Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in
17. člena
Statuta Občine Rogašovci
(Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06 in 69/10) je
Občinski svet Občine Rogašovci na 5. seji dne 26. 3. 2015 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SE 5 |
1 UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
odloka) |
S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje SE 5 (v
nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). |
2. člen |
(vsebina
odloka) |
Ta odlok
določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko
ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom,
umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge
pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
3. člen |
(vsebina
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
|
(2)
Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje
besedilo odloka. |
(3)
Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje
grafične načrte: |
– izsek iz
grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s
prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
|
– prikaz
spremembe podrobnejše namenske rabe občinskega prostorskega načrta v
merilu 1:2000, |
– območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
v merilu 1:1000, |
– prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:1000, |
–
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:1000, |
– prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:1000,
|
– prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:1000,
|
– načrt
parcelacije v merilu 1:1000. |
4. člen |
(priloge
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Občinski
podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: |
– izvleček
iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz
stanja prostora, |
–
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega
prostorskega načrta, |
– smernice
in mnenja, |
–
obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
|
– povzetek
za javnost. |
2 OBMOČJE
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
5. člen |
(območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
(1)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju Občine
Rogašovci v naselju Serdica. Na severozahodu ga omejuje regionalna cesta
II. reda št. R2-440 odsek 1296 Cankova–Kuzma, na jugu in vzhodu pa
kmetijska zemljišča. |
(2)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s
parcelnimi številkami 1182, 1183, 1184 in 1185/1 ter del zemljišča s
parcelno številko 1181 vse v k.o. Serdica. Površina območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta meri 4.596,73 m². |
(3)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je delno pozidano. Na
zemljišču s parcelno številko 1182 se nahaja objekt stare šole in
utrjeno dvorišče. Ostali del območja občinskega podrobnega prostorskega
načrta obsega zelenica ozelenjena z drevesno vegetacijo. |
(4)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je prometno navezano
na regionalno cesto preko dveh cestnih priključkov, ki se nahajata ob
severozahodu in severovzhodu objekta stare šole. Objekt stare šole je
navezan na elektroenergetsko omrežje preko prostozračnega
nizkonapetostnega voda, na vodovodno omrežje preko priključka na vaški
vodovod in na komunikacijsko omrežje preko prostozračnega
telekomunikacijskega voda. |
3
PROSTORSKA UREDITEV, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM
NAČRTOM |
6. člen |
(načrtovana prostorska ureditev) |
(1) Z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: |
–
rekonstrukcija stare šole za potrebe polnilnice mineralne vode,
|
– gradnja
skladišča, |
– gradnja
wellness centra, |
– gradnja
zunanjega bazena za kopanje, |
–
rekonstrukcija cestnega priključka na regionalno cesto, |
– gradnja
dovoznih poti in parkirišč, |
–
odstranitev nadzemnega nizkonapetostnega elektroenergetskega voda,
|
– gradnja
podzemnega nizkonapetostnega elektroenergetskega voda, |
– gradnja
cevovoda za mineralno vodo, |
– gradnja
cevovoda (kanala) za odpadne vode, |
– ureditev
utrjenih površin, |
– ureditev
zelenih površin. |
(2) Poleg
tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še gradnja
ostale gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih
objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami. |
4
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
7. člen |
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
Posegi
izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za
izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
8. člen |
(rešitve
načrtovanih objektov in površin) |
(1) Stara
šola se rekonstruira in prilagodi potrebam manjšega obrata polnilnice
mineralne vode s kapaciteto polnjenja mineralne vode do 2500 l/h, bifeja
in spremljajočih prostorov. Ob severozahodu se za potrebe bifeja dozida
pokrita terasa kot izzidek tlorisne velikosti do 3,00 m x 11,00 m.
|
(2) Južno
od stare šole se v odmiku 9,00 m zgradi skladišče tlorisne velikosti do
7,00 m x 16,60 m, ki se nameni skladiščenju prazne embalaže in gotovih
izdelkov. |
(3)
Jugozahodno od stare šole in zahodno od skladišča se v odmiku 11,00 m
zgradi wellness center tlorisne velikosti do 10,50 m x 24,50 m. V
wellness centru se uredi savne, whirpool, kadi za knajpanje ipd. Ob
jugovzhodu wellness centra se zgradi zunanji bazen za kopanje.
