN opredeljeni z gabariti značilnih
tipov stavb, ki so opisani v predhodnem odstavku tega člena in so
prikazani v kartografskem delu načrta. Glede na nujnost prilagoditve
novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru
poslovno-proizvodne cone Hrastje, v katerega je umeščenih pet
funkcionalnih celot namenjenih dejavnosti, so tudi funkcionalna
zemljišča namenjena stavbam različna. Opredeljena so z velikostjo
gradbene parcele (funkcionalne enote), pri čemer se ohranja robni
nepozidan pas namenjen bodisi zelenim, bodisi parkirnim površinam.
Tlorisni gabariti stavb, ki so opredeljeni s tem odlokom, predstavljajo
optimalni del zemljišča gradbene parcele, ki ga je možno, ob upoštevanju
vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči
promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.),
nameniti gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so določeni z dopustno
etažnostjo in opredeljeni z maksimalno višino v metrih; znotraj tako
oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto
površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev
zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev.
Eventualni primanjkljaj zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču
se lahko kompenzira s parkirnimi mesti v neposredni bližini na drugih
funkcionalnih enotah tako znotraj ožjega območja urejanja kot tudi v
okviru za to določenih površin v območju HR 6/3, ki so preko skupnih
prometnic neposredno povezana z ožjim območjem. |
(5) Za stavbe v
funkcionalnih enotah se določa vrednost faktorja zazidanosti na gradbeno
parcelo (FZ), maksimalna višina, ki je določena s tipom objekta in
površina funkcionalne enote oziroma gradbene parcele (GP) ter, pod
posebnimi pogoji, ki jih določa samostojni člen odloka, tudi dopustna
odstopanja od zgoraj navedenih usmeritev; te so razvidne iz
kartografskega dela OPPN, kjer so prikazane tudi gradbene meje v okviru
katerih je, prav tako pod posebnimi pogoji, možno združevanje gradbenih
parcel in medsebojno povezovanje stavb; pri slednjih se posledično
smiselno prilagodi zgoraj opredeljene parametre. |
(6) Na gradbenih
parcelah je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih objektov v
skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in
tehnično smernico o razvrščanju objektov. Enostavni objekti, razen
pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti postavljeni v robnem
zelenem pasu in segati preko gradbenih meja, kjer so te določene. |
|
8. člen |
|
(usmeritve za
arhitektonsko oblikovanje) |
|
Zasnova poleg
urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za
stavbe okvirno veljajo skupna določila oblikovanja. Stavbe v posameznih
funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za
linijo ob primarni zbirni cesti) morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih
in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti. Nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo
tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode
s streh; izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna, sive
barve. Priporoča se izvedba ozelenjenih streh; dopušča pa možnost
postavitve PV (fotovoltaičnih celic) in SSE (sprejemnikov sončne
energije). |
|
9. člen |
|
(usmeritve za
krajinsko oblikovanje) |
|
(1) Ureditveno
območje, ki se ureja s tem dokumentom se nahaja v gozdnem delu mestne
občine. Zato se na vseh prostih površinah znotraj območja urejanja
zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na
peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune. Vzdolž
vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle
linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v posamezno
funkcionalno enoto. Robne površine območja se lahko zasade z visokoraslo
avtohtono vegetacijo. Ob vstopu v območje, ob cestah ter v robnem pasu
ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se lahko zasade z
grmičevjem, oziroma zatrave in redno vzdržujejo; zelene površine se v
primerih združevanj funkcionalnih enot oziroma povezovanja tlorisnih
gabaritov stavb lahko tudi opuste ali smiselno prilagode. |
(2) Manipulativne
in parkirne površine na gradbenih parcelah so načeloma asfaltirane
oziroma morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno
odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic. |
(3) Na posameznih
gradbenih parcelah je ponekod določen robni pas zelenih oziroma
parkirnih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti
tudi kot infrastrukturni koridor, v primerih združevanj in povezovanj
tudi, skladno projektnim rešitvam, opustiti. |
(4) V primerih,
kjer je to strokovno utemeljeno in se ograje znotraj območja postavijo,
se za ograjevanje parcel uporablja enotne, tipske ograje praviloma iz
žičnega pletiva v nevpadljivih barvah. Ob ograjah so v okviru gradbenih
parcel dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna
vrata se obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja
ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika
prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno
izboljšal, je takšna rešitev obvezna. |
(5) Urbana oprema
in objekti oziroma predmeti, ki urejajo zelene površine, morajo biti v
območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in
infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele robnih delov
območja, kjer je to smiselno (npr. poslovne stavbe …) naj se oglaševanje
izvaja na osnovi enotnega koncepta. Nadstrešnice, izvesne table in
napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino. |
(6) Montažni
začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in
naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven
vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na elemente grajene
strukture posebne oblikovne vrednosti (načeloma) niso dovoljeni posegi,
ki bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
(7) Zunanje
površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel
je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi
prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin. |
(8) Pri urejanju
okolice objektov in zunanjih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
IV. ZASNOVA
USMERITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
10. člen |
|
(prometno
priključevanje območja) |
|
(1) Celotno območje
poslovno-proizvodne cone HR 6 Hrastje se prometno priključuje na lokalno
cesto LC 183 241 na zahodu in JP 686 031 ob južnem robu cone. S tem
odlokom se določa prometno priključevanje ožjega dela območja (HR 6/1)
preko krožnega križišča in trikrakih križišč na lokalno cesto LC 183 241
ter priključevanje načrtovanih prometnic širšega območja na jugu na
rekonstruirano javno pot JP 686 031. |
(2) Preko območja
urejanja poteka več gozdnih cest, ki se z uveljavitvijo tega odloka
ukinjajo. Na vseh robnih stikih območja urejanja se določa navezava
notranje prometne mreže na obstoječe gozdne ceste in s tem omogoča
nemoteno funkcioniranje okoliških gozdnih površin. Prikaz navezav je
razviden iz kartografskega dela OPPN. |
(3) Pri načrtovanju
priključevanja območja urejanja na zunanje omrežje občinskih cest je ob
upoštevanju določb drugega (2) odstavka 30. člena tega odloka potrebno
smiselno upoštevati IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241
(Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o.,
št. proj. P-384/19, december 2019 in njeno dopolnitev). |
|
11. člen |
|
(prometno
urejanje znotraj območja) |
|
(1) Poslovna cona
Hrastje obsega relativno kompleksno območje večih enot urejanja
prostora, s tem aktom se zaradi medsebojne infrastrukturne soodvisnosti
obravnava prvenstveno območje EUP z oznako HR 6/1, ki predstavlja ožje
območje urejanja, nanj pa navezuje, kot sestavni del območja OPPN,
vplivno območje s prometnimi povezavami in navezavami gospodarske javne
infrastrukture ob robnih delih ožjega območja ter ponekod, kjer je to
potrebno tudi v povezanih segmentih EUP z oznako HR 6/3. Prikaz ožjega
in vplivnega območja, z delitvijo slednjega tudi na ožje in širše
vplivno območje je razviden iz kartografskega dela OPPN. |
(2) Na podlagi
usmeritev iz prvega odstavka tega člena se določajo merila in pogoji za
načrtovane posege prometne infrastrukture, ki se dele na priključevanje
ožjega območja urejanja na občinsko robno prometno infrastrukturo, na
rekonstrukcijo obeh občinskih cest, na notranje prometno omrežje
dinamičnega in mirujočega prometa ožjega območja urejanja in na prometno
omrežje širšega vplivnega območja. |
(2.1.) Območje
urejanja je prometno v celoti vezano na dvoje občinskih prometnic, ki
potekata ob zahodni (FC I1) in južni (FC I6) strani širšega območja
urejanja. Glavnino dinamičnega prometa prevzema glavna napajalna cesta
do območja opredeljena kot funkcionalna celota FC I1; lokalna cesta LC
183 241, ki se rekonstruira, nanjo pa se v ožjem območju urejanja z
vzhoda priključujeta dve prometnici, primarna povezovalna cesta z oznako
FC I2 in primarna povezovalna cesta z oznako FC I3, ki se na vzhodu
zaključuje z krožnim obračališčem in izteki na gozdne poti (FC I10).
Priključki so načrtovani v obliki trikrakih križišč oziroma, za
priključevanje primarne povezovalne ceste FC I3 v obliki krožnega
križišča. Dimenzije so razvidne iz kartografskega dela OPPN. Manjši del
dinamičnega prometa se preko širšega območja urejanja in podaljškov
sekundarnih prometnic (FC I7 in FC I8) proti jugu (FC I9) navezuje na
rekonstruirano javno pot JP 686 031 (FC I6). Tako rekonstrukcija lokalne
ceste kot javne poti (slednje lahko tudi fazno) se izvede skladno
idejnemu projektu IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241
(Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o.,
št. proj. P-384/19, december 2019 in njegovi dopolnitvi). |
(2.2.) Ožje območje
OPPN je prometno organizirano tako, da je omogočen dostop / dovoz do
vsake funkcionalne enote namenjene gradnji stavb. Glavni prometnici
ožjega območja predstavljata primarni povezovalni cesti FC I2 in FC I3,
ki potekata od njunih priključkov na glavno navezovalno cesto FC I1 na
zahodu do roba območja na vzhodu. Na obe primarni povezovalni cesti se
navezujeta dve sekundarni zbirni cesti z oznakama FC I7 in FC I8, ki
potekata od križišč s primarno povezovalno cesto FC I2 na severu preko
štirikrakih križišč s primarno povezovalno cesto FC I3 proti jugu pri
čemer se pomembnejša, FC I7 nadaljuje kot prometnica z oznako FC I9 v
vplivno območje. Ključni prometnici območja, obe primarni povezovalni
cesti sta namenjeni pretoku večine tovornega prometa, zato sta ustrezno
dimenzionirani (širina vozišča 2 × 3,5 m, pomembnejša FC I3 z
obojestranskim pločnikom, kolesarsko stezo in zelenicama), sekundarni
zbirni cesti v smeri sever jug (širina vozišča 2 × 3,5 m, z
obojestranskim pločnikom in zelenicama) sta namenjeni razvodu primarnih
prometnih tokov skozi območje, nanju pa so, enako kot na primarni
povezovalni cestni sistem, določena priključevalna mesta posameznih
oziroma skupnih notranjih prometnic, namenjenih dostopu / dovozu do
posameznih funkcionalnih enot namenjenih gradnji stavb. |
Dovozi
predstavljajo samostojne funkcionalne enote, nanje se v delu navezujejo
tudi površine mirujočega prometa posamezne funkcionalne enote namenjene
gradnji. Vsak objekt za poslovno, trgovsko, skladiščno, proizvodno ali
podobno dejavnost ima na oziroma ob svojem funkcionalnem zemljišču
določena lastna parkirna mesta za vozila namenjena dejavnosti in
obiskovalcem. Dovozi morajo biti ustreznih širin in radiev. |
Glede na predvideno
kapaciteto vozil v območju poslovno-proizvodne cone se za potrebe
zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest opcijsko določa možnost
izgradnje garažnih hiš. Če investitor na svojem zemljišču ne more
zagotoviti potrebnega števila parkirišč, kot je to določeno v naslednjem
odstavku, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavcem
poslovne cone skleniti ustrezno pogodbo, v kateri bodo zanj določena
manjkajoča parkirišča na dodatnih parkirnih površinah oziroma v parkirni
hiši. Skladno konceptu prometnega urejanja znotraj območja so opcijsko
opredeljene možnosti gradnje garažnih hiš, ki pa niso obvezujoče, možno
jih je premestiti oziroma v primerih celostnega zagotavljanja potreb po
parkiriščih na lastnih zemljiščih investitorjev tudi opustiti; za
zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest skrbi upravljavec cone
ter pripravljavec prostorskega akta. |
Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma
dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju
PM): |
– poslovni prostori s strankami |
1
PM/30 m2 neto površine |
– poslovni prostori brez strank |
1
PM/2 zaposlena |
– obrtni in industrijski obrati |
1
PM/50 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena |
– skladišča |
1
PM/100 m2 neto površine ali 1 PM/2 zaposlena |
– trgovine |
1
PM/30 m2 koristne prodajne površine oziroma min. 2 PM
+ 1 PM/2 zaposlena |
– gostinski lokal za potrebe območja / menza |
1
PM/2 zaposlena v menzi |
V kolikor se pri
pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja strokovno
utemeljeno in v skladu s predpisi dokaže, da za dejavnost ustreza tudi
drugačno število parkirnih mest in to z mnenjem potrdi tudi pristojni
nosilec urejanja prostora so možne tudi drugačne rešitve. |
Ob dejstvu, da gre
za poslovno proizvodno cono in da bo promet namenjen le za dovoze,
odvoze, za zaposlene in stranke, predvidena hitrost vozil ne bo večja od
40 km/h, na nekaterih prometnicah obstoječega dela cone (Fe I1/1 del, FC
I4, FC I5) omejena na 30 km/h. Večina cest je določena v premah, smeri
se spreminjajo le v krožnih križiščih. Radiji v križiščih so prilagojeni
najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Iz navedenega
sledi tudi enakomeren prečni nagib, ki bo služil ustreznemu
odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni
nagib vozišča bo lahko enostranski ali strešni, odvisno od višinske
ureditve ostalega območja. Vozišče bo omejeno z robniki, dvignjenimi nad
nivo vozišča. Hodniki za pešce bodo omejeni z nizom granitnih kock v
nivoju hodnika za pešce in zelenice za hodnikom. Uvozi bodo izvedeni kot
križišča z uvoznimi radiji, tisti manjši pa tudi preko ugreznjenih
robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi
robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov. Glede na
kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta
bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse
utrjene površine vozišč in parkirišč bodo v asfaltni izvedbi. Površine
pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane.