|
(4) Ob
severovzhodu in jugozahodu stare šole se uredita parkirišči, ki se preko
dovoza in cestnih priključkov navežeta na regionalno cesto. Južno od
stare šole se uredi dvorišče. |
9. člen |
(vrste
objektov glede na namen) |
(1) Na
površinah za industrijo z oznako podrobnejše namenske rabe IG so
dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: |
–
industrijske stavbe, |
–
rezervoarji, silosi in skladišča. |
(2) Na
drugem območju centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe
CD so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: |
– stavbe
za zdravstveno oskrbo, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
|
(3) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste objektov glede na namen: |
–
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, |
– lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
|
– lokalni
(distribucijski) plinovodi, |
– lokalni
vodovodi za pitno in tehnološko vodo, |
– lokalni
cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, |
– vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, |
– cevovodi
za odpadno vodo, |
– lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. |
10. člen |
(vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste nezahtevnih objektov glede na namen: |
– majhna
stavba, |
– pomožni
objekt v javni rabi, |
– podporni
zid, |
– mala
komunalna čistilna naprava, |
– vodnjak,
vodomet, |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje. |
(2) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje
vrste enostavnih objektov glede na namen: |
– majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni
objekt v javni rabi, |
– ograja,
|
– podporni
zid, |
–
rezervoar, |
– vodnjak,
vodomet, |
–
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja, |
–
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne, |
– vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– pomožni
komunalni objekt. |
11. člen |
(vrste
gradenj in drugih posegov ter ureditev) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe
del: |
– sanacija
in priprava zemljišča, |
– gradnja
novega objekta, |
–
rekonstrukcija objekta, |
–
odstranitev objekta, |
–
sprememba namembnosti, |
–
vzdrževanje objekta. |
12. člen |
(lega,
velikost in oblikovanje stavb) |
(1)
Polnilnica mineralne vode: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi linijami
in gradbenimi mejami. Gradbena linija je črta, na katero mora biti z
enim robom – s fasado postavljeni objekt. Dovoljeni so le manjši zamiki
fasade od gradbene linije. Gradbeno linijo lahko presegajo le napušči,
nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši
oblikovni poudarki fasade ipd. Gradbena meja je črta, katero načrtovani
objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje
odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le
napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši
oblikovni poudarki fasade ipd.; |
– tlorisni
gabarit: v obliki črke L z izzidkom; |
– višinski
gabarit: K+P z možnostjo izrabe podstrešja; |
– fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
– streha:
dvokapnica z naklonom strešin od 30° do 45°. Nad izzidkom je dopusten
manjši naklon strešine ali ravna streha. Strešna kritina strehe v
naklonu mora biti opečna, vendar ne sme biti svetleča oziroma trajno
bleščeča. Dopustna je izvedba napuščev, čopov, frčadi, strešnih oken
ipd. |
(2)
Skladišče: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko
pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
|
– tlorisni
gabarit: pravokotni; |
– višinski
gabarit: do K+P; |
– fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
– streha:
dvokapnica, enokapnica ali ravna streha. Strešna kritina je pogojena s
tehnološko rešitvijo strehe, vendar ne sme biti svetleča oziroma trajno
bleščeča. |
(3)
Wellness center: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami.
Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko
pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost
zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, zunanje terase, manjši oblikovni poudarki
fasade ipd.; |
– tlorisni
gabarit: pravokotni; |
– višinski
gabarit: do K+P+1 z možnostjo izrabe podstrešja; |
– fasada:
svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali; |
– streha:
dvokapnica z naklonom strešin od 30° do 45°. Dopustna je kombinacija z
ravno streho, katere površina lahko obsega največ 1/3 površine celotne
strehe. Strešna kritina strehe v naklonu mora biti opečna, vendar ne sme
biti svetleča oziroma trajno bleščeča. Dopustna je izvedba napuščev,
čopov, frčadi, strešnih oken ipd. |
(4)
Zunanji bazen za kopanje: |
– lega: ob
jugovzhodu wellness centra; |
–
prostornina: do 120 m3. |
13. člen |
(lega,
velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1)
Nezahtevne in enostavne objekte, ki so navedeni v 10. členu tega odloka,
se umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od
meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem
lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima
višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje. |
(2) Glede
velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje. |
(3)
Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. |
14. člen |
(ureditev
in oblikovanje zunanjih površin) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje
pogoje za ureditev zunanjih površin: |
– zunanje
ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskemu poteku regionalne
ceste; |
– zunanje
ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop funkcionalno
oviranim osebam; |
– na
najmanj 30 % površine območja občinskega podrobnega prostorskega načrta
se uredi zelene površine, ki se jih ustrezno zasadi z avtohtonimi
drevesnimi vrstami; |
– parkirna
mesta za zaposlene in obiskovalce se zagotovi z ureditvijo dvorednega
parkirišča ob severovzhodni strani polnilnice mineralne vode ter
enorednega parkirišča ob jugozahodni strani polnilnice mineralne vode
oziroma ob severovzhodni strani wellness centra. Najmanj 5 % parkirnih
mest se rezervira za vozila oseb z invalidskimi vozički. Velikost
parkirnega mesta za osebna vozila mora znašati najmanj 2,50 m x 5,00 m
in najmanj 3,50 m x 5,00 m za vozila oseb z invalidskimi vozički;
|
–
dvorišče, parkirišča in dovoze se asfaltira ali podobno utrdi. |
15. člen |
(merila za
parcelacijo) |
(1)
Zemljiške parcele je dopustno deliti ali združevati. |
(2) Načrt
parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so
določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
5 ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
16. člen |
(splošni
pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
(1) Pri
projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni
predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. |
(2)
Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno
infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji,
vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu
načrtu. |
17. člen |
(priključevanje na grajeno javno dobro) |
(1) Za
prometni dostop se rekonstruira cestni priključek na regionalno cesto
II. reda št. R2-440 na odseku 1296 Cankova–Kuzma, ki se nahaja
severovzhodno od stare šole. Cestni priključek se dimenzionira z
ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno
signalizacijo. Presoja prometne varnosti cestnega priključka (ocena
ustreznosti) oziroma kapacitetna analiza s preveritvijo prometne
obremenitve in načrtovane prepustnosti cestnega priključka se izdela na
zahtevo upravljavca državne ceste. |
(2)
Obstoječi cestni priključek na regionalno cesto, ki se nahaja zahodno od
stare šole, se ohrani in nameni zgolj dostopu intervencijskih in
dostavnih vozil. |
18. člen |
(oskrba s
pitno vodo) |
Oskrba s
pitno vodo se vrši preko obstoječega priključka na javni vodovod. |
19. člen |
(oskrba z
mineralno vodo) |
Za oskrbo
z mineralno vodo se od vrtine na zemljišču s parcelno številko 1146 k.o.
Serdica do polnilnice mineralne vode izvede cevovod za mineralno vodo in
elektro vod. |
20. člen |
(zbiranje
in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda) |
(1) Za
zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede
ločeni kanalizacijski sistem. |
(2)
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno
očiščene odvaja posredno v podzemne vode (razpršeno odvajanje – po
odvodnih in ponikovalnih protierozijsko zaščitenih jarkih) oziroma v
bližnji vodotok Ledavo. Padavinske vode se lahko zadržuje v zbiralnikih
deževnice in uporablja za zalivanje ali drugo rabo. |
(3)
Komunalne odpadne vode se do izgradnje načrtovanega javnega
kanalizacijskega omrežja predhodno očiščene v mali komunalni čistilni
napravi odvaja v strugo vodotoka Ledave. Po izgradnji načrtovanega
javnega kanalizacijskega omrežja je priključitev komunalnih odpadnih vod
na javno kanalizacijo obvezna, malo komunalno čistilno napravo se ukine
in v celoti odstrani. |
(4)
Bazenske in druge industrijske odpadne vode se predhodno ustrezno
očiščene v lastni čistilni napravi za industrijske odpadne vode odvaja v
vodotok Ledavo ali v načrtovano javno kanalizacijsko omrežje, če to
dopuščajo kapacitete in tehnologija čiščenja na mali komunalni čistilni
napravi (MKČN Serdica), in sicer skladno s predpisi s področja varstva
okolja oziroma, s pogoji predhodno pridobljenega okoljevarstvenega
dovoljenja. |
(5) Za
potrebe odvajanja predhodno ustrezno očiščenih odpadnih vod iz kompleksa
se zgradi cevovod ali kanal z iztokom v vodotok Ledavo. |
(6) Pri
projektiranju kanalizacijskega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični
predpisi o javni kanalizaciji. |
21. člen |
(oskrba z
električno energijo) |
(1) Za
oskrbo z električno energijo se v skladu s strokovno podlago, Načrt
električnih inštalacij in električne opreme, št. ET-74/2009, Elektro
Talian, Borut Talian s.p., december 2009, zgradi nov nizkonapetostni 0,4
kV razvodi s transformatorske postaje 20/0,4 kV t-312 Serdica Šola do
prostostoječe merilne omarice, ki se jo locira ob objektu stare šole.
|
(2)
Obstoječi prostozračni nizkonapetostni 0,4 kV priključek se demontira
oziroma odstrani. |
(3) Vsi
posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji
upravljavca elektroenergetskega omrežja. |
22. člen |
(razsvetljava) |
Zunanje
površine se osvetli z interno razsvetljavo. |
23. člen |
(elektronske komunikacije) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja obstoječe
telekomunikacijsko omrežje, katero se glede na načrtovano prostorsko
ureditev ustrezno zaščititi prestavi in razširi na osnovi projektne
rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
oziroma v projektu za izvedbo. |
(2) Vsa
dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta,
zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji
upravljavca določenega omrežja. |
24. člen |
(ogrevanje) |
Ogrevanje
se vrši iz lastne kotlovnice na biomaso oziroma z izkoriščanjem
obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije
ipd.). |
25. člen |
(učinkovita raba energije) |
(1) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in
učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v
celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in
biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
(2)
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
–
izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
– spodbuja
pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
–
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski
plin) ali z biomaso. |
(3) Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje
sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti
alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična,
funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov
za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: |
–
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
|
–
soproizvodnja, |
–
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
|
– toplotne
črpalke. |
(4)
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za
določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe
energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno,
da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz
enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se
šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. |
6 REŠITVE
IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
26. člen |
(varstvo
kulturne dediščine) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne
dediščine. |
7 REŠITVE
IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
27. člen |
(varstvo
voda) |
(1)
Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo
biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih
voda. |
(2)
Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen
vodotesno ter v ločeni izvedbi. |
(3) Za
vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki
presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.)
je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali
koncesije. Koncesija za rabo mineralne vode mora biti pridobljena pred
začetkom načrtovanja ali gradnje kateregakoli objekta na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
(4) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki
ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda
ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami. |
(5)
Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko
določene zaščitne ukrepe za varstvo voda in vodnega režima. |
(6) Pri
projektiranju je treba upoštevati temeljna načela in cilje upravljanja z
vodami. Posebej pomembna cilja upravljanja z vodami sta doseganje
dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, ter
dolgoročno varstvo razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti, ob
spodbujanju trajnostne rabe voda, pri čemer se morajo upoštevati tudi
vplivi podnebnih sprememb. Med načeli upravljanja z vodami, ki jih je
treba posebej poudariti so: načelo dolgoročnega varstva kakovosti in
smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov; načelo zagotavljanja varnosti
pred škodljivim delovanjem voda, ob upoštevanju delovanja naravnih
procesov; načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda
ter načelo upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj
znanosti o naravnih zakonitosti. |
28. člen |
(varstvo
tal) |
(1) Ob
izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno
glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se
rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi
območja. |
(2) Možen
vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času
gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir
onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene
mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja
predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost
tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. |
(3)
Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko
določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. |
29. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je na stari šoli
nameščena gnezdilnica, v kateri uspešno gnezdi kvalifikacijska vrsta
(območja Natura 2000 Goričko) čuk (Athene noctua), ki je hkrati
zavarovana živalska vrsta v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in
15/14). Pred kakršnimikoli posegi je potrebno gnezdilnico preseliti na
bližnja topolova drevesa oziroma preveriti možnost nadaljnje lokacije na
obstoječi stavbi. Pred posegi na sami stavbi in v njej je potrebno o tem
obvestiti bodisi javni zavod KP Goričko ali Zavod RS za varstvo narave,
OE Maribor. V skladu z dogovorom prej omenjenih zavodov se gnezdilnica
preseli na ustrezno mesto v bližini. |
(2) Mejica
na robu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je zasajena s
pasom drevja, ki se naj dolgoročno ohranja in po potrebi obnavlja (ob
krčenju in sekanju drevja se naj izvede nadomestna zasaditev drevja).