Vse ostale površine, ki niso namenjene prometu ali hoji, bodo urejene in
zatravljene. Za varno vodenje prometa je predvidena vsa ustrezna in
zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna
signalizacija. |
(2.3.) Širše
območje OPPN vključuje (a) ožje vplivno območje urejanja, ki je nujno za
neposredno realizacijo OPPN in obsega njegove robne dele ter (b) širše
vplivno območje, ki določa poteke prometne in gospodarske javne
infrastrukture, ki so potrebni za normalno funkcioniranje poslovne cone. |
(2.3.a) Ožje
vplivno območje obsega dele načrtovanih prometnic ob južnih robovih
območja, ki so nujni za priključevanje na lokalno prometno
infrastrukturo, in sicer del funkcionalnih celot FC I1 (Fe I1/1) in FC
I3 (Fe I3/1 in Fe I3/2), iztek FC I3 proti vzhodu (FC I10) ter del
prometnice v skrajnem severovzhodnem delu (Fe P4/13 d) ter v stiku z FC
I10 (Fe I3/3, Fe I8/1a in Fe I8/1d). |
(2.3.b) Širše
vplivno območje obsega nadaljevanje tako notranjih prometnic preko HR
6/3, kot nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste LC 183 241 v smeri
proti jugu in rekonstrukcijo javne poti JP 686 031 s sočasno ureditvijo
krožnega križišča v stičišču le-teh (v prvi fazi ureditev križišča).
Obsega površine funkcionalnih celot oziroma dele FC I1, FC I4, FC I5, FC
I6, FC I9, ki vključujejo funkcionalne enote Fe I1/2a, b in c, Fe I1/3a,
b, c in d, Fe I1/4a in b, Fe I4/1, Fe I5/1, Fe I6/1 in 2, Fe I9/1a, b in
c, Fe I9/2a, b in c, Fe I9/3 a, b in c, Fe I9/4a, b in c ter Fe I9/5 a
in b, pri čemer funkcionalne celote FC I4, FC I5 in FC I9 predstavljajo
interne prometnice, pod katerimi pa se določa možnost vodenja za območje
potrebne infrastrukture, katere potek in določitev termina – realizacije
mora biti predhodno usklajen z lastniki zemljišč. |
(3) Poteki vseh
navedenih prometnic z načrtovanimi lokacijami, profili in koridorji
gospodarske javne infrastrukture so razvidni iz kartografskega dela
OPPN. |
|
12. člen |
|
(splošna merila
in pogoji komunalnega urejanja) |
|
(1) Območje HR 6/1,
ki se ureja s tem prostorskim aktom komunalno ni opremljeno, zato se s
tem prostorskim aktom določajo merila in pogoji za umeščanje in izvedbo
gospodarske javne infrastrukture. Ta je načrtovana tako, da poteka v
koridorjih prometnic v območju in umeščena v prostor tako, da so
zagotovljeni medsebojni odmiki med posameznimi vodi. V skladu z
usmeritvami pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki v tem postopku
izdajo svoje smernice so izdelane idejne zasnove gospodarske
infrastrukture (IPSUM d.o.o., št. proj. 201/44/19, september 2019 in
njihova dopolnitev). |
(2) Pri načrtovanju
komunalnega urejanja so v odloku opredeljena splošna merila in pogoji.
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno
varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je
potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur, ki so
podane v njihovih smernicah in mnenjih. |
(3) Pod
asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode
obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
(4) Načrtovana
komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, vodovod za sanitarno in
požarno vodo, komunalno in padavinsko kanalizacijo, elektriko,
razsvetljavo, plin in telekomunikacije. |
(5) Vse stavbe je
potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse
gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na interno prometno
omrežje, v nekaterih primerih tudi navezavo na eksterno prometno mrežo. |
|
13. člen |
|
(odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod) |
|
(1) Za
odvodnjavanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod iz
območja poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje se določa ločen sistem
kanalizacije. |
(2) Fekalne vode iz
vseh objektov v območju se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v
načrtovani odvodni javni kanal, ki bo potekal v koridorju rekonstruirane
lokalne ceste LC 183 241 v smeri proti severu, kjer se priključi na že
izveden javni fekalni kanal Šenčur–Kranj. Zaradi dodatne hidravlične
obremenitve kanala s priključitvijo odpadnih voda iz obravnavanega
območja je potrebno dograditi ločen kanalizacijski sistem vzdolž Ceste
Boštjana Hladnika (Planet Tuš–reka Sava) skladno grafiki, ki je priloga
tega akta, in sicer fazno; fazo A pred priključevanjem objektov v
območju, ki ga obravnava ta odlok, nato fazo B v obdobju dveh let in
fazo C v štirih letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za fazo A. |
(2.1.) Za
priključitev objekta mora investitor v nadaljnjih fazah projektiranja
pridobiti soglasje izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih
vod. Za odvod odpadnih vod iz območja, kjer gravitacijsko odvajanje ni
možno, je potrebno zgraditi tlačni vod in črpališče. |
(2.2.) Pri
načrtovanju naprav, pri katerih emisija snovi ali toplote pri odvajanju
industrijske odpadne vode presega predpisane mejne vrednosti emisije
snovi ali toplote, mora investitor ali upravljavec zagotoviti vgradnjo
in obratovanje industrijske čistilne naprave, če tega preseganja ni
mogoče preprečiti z drugimi ukrepi, navedenimi v 13. členu Uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 s spremembami). |
(2.3.) V primeru
nastajanja industrijske odpadne vode, v katerem od objektov na
predmetnem območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno
kanalizacijo pridobiti mnenje Komunale Kranj, po tretjem odstavku
14. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. Komunali Kranj mora lastnik objekta, v
katerem nastajajo industrijske odpadne vode, sporočiti tudi zavezo za
izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod, skladno
z določili okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno dejavnost. Pri
odvajanju industrijske odpadne vode je potrebno upoštevati tudi ostala
določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo. |
(3) Padavinsko
odpadno vodo s strešin in utrjenih površin je potrebno ponikati na
zemljišču investitorja. Padavinsko odpadno vodo z utrjenih povoznih
površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno odvajati v
ponikovalnice na zemljišču lastnikov objektov, skladno z zahtevami
17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo. Padavinska odpadna voda iz funkcionalnih
enot ne sme pritekati na javno cesto. |
|
14. člen |
|
(oskrba s pitno
vodo in hidrantno omrežje) |
|
(1) Ker na območju
HR 6/1 Hrastje ni obstoječega vodovodnega omrežja, se do območja OPPN
zagradi ustrezno dimenzionirano primarno vodovodno omrežje, ki hkrati
nadomesti obstoječi priključni vodovod za napajanje obstoječega
kmetijskega kombinata, proizvodno trgovskega obrata Agromehanike in
novonastalih poslovno-proizvodnih objektov južno ob območju HR 6/1.