|
(3) Na
severovzhodu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta uničen
prednostni habitat, mokrotni mezotrofni travnik, površine 174,00 m2, se
v skladu z usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor,
nadomesti oziroma vzpostavi na območju enote urejanja prostora NH 6, na
površini najmanj 244,00 m2. |
30. člen |
(varstvo
zraka) |
(1)
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo zraka. |
(2)
Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in
trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisij določenih
v veljavnem predpisu. |
(3)
Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih
strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in
uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. |
31. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1) Del
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše
namenske rabe IG (površine za industrijo), se v skladu s predpisom o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred
hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi,
ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi. |
(2) Del
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše
namenske rabe CD (druga območja centralnih dejavnosti) se v skladu s
predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v III. območje
varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60
dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 59 dBA ponoči in 69 dBA podnevi.
|
(3) Pri
gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je
treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. |
32. člen |
(varovanje
naravnih virov) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: |
– stalna
oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,
|
–
racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). |
33. člen |
(ravnanje
z odpadki) |
Ravnanje s
komunalnimi odpadki se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z
odpadki. |
8 REŠITVE
IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
34. člen |
(obramba) |
Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev
in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. |
35. člen |
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1)
Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozivnosti ter plazovitosti
terena ni. |
(2) Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
|
(3)
Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale,
pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo
preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v
površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti
požiralnikom, kanalizacija itd.). |
36. člen |
(varstvo
pred požarom) |
(1) Za
zaščito pred požarom se zagotovi: |
– pogoje
za varen umik ljudi in premoženja, |
– požarno
varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
|
– dovozne
poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda
SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar
se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, |
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) V
skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
9 ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
37. člen |
(etapnost
izvedbe) |
(1)
Prostorska ureditev se lahko izvede v dveh etapah. |
(2)
Posamezna etapa (rekonstrukcija stare šole in gradnja skladišča, gradnja
wellness centra) mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto, ki
lahko služi svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske
ureditve. |
(3)
Izvedba etap je lahko sočasna ali ločena, odvisno od izkazanega interesa
investitorjev. |
(4) Pred
začetkom načrtovanja in gradnje kateregakoli objekta in ureditve na
območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora biti pridobljena
koncesija za izkoriščanje vode za proizvodnjo pijač, dejavnost kopališč,
ogrevanje s termalno vodo in drugo rabo skladno s predpisi s področja
upravljanja voda. |
10
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
38. člen |
(dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev) |
(1)
Dopustna so odstopanja od regulacijskih črt za največ 1,00 m izven
površine za razvoj stavbe. |
(2)
Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev. |
(3)
Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in
priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta
za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in
ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati
pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
(4)
Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami
zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
11 DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
39. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri
izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se
upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka,
ter projektni pogoji, pridobljeni z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu
podrobnemu prostorskemu načrtu. |
(2) V času
gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse
potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo
preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto,
ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. |
(3)
Upravljavec državne ceste ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, kakor
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo
posledica obratovanja državne ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost
investitorja. |
12 KONČNE
DOLOČBE |
40. člen |
(uskladitev z občinskim prostorskim načrtom) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka se po kratkem postopku izvedejo spremembe in
dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Rogašovci (Uradni list
RS, št. 100/12), ki so potrebne zaradi uskladitve z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom nastale spremembe podrobnejše namenske rabe. |
41. člen |
(hramba in
vpogled) |
Občinski
podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri
občinski upravi Občine Rogašovci. |
42. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-3/2014-27 |
Rogašovci, dne 26. marca 2015 |
|
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r. |
|