Oskrba se zagotavlja iz vodovodnega sistema Kranj, s priključitvijo na
magistralno omrežje Čirče–Letališče J. Pučnika, dimenzije 300 mm. |
(2) Za zadovoljitev
potreb območja se določa izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, ki
mora biti povezano v krožno povezavo. Ob tem se ne smejo poslabšati
pogoji vodooskrbe obstoječim, južneje ležečim uporabnikom prostora. |
(3) Za realizacijo
notranjega, sekundarnega vodovodnega omrežja se določa merila, pogoji in
usmeritve kot sledi: |
(3.1.) Za izvedbo
celotnega omrežja se izberejo cevi iz nodularne litine za oskrbo s pitno
vodo. |
(3.2.) Slepi odcepi
vodovoda se na koncu voda opremijo z ustreznim izpustom vode. |
(3.3.) Vozlišča
vodovoda se načrtujejo v ustreznih armiranobetonskih jaških. |
(3.4.) Omrežje
vodovoda se mora graditi po dostopnih poteh oziroma po površinah, ki
bodo javnega značaja. S tehničnega stališča upravljavec vodovoda
priporoča, da se koridor vodovoda določi v površini, npr. pločnik,
kolesarska pot, zeleni pas ob poti. |
(3.5.) Omrežje
vodovoda mora biti načrtovano v ustreznem odmiku od objektov in od
ostale infrastrukture. Varovalni pas javne vodovodne infrastrukture je
3,00 m merjeno na vsako stran od osi cevi. |
(3.6.) Vsak
posamezen objekt oziroma vsaka ureditvena enota mora imeti zagotovljeno
samostojno priključitev vode. Sočasno z gradnjo komunalne infrastrukture
s cestnim omrežjem se na posamezno stavbno zemljišče izvede slepi
priključek vodovoda. Določitev dimenzije priključnega voda je predmet
hidravličnega modela in vrste dopustne dejavnosti. V primeru, da se bodo
enote med seboj združevale in povezovale v eno enoto, se izvede en slepi
vodovodni priključek. |
(3.7.) Priključek
vode z vodomernim jaškom za posamezno enoto se predvidi ob dostopu v
nevozni površini (določa se skupno lokacijo za postavitev vseh
komunalnih priključkov na zemljišču posamezne ureditvene enote, kar je
razvidno iz kartografskega dela OPPN). |
(4) V območju OPPN
je potrebno zagotoviti požarno varnost, zato je potrebno upoštevati: |
(4.1.) Omrežje mora
izpolnjevati zahteve zagotavljanja zadostne količine vode za požarno
varnost. Možne količine požarne vode se določijo na podlagi
hidravličnega modela in v nadaljnjih fazah projektiranja. |
(4.2.) Na omrežju
se vgradijo hidranti namenjeni javni požarni varnosti. Hidranti morajo
biti razporejeni na ustreznih medsebojnih razmikih, postavljeni na
javnih, skupnih površinah, vedno dostopni svojemu namenu. Okoli hidranta
v radiju minimalno 1,00 m mora biti zagotovljena svetla površina. |
(4.3.) V objektih
in na zemljiščih posameznih enot se voda za požarno varnost zagotavlja
preko vgrajenih merilnih naprav posameznega uporabnika. |
|
15. člen |
|
(oskrba s
plinom) |
|
(1) Oskrba s plinom
se bo izvajala skladno konceptu razvoja programov, zahtevami
investitorjev in upravljavcev ter pod pogoji, ki jih določi pristojni
nosilec urejanja prostora. |
(2) Območje
urejanja še ni opremljeno z distribucijskim plinovodom, zato se do
območja urejanja načrtuje izgradnja distribucijskega plinovodnega
omrežja z delovnim tlakom 3 bar in je pri izvajanju načrtovanih posegov
potrebno upoštevati zahteve upravljavca oziroma operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina (Tehnične zahteve za graditev
glavnih in notranjih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav) in
zakonsko ustrezne odmike in vzporedne poteke v primeru gradnje novih
objektov, ter zahteve za gradnjo nove plinovodne infrastrukture. |
(3) Celotno območje
urejanja bo oskrbovano iz novozgrajenega distribucijskega plinovoda
delovnega tlaka 3 bar, ki bo oskrboval območje HR 6/1. Trase plinovodov
bodo potekale praviloma po javnih površinah. Za priklope posameznih
objektov so določeni odcepi, ki se zaključujejo z zaključno kapo 1 m
znotraj funkcionalne enote posameznega objekta. |
(4) Za vse gradbene
posege in ureditve, ki se nahajajo v varovalnem pasu plinovoda je v
nadaljnjih fazah projektiranja potrebno pridobiti projektne pogoje in
mnenje operaterja distribucijskega sistema. |
(5) Izključno
pravico do priključevanja novih uporabnikov ima operater
distribucijskega plinovoda. Morebitni posegi v območju obstoječega
distribucijskega plinovoda so lahko izvedeni na podlagi pozitivno
izdanega soglasja s strani distributerja. Posegi morajo biti nadzorovani
s strani upravljalca. |
|
16. člen |
|
(oskrba z
električno energijo) |
|
(1) Na območju HR
6/1 ni elektroenergetskih omrežij in naprav zato je potrebna izgradnja
elektroenergetskega omrežja. Neposredno ob območju se nahaja obstoječa
transformatorska postaja T 1075 Farma Hrastje, ki jo je potrebno pri
načrtovanju upoštevati. |
(2) Načrtovani
gradbeni posegi na območju poslovno proizvodne cone zahtevajo izdelavo
novih elektroenergetskih naprav (izdelava ene ali več transformatorskih
postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega
območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev
z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj).
Obravnavano območje ni komunalno urejeno, niti elektroenergetsko
opremljeno. |
(3) V območju se
bodo odjemalci napajali iz ene ali več novih TP. Odjemalci poslovnih in
proizvodnih objektov bodo priključeni na NN izvode iz ene izmed
predvidenih distribucijskih TP. Vse nove TP bodo ozankane. |
(4) Posamezna
transformatorska postaja bo po konstrukcijski zasnovi in energetski
velikosti ustrezala potrebam funkcionalnih celot, ki jim je namenjena.
Locirana bo v središču obtežb zaradi čimbolj ekonomične in tehnično
izvedljivejše variante napajalnih nizkonapetostnih vodov za posamezne
objekte. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe z električno energijo, se na
gradbenih parcelah namenjenih za transformatorske postaje določa tudi
možnost razširitve transformatorskih postaj. Transformatorske postaje s
transformacijo 20/0,4 kV in ustrezno močjo morajo biti kabelske izvedbe
montažnega tipa, ki so lahko prehodne ali vozliščne izvedbe. Opremljene
morajo biti z ustreznimi SN bloki in NN razdelilci, ki bodo zadostili
potrebam odjemalcev. Za lovljenje transformatorskega olja morajo imeti
vgrajena ustrezna olje nepropustna korita. Lokacije transformatorskih
postaj morajo biti izbrane tako, da niso moteče za okolje in čim bolj v
središče obtežbe. Tip transformatorske postaje, velikost
transformatorske enote in vsi potrebni detajli, vključno z ustreznim
ozemljitvenim sistemom, bodo določeni po natančnem izračunu energetskih
in tokovnih razmer v načrtu za gradbeno dovoljenje oziroma v načrtu za
izvedbo. |
(5) Na območju
celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi
svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti
razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim
normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v
kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se
določi v posameznih prostostoječih omaricah ločeno za območja posamezne
transformatorske postaje. |
(6) V celotnem
območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno kabelsko
kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske
kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi
zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti
tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Celoten
nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z
uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov
se po celotnem območju izvede ustrezna obetonirana kabelska kanalizacija
z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški opremljenimi z litoželeznimi
pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi morebitni
pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in opozorilni trak. Natančno
število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bo
določeno v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu
za izvedbo. Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih
naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila
distribucijskega operaterja in soglasja prizadetih upravljavcev. V
primerih ko obstoječa kabelska kanalizacija poteka v površinah
namenjenih novogradnjam, je to potrebno pred izvedbo načrtovanih
posegov, skladno usmeritvam iz smernic in mnenj, prestaviti. |
|
17. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) |
|
(1) Omrežje TK
povezav zajema interne kabelske povezave med objekti in navezavo na
zunanja javna omrežja (Telekom, KKS). Upoštevajoč namembnost posameznih
funkcionalnih enot znotraj območja so določene potrebe po zunanjih TK
priključkih na javno TK omrežje. |
(2) Kapaciteta
priključkov na posamezne enote je 10–30 simetričnih parov, kjer je glede
na potrebe uporabnika ter možnost CTX priključevanja to smiselno, in je
dimenzionirati priključek na večje število simetričnih parov. |
(3) Vse kabelske
povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije,
zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali
priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z naknadnimi
dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. Za potrebe drugega
operaterja (KKS) ali interne kabelske povezave (CNS, video ...) se v
kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi. |
(4) Na ureditvenem
območju se določa možnost ureditve telefonske centrale. |
|
18. člen |
|
(ravnanje z
odpadki in njihovo odlaganje) |
|
(1) Komunalne
odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z
zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih
parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene
organizacije, ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov. |
Glede na specifiko
dejavnosti je odvoz možno urediti tudi drugače, a vselej skladno s
področnimi predpisi. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne
robnike pogrezniti. |
(2) Vsaka parcela
stavbe namenjene gostinski ali njej podobni dejavnosti mora imeti
predvideno urejeno mesto za zabojnike, za mešane komunalne odpadke, za
odpadno embalažo in biološke odpadke. Če se biološki odpadki zbirajo v
kompostnikih, ni potrebno imeti zabojnika za biološke odpadke. Velikost
zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov se bo naknadno določila v fazi
priključitve posameznih zgrajenih objektov v ločevanje, v soglasju s
pooblaščeno organizacijo za izvajanje ravnanja z odpadki. Odpadni
gradbeni material od gradnje objektov se mora oddati pooblaščenju
prevzemniku za tovrstne odpadke. |
(3) Zbiranje
posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisujejo veljavna zakonodaja in
področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
|
V. ZASNOVA
USMERITEV ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER
KULTURNE DEDIŠČINE |
|
19. člen |
|
(ukrepi za
zaščito tal) |
|
(1) Izvajanje
posegov v območju urejanja poslovno-proizvodne cone HR 6/1 bo glede na
obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter
ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom
določene rešitve in ukrepe za varstvo tal. |
(2) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, ki pri predpisani uporabi ne povzročajo škode za okolje. S
transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je
treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in
vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in
odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na
tehnoloških površinah. |
(3) Posebno
pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je
treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako
ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili
predpisov, ki določajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z
določili predpisov, ki določajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo
sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah. |
(4) V času gradnje
mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati
določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
(5) Pri uporabi in
skladiščenju nevarnih snovi morajo biti dela izvedena na način, ki
onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(6) Med gradnjo
mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin.
V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material
izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne
izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani
ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren
odpadek. |
|
20. člen |
|
(rešitve in
ukrepi za varstvo gozdov) |
|
(1) Poslovno-proizvodna cona posega večinoma v drevesno vegetacijo gozda
z ekološko in socialno funkcijo vendar v celoti predstavlja stavbna
zemljišča namenjena poslovno- proizvodni coni. Glede na namembnost se
vegetacija povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev
potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato je
smiselno upoštevati delno nadomeščanje ekološke infrastrukture in
pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na
prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja urejanja
(renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne zasaditve). |
(2) Pri
načrtovanju, projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati naslednje
zahteve in usmeritve: |
(2.1.) posegi v
gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega
območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in
so opredeljena kot površine, potrebne za izvedbo infrastrukturnih
rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih
rešitev poslovno proizvodne cone v prostor; |
(2.2.) drevesa, ki
jih je glede na načrtovano dejavnost v območju poslovno-proizvodne cone
HR 6/1 potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo
s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Območne enote
Kranj. Med odstranjevanjem gozda obstaja možnost gnezdenja nekaterih
vrst ptic, zato se priporoča, da naj se začetna gozdarska dela
(podiranje dreves) izvajajo izven gnezditvenega obdobja, ki traja od
marca do avgusta. |
(2.3.) pri gradnji
objektov ob gozdnem robu znotraj ureditvenega območja, je priporočena
varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni
drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je
možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam
odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt. |
(2.4.) zaradi
ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po
posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet,
oster gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z
zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo
projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oziroma
zasaditvenim načrtom. |
(2.5.)
gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih izven območja mora ostati
neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z
običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti
ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah
(načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih). |
|
21. člen |
|
(ukrepi za
zaščito voda in podtalnice) |
|
(1) Ker so posegi
predvideni na vodovarstveno sorazmerno občutljivem območju, je smiselno
pri načrtovanju in izvedbi upoštevati sledeče usmeritve: |
(1.1.) Vsi posegi v
prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja
stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem
voda. |
(1.2.) Projektna
rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena z zakonodajo. |
(1.3.) Vse odpadne
fekalne in tehnološke vode morajo biti priključene na javni
kanalizacijski sistem. |
(1.4.) Za čas
gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali
podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter
drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v
okolje. |
(1.5.) Zagotoviti
je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi, za potrebe gradnje
postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij.
Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev
vseh prizadetih površin. |
|
22. člen |
|
(ohranjanje
narave) |
|
(1) Na območju, ki
ga obravnava OPPN se nahajajo zavarovane prostoživeče vrste živali,
zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni
list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08,
36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19). |
(2) Na celotnem
območju OPPN naj bo zunanja razsvetljava uporabljena izključno za
zagotavljanje varnosti in ne za dekorativne namene; osvetljevanje fasad
objektov in reklamnih panojev ni dovoljeno. |
(3) Parkirišča
morajo biti osvetljena le v obratovalnem času objektov, po tem času pa
je potrebo za zagotavljanje varnosti uporabljati le svetila na senzor
gibanja. |
(4) Ceste morajo
biti osvetljene le v času obratovanja cone, med 23. in 5. uro pa se
osvetlitev zmanjša na jakost, ki je še potrebna za zagotavljanje
varnosti ljudi in premoženja. |
(5) Svetilke morajo
biti postavljene tako, da so usmerjene v tla, brez sevanja nad
vodoravnico in so neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za
žuželke. Uporabljati se morajo svetilke, ki sevajo v oranžnem ali
rumenem delu spektra brez sevanja v UV spektru. Najprimernejše so
natrijeve plinske svetilke; v primeru uporabe LED svetilk naj se
uporabijo le tiste s temperaturo sevanja pod 2400 K. |
(6) Za zasaditev
zelenih površin naj se uporabi le lokalno značilne avtohtone vrste, saj
tujerodne vrste lahko povzročijo negativen vpliv na ekosistem v okolici. |
(7) Na zunanjem
robu OPPN naj se povsod, kjer je to možno in smiselno, ohrani avtohtone
vegetacije, ki naj bo oblikovan kot strukturiran gozd (pas visokih
steblik, pas grmičevja in pas drevja), da se omili prehod iz pozidanih
površin v gozd. Kjer to iz tehničnih razlogov ni možno, se po
realizaciji načrtovanih gradenj robni del ponovno ustrezno zasadi z
lokalno značilno avtohtono vegetacijo. Če se v tem pasu pojavijo
invazivne tujerodne vrste, jih je potrebno redno odstranjevati, in sicer
pred cvetenjem. |
|
23. člen |
|
(varovanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju, ki
ga obravnava OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi
za varovanje kulturne dediščine niso potrebni. |
(2) Pri realizaciji
načrtovanih prostorskih rešitev je potrebno pozornost nameniti
upoštevanju krajinskih rešitev z zasaditvijo visokorasle drevesne
vegetacije ob vseh prometnicah v območju, kot je to prikazano v
kartografskem delu OPPN. |
(3) Ob vseh posegih
v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim,
ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki
jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to
zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. |
(4) Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno
obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred
hrupom) |
|
(1) Ker prostorski
akt obravnava območje, ki je med drugim namenjeno tudi proizvodnim
dejavnostim je varstvu pred hrupom potrebno posvetiti posebno pozornost. |
Obravnavano območje
bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred
hrupom, a so dejavnosti območja strukturirane tako, da ne prihaja do
neposrednega stika med proizvodnim delom dejavnosti, ki bi bile
eventualno namenjene bivanju. |
(2) Območje je
zaradi obstoječe robne večinoma gozdne površine in nekaj proizvodne
dejavnosti na jugu v prostor umeščeno tako, da z načrtovanimi
prostorskimi ureditvami ne povzroča novih čezmernih obremenitev
delovnega in bivalnega okolja. V precejšnjih robnih delih je ob območju
urejanja načrtovan pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno
varuje načrtovane gradnje v območju, hkrati pa so v tem delu opredeljeni
tudi programi in stavbe, ki s svojo pojavnostjo ustvarjajo tamponsko
cono varstva pred hrupom (npr. zaprti objekti skladišč, eventualno
garažne hiše in poslovne stavbe ipd.). |
(3) Zajemi in
izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od poslovnih
objektov. |
(4) Dela je
potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so
izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. |
(5) Lokacije
gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo
biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in
zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir
hrupa pri bližjih že zgrajenih stavbah v območju (etapna realizacija
cone). |
|
25. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Določa se, da je
med gradnjo in obratovanjem izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe
za varstvo zraka: |
a) zakonsko
regulativo v zvezi z emisijskimi normami glede na dejavnosti v območju
in pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; |
b) preprečevanje
prašenja v času obratovanja naprav in izvajanja posegov v območju, npr.
ob izvajanju osnovnih dejavnosti, ob nasutju gramoza ali izkopu in
prelaganju odpadkov – pri slednjem ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem
in vetrovnem vremenu; |
c) sprotno
kultiviranje območij večjih posegov, kar še posebej velja za robni del
območja; |
d) določbe
predpisa, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz
gradbišč in dejavnosti v območju. |
|
26. člen |
|
(zmanjšanje
svetlobnega onesnaževanja) |
|
Določa se, da se na
celotnem območju OPPN: |
– zunanja
razsvetljava uporablja izključno za zagotavljanje varnosti in ne za
dekorativne namene in osvetljevanje fasad objektov, |
– osvetljevanje
(ceste znotraj cone, parkirišča, objekti) zmanjša na najnižjo možno
raven (možnost da se ugasne vsaka druga svetilka, svetilke s tipali
ipd.) oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne
osvetljuje, |
– uporabi svetilke,
ki naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe
nad vodoravnico, |
– pri osvetljevanju
novih parkirnih in drugih zunanjih površin uporabijo LED svetilke,
katerih barvna svetloba ne presega 2400 K. |
|
VI. ZASNOVA
USMERITEV ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
27. člen |
|
(rešitve in
ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
varstvo pred požarom) |
|
(1) Za zaščito v
primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v območju z oznako HR
6/1 so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in
materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo
biti tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara
oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na
vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode
dograjeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je
potrebno upoštevati pogoje za: |
a) varen umik
ljudi, in v kolikor je to mogoče, tudi premoženja; |
b) potrebne odmike
med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev; |
c) prometne in
delovne površine za intervencijska vozila; |
d) vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s
predpisi; |
e) zagotovitev
površin za potrebe evakuacije, ter nenazadnje; |
f) pri pripravi
projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise s področja
požarne varnosti, |
g) smiselno
zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za to mora v
nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije projektant: |
– opredeliti
morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja; |
– opredeliti
dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno možnostjo nastanka
požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v
objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni proizvodnji,
skladiščenju, poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja
požara na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne
ogroženosti naravnega okolja; |
– opredeliti ukrepe
za izpolnitev zahtev varstva pred požarom. |
(2) Pri pripravi
nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno upoštevati projektni
pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne agencije znaša
0,200 g. |
(3) Za učinkovito
zagotavljanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno te načrtovati in
izvajati sistemsko, zato se določajo ukrepi zaradi ogroženosti okolja,
ukrepi zaradi požarno nevarnih snovi, opredele intervencijske poti za
gasilce, ukrepi za eliminacijo širjenja požara na sosednje objekte in
opredeli sistem požarne vode za gašenje. |
(3.a) ukrepi zaradi
ogroženosti okolja: |
a1) V primeru, da
je potrebno glede na dejavnosti izdelati načrt požarne varnosti za
posamezni objekt, je treba načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje
vpliva na okolje v primeru požara. Posebno pozornost je potrebno
nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju požara, kar mora biti urejeno
skladno s predpisi. Preprečiti je treba iztek požarne vode v podtalnico
ali pa v kanalski sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske
(meteorne) vode. |
a2) Parkirišča in
manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno
tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na
kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni
vodotesno. |
a3) V primeru
požara mora biti predviden sistem lovljenja požarne vode, ki je lahko
izveden lokalno za posamezni objekt ali pa kot zapiranje dela celotnega
kanalskega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne)
vode. Preprečiti je treba tudi iztek požarne vode preko ponikovalnic. |
a4) Po požaru se
mora onesnažena požarna voda oddati v predelavo kot nevaren odpadek,
razen če se ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s
strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren
odpadek. |
(3.b) ukrepi vezani
na požarno varnost zaradi požarno nevarnih snovi: |
b1) Pri izdelavi
načrta požarne varnosti za objekt je treba načrtovati ustrezne ukrepe v
primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno pozornost je
potrebno nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne
varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih
snovi v skladu z veljavnimi predpisi. Upoštevati je potrebno Pravilnik o
protieksplozijski zaščiti. Pri skladiščenju nevarnih kemikalij je treba
upoštevati Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za
skladiščenje nevarnih kemikalij. |
(3.c) gasilske
intervencije: |
c1) Zasnova
intervencijskih poti mora biti v skladu s splošnimi smernicami in
Slovensko tehnično smernico za požarno varnost. Smernico SZVP 206
uporablja poklicna gasilska enota GRS Kranj. |
c2) Načrtovati je
treba ustrezne površine za gasilce ob stavbah. Površine za gasilce ob
stavbah so površine za intervencijski dostop gasilcev in gasilskih vozil
od cest do stavb na gradbenih parcelah. Med površine za gasilce ob
stavbah spadajo: |
a) dostopne poti za
gasilce, |
b) dovozne poti za
gasilska vozila, |
c) delovne površine
za gasilska vozila in |
d) postavitvene
površine za gasilska vozila. |
c3) Najmanjša
dovoljena svetla širina prehoda skozi stavbo ali ograjo na dostopni poti
za gasilce je 1,2 m, najmanjša višina pa 2,1 m. Najmanjša svetla širina
vrat ali podobne zožitve dostopne poti za gasilce je 0,9 m, najmanjša
svetla višina pa 2,0 m. |
c4) Dovozne poti
morajo biti utrjene za gasilska vozila z maso do 18,0 t oziroma za 10,0
t osnega pritiska. Ustrezno nosilne morajo biti tudi gradbene
konstrukcije (npr. konstrukcije kletnih etaž), po katerih so speljane te
poti. |
c5) Določajo se
delovne površine za gasilska vozila, ki morajo biti utrjene površine ob
stavbah, ki so povezane s cestami neposredno ali preko dovoznih poti za
gasilska vozila. Namenjene so gasilskim vozilom, razlaganju in pripravi
opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so
lahko hkrati tudi postavitvene površine, če izpolnjujejo zahteve za
postavitvene površine. |
Delovne površine
morajo biti široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo
biti tako kot dovozne poti. |
c6) S tem aktom in
smernicami so določena tudi merila za postavitvene površine za gasilska
vozila, ki predstavljajo nepokrite delovne površine na nivoju terena.
Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z lestvijo ali
dvižno ploščadjo za gašenje in reševanje. |
Postavitvena
površina mora prevzeti obtežbo gasilskega vozila za gašenje in reševanje
z višine z maso 18 t oziroma maksimalno silo podporne noge tega vozila.
Zato mora postavitvena površina prenesti: |
a) enakomerno
obtežbo 800 kN/m², če pod njo ni kleti, |
b) tlačno silo 144
kN na podporno ploskev s površino 0,18 m², če je pod njo klet. |
Če je postavitvena
površina vzporedna s stavbo mora biti od stavbe oddaljena najmanj 3 m.
Pri stavbah z višino do 18 m sme biti postavitvena površina od stavbe
oddaljena največ 9 m, pri stavbah, višjih kot 18 m, pa do 6 m. |
Postavitvene
površine morajo biti, enako kot delovne površine, široke najmanj 6 m in
dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti. |
c7) S tem odlokom
in smernicami predlagane intervencijske površine prikazujejo koncept
izvedbe in se lahko prilagajajo – premikajo glede na dejansko izvedene
gabarite načrtovanih objektov. |
c8) Izhodišča za
načrtovanje lokacij delovnih površin so: |
a) pri stavbi z več
kot 5000 m2 BTP stavbe, ali če je obseg zazidane površine
stavbe večji kot 150 m, je potrebno zagotoviti dve delovni površini, |
b) delovna površina
je lahko od intervencijskega vhoda v stavbo oddaljena največ 40 m, |
c) ista delovna
površina se lahko uporabi za dve ali več stavb, s tem da se upošteva
oddaljenost delovne površine od intervencijskega vhoda. |
(3.d) požarna voda
za gašenje: |
d1) Pri pripravi
projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju je potrebno
načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki se določa glede
na velikost požarnih sektorjev, požarno obremenitev in koncept požarne
varnosti. Zahteve za količino vode za gašenje so manjše v kolikor so
objekti zaščiteni s sprinklerskim sistemom. |
d2) Zunanji
hidranti (ZH) morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na požarno
manj zahtevnih objektih gasiti iz najmanj enega, na požarno zahtevnih
objektih pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med zunanjim hidrantom
in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in največ 80 m, med hidranti pa
80 m. V grafičnih prilogah so prikazane lokacije razmestitve obstoječih
zunanjih hidrantov. |
d3) Notranje
hidrantno omrežje (NH) se predvidi glede na koncept požarne varnosti za
objekt, ki je predmet kasnejše projektne faze. V kolikor se bo
projektant požarne varnosti odločil za NH omrežje mora le-ta
zagotavljati ustrezen pretok glede na namembnost objekta, pri tlaku 2,5
bar na ročniku. Pri izračunu se predpostavi hkratna uporaba dveh NH, pri
visokih stavbah pa hkratna uporaba treh NH. |
(4) Na območje OPPN
naj se ne umešča »Obrate večjega in manjšega tveganja za okolje« v
skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje
njihovih posledic, to je na podlagi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč
in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/16). |
|
VII. ETAPNOSTI
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN |
|
28. člen |
|
(etapnost
izvedbe) |
|
(1) Območje HR 6/1
je v celoti nerealizirano, zato bo realizacija potekala postopoma.
Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim
aktom, bo tako izvajana v več etapah, ki so, razen ukrepov za
zagotovitev ustrezne prometne in ostale komunalne javne infrastrukture,
medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna
enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape oziroma, v kolikor
je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti ukrepe,
ki so vezani na varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in varstvo pred požarom, pripadajočo cestno in ostalo
infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah ter določiti gradbene
parcele. Dopušča se etapno izvajanje prometne in gospodarske javne
infrastrukture, prav tako tudi etapno izvajanje komasacije zemljišč. V
kolikor dinamika načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcij javnih in
lokalnih cest ob robu območja ne sledi dinamiki načrtovanih investicij v
območju urejanja se slednje lahko realizirajo pred realizacijo robnih
prometnih ureditev. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti
ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(2) Začasna
namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih
etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji, ob tem,
da se na njih dovoljujejo tudi posegi, ki so kompatibilni z generalnim
konceptom območja, a imajo manjše vplive na okolje in bodo lahko v
kasnejših ali končnih fazah tudi odstranjeni. Za njih veljajo obstoječi
režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki
so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
|
29. člen |
|
(obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Poleg vseh
obveznosti, ki so navedene v predhodnih členih tega odloka, se določajo
tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med
gradnjo ter po izgradnji. Te so: |
a) zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih
objektov in zemljišč; |
b) za čas gradnje
in v času obratovanja naprav v območju na vseh območjih omejiti emisije
hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo
prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred
hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za
oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna
oddaljenost od gradbišča; |
c) pred realizacijo
načrtovanih gradenj izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev
eliminacije eventualnega vpliva visokih voda v vseh delih območja, ki so
namenjeni bivanju in delu; |
d) za zavarovanje
podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in
mnenj; |
e) zagotoviti
sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter
okolice objektov; |
f) sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali
uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
g) začasno
pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih
ureditev povrniti v prvotno rabo. |
(2) Vsi navedeni
ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in njenih
priključkov. |
|
VIII. OPIS
DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
30. člen |
|
(dopustna
odstopanja) |
|
(1) Obravnavani
prostorski akt obsega precejšnje površine stavbnih zemljišč z
načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v daljšem časovnem
obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno dovolj toga, da se
zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov, ki sledijo
usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema prometne in
ostale gospodarske javne infrastrukture ter varnost v območju. |
(2) Pri realizaciji
tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od prostorskih in
tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, tehničnih, geomehanskih ali drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji,
ohranjati se mora tudi generalni koncept prostorske zasnove. Odstopanja
ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. |
(3) Glede na to, da
so opredeljeni funkcionalni sklopi/funkcionalne celote, znotraj njih pa
funkcionalne enote z osnovnimi tlorisnimi gabariti, ki predstavljajo le
temeljni zunanji obod za načrtovanje in izvedbo investicijskih posegov
(gradnjo stavb …) so tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega
odloka lahko tudi manjši, v kolikor dejavnost zahteva večje površine za
mirujoči promet in manipulacijo, oziroma je za to izkazan investicijski
interes; v okviru gradbenih meja posamezne funkcionalne enote se lahko
realizira tudi več stavb. |
(4) Določeni
tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega gradiva so lahko tudi
večji, vendar ne smejo presegati gradbenih meja kot so opredeljene v
grafičnem delu. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med
stavbami oziroma požarna varnost zagotovljena na drug način, v skladu s
predpisi in upoštevane vse določene gradbene meje ter pod pogojem, da se
na funkcionalni enoti, ali njeni bližini za načrtovano dejavnost
zagotovi zadostne površine za mirujoči promet, gasilske intervencije in
manipulacijo. |
(5) Funkcionalne
enote znotraj in, pogojno preko nekaterih funkcionalnih celot, tudi
prometnic (FC I2, FC I7, FC I8 in FC I9), je dovoljeno tudi združevati,
prav tako tudi medsebojno povezovati / združevati in povečevati tlorisne
gabarite stavb; grafične rešitve so prikazane v kartografskem delu OPPN.
V takšnih primerih smejo maksimalni tlorisni gabariti stavb segati do
gradbenih meja, v primeru združevanj tlorisnih gabaritov stavb se pri
tem upošteva maksimalno gradbeno mejo tako združenih stavb. Prav tako
morajo biti zagotovljeni požarni odmiki oziroma druge ustrezne tehnične
rešitve ter pogoj, da se v skladu z usmeritvami tega odloka, za
načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za gasilske
intervencije, mirujoči promet in manipulacijo. |
(6) Dovoljena so
odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz (3)
odstavka 7. člena tega odloka ter preko gradbenih meja za tehnične dele
stavb, v posebej za to označenih funkcionalnih celotah pa, skladno
ostalim določbam v odloku, lahko tudi višje, pri čemer je potrebno
upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine letališča
J. Pučnika (omejitvena ravnina 408 m.n.v.). |
(7) Dovoljena so
odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno ostalim določilom tega
odloka ter odstopanja pri zagotavljanju lokacij potrebnih parkirnih
površin (parterne ureditve) pri čemer je zagotovitev zadostnega števila
parkirnih mest pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. V primerih, ko na
posamezni funkcionalni enoti na kateri je načrtovana gradnja stavb pa za
to ni izkazan interes je na funkcionalni enoti dopustna gradnja
parkirnih, športno-rekreativnih, parkovnih ali drugih zelenih površin. |
(8) Odstopanja
lokacij infrastrukturnih vodov in načrtovanih prometnic zunaj območja
prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so
dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob
upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno
pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od
lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so
dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na konceptualno zasnovo
delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so skladna
določilu sedmega odstavka tega člena. |
(9) Pri pripravi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s
tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
IX. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA
IN VELJAVNOST DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA |
|
31. člen |
|
(usmeritve) |
|
Po realizaciji s
tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri določanju
nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne
usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja
prostora in so opredeljene v tem odloku. V primeru oblikovanja večjih
stavbnih mas, ki segajo preko več funkcionalnih enot so dovoljena tudi
večja odstopanja od načrtovanih potekov gospodarske javne infrastrukture
in prometa. |
|
X. KONČNE
DOLOČBE |
|
32. člen |
|
(vpogled v
prostorski akt) |
|
Prostorski akt je
na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne
občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
33. člen |
|
(veljavnost
odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati z dnevom objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-39/2018-63 |
Kranj, dne
25. marca 2021 |
|
Župan |
Mestne občine
Kranj |
Matjaž Rakovec |