P O P R A V E K

V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem), objavljenem v Uradnem vestniku občine Cerklje, št. 06/02 se v 6. členu v celoti črta besedilo poglavja PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA ZALOG, besedilo poglavja PROGRAMSKA ZASNOVA ŠMARTNO, pa se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

PROGRAMSKA ZASNOVA OBMOČJA ŠMARTNO

1.         ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V KONTEKSTU VPETOSTI V ŠIRŠE OBMOČJE

Zavedanje skrbi za starejše se je v obdobju samostojnosti preusmerilo iz zgolj organizirane državne skrbi v domovih za ostarele tudi v alternativne oblike organiziranja življenja starejših. Zagotavljanje pestrosti ponudbe bivanja bodisi v zaključenih celotah domov bodisi v odprtih sistemih varovanih stanovanj, oboje pa v okviru iste lokacije s kupnimi servisnimi, zdravstvenimi in socialnimi službami je nedvomno perspektiva skrbi za tretje starostno obdobje.

Občina Cerklje na Gorenjskem je iz spoznanja potreb širšega območja po tovrstni ponudbi organizirano pristopila k pripravam na izgradnjo doma starejših ter zaselka varovanih stanovanj. Na osnovi dogovarjanj in anketiranj sosednjih občin je v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin opredelila območje tovrstnih dejavnosti in ga v smislu korektnega komunalnega opremljanja tudi pridobila v svojo last.

Nameravani center tretjega starostnega obdobja naj bi zagotavljal zadovoljitev potreb več občin s katerimi so navezani stiki. V center je možno vključiti starejšo populacijo iz občin Vodice, Komenda, zahodni del Kamnika, Cerkelj, Šenčurja, severovzhodnega dela Kranja in Jezerskega, poleg tega pa glede na ugodno lego tudi vrsto starejših iz večjih mestnih središč (Kranj, Ljubljana itd.), ki si žele to obdobje preživeti v prijetnem okolju, stran od hrupa in onesnaženosti a kljub temu blizu oskrbnim središčem, prometnim povezavam in rekreativnim površinam.

2.         KONKRETIZACIJA DEJAVNOSTI S PODLAGAMI ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

Lastne potrebe ter pobude sosednjih občin so oblikovale konkretnejša izhodišča za opredelitev potrebnih stavbnih zemljišč. Iz več vidikov primerna lokacija je med naseljema Poženik in Šmartno neposredno ob vodotoku.

Organizacija poselitve vzdolž vodotoka Pšata je formirana kot tipična podeželska struktura gručastih naselij, katerih izvor in razporeditev izhaja iz enakomerne porazdelitve več kmetij, ki so se združevale v sedanjih osrednjih jedrih ter p logiki naravnega prirasta sukcesivno širile navzven. Tako se je oblikovala veriga naselij Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje, Zalog itd. Za vse je značilna robna lega ob strnjenih kmetijskih obdelovalnih površinah, ki se razprostirajo proti zahodu, navezava na vodotok in gozd na vzhodni strani.

Oblikovanje nove občine Cerklje na Gorenjskem je v zasnovo prostora vneslo tudi nove zahteve. Deficit površin družbenih dejavnosti, ki so skoncentrirane izključno kot vzgojne in izobraževalne ustanove v osrednjem naselju občine, to je Cerkljah in Zalogu, narekuje zagotovitev ustreznih površin tudi za razvoj dejavnosti, ki so vezane na tretje starostno obdobje. Določitev območja doma starejših v navezavi z varovanimi stanovanji je na lokaciji med naseljema Poženik in Šmartno iz več vidikov smiselna. Ugodna lega, odmaknjenost od hrupnosti mest, a hkrati bližina Cerkelj, gozdov, vode in sprehajalnih poti omogočata optimalne pogoje bivanja starejših, oblikovanje novega zaselka za zastorom avtohtonega zelenja potoka Pšata pa omogoča izgradnjo naselja skritega od pogledov iz ravninskega dela širšega območja.

Območje obsega parc.št. 72 del, 966 del, 683/1 del, 969 del, 676, 678, 679/1, 687 del, 677 in 674 k.o. Šmartno v skupnem obsegu 3,53 ha. Zemljišča v naravi prestavljajo pašnik slabše kvalitete, ki ni opredeljen med najkvalitetnejša kmetijska zemljišča. Območje se ureja z zazidalnim načrtom.

3.         USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE S PODROBNO NAMENSKO RABO POVRŠIN

Tipika poselitvenega vzorca okoliških zaselkov in naselij zahteva vkomponiranje nove strukture na način, ki se glede na mikro lokacijo med dvema naseljema skoncentrira na:

·         vraščanje novo določenih vsebin na urbanistično – arhitektonskih izhodiščih oblikovanja značilnih podalpskih zaselkov širšega območja,

·         skrb za oblikovanje robnih pozidav po merilih tipologije vaške poselitve z upoštevanjem specifike dejavnosti in

·         upoštevanje geografske lege ob vodotoku ter temu primerno vstopni part v območje oblikovati z upoštevanjem prvin obvodne vegetacije.

Izhajajoč iz navedenega je v območju opredeljeno troje večjih sklopov organizirane usmerjene družbene gradnje in sicer sklop štirih kompleksov zgradb doma starejših, sklop varovanih vrstnih objektov severovzhodno za domom starejših, ki je funkcijsko neposredno vezan na storitve doma ter jugovzhodni sklop samostojnejših verižnih več-stanovanjskih stavbnih ansamblov namenjenih samostojnejšim uporabnikom, ki pa se prav tako po potrebi vključujejo v program oskrbe doma. Vse tri sklope povezuje na nivoju terena dovozna prometnica ter pešpoti, prvi in drugi sklop pa je možno povezati tudi podnivojsko v kletni etaži, ki je sicer namenjena garažiranju servisnim in skladiščnim prostorom.

4.         USMERITVE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ, OBJEKTOV TER TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Širše območje je v komunalnem smislu že delno opremljeno na vseh robnih predelih, celostno pa ga je potrebno opremiti glede na intenziteto dejavnosti, kar se konkretizira v prostorskem izvedbenem aktu. Kanalizacijsko omrežje se v ločenem sistemu navezuje na kolektor Pšata – Zalog s končno dispozicijo v ČN Zalog. Vodovodno omrežje se priključuje na magistralni vodovodni sistem iz Krvavca. Prometno se območje navezuje na robne komunikacije, znotraj območja pa je formirano dvoje primarnih zbirnih cest s poudarjenim vstopom v območje iz zahoda.

5.         USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE, BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Širše obravnavano območje je bilo že v preteklosti poseljeno z avtohtonimi prebivalci. Analize kažejo, da je bil predel Milharjevega hriba naseljen že v davnini, zato je območje za centrom tretjega življenjskega obdobja razglašeno za arheološki spomenik (Ur.l. RS št. 5/92).

Ker gre za neposredno okolico, torej za zaledje načrtovanemu centru, ta, ustrezno kulturno varstvenemu mnenju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju z dne 23.11.2001, oži svoj prvotno načrtovan obseg za površine na severovzhodu, to je za zemljišča parc.št. 673 in 352, oboje k.o. Šmartno. Na ta način je dosežen zadovoljiv odmik od arheološko aktualnega dela območja hriba.

Siceršnje ostale usmeritve so vezane na ohranjanje zelenih površin zahodnega dela območja ob potoku Pšata ter prilagoditve gabaritov objektov ob robnih območjih okoliški stavbni strukturi.

6.         USMERITVE V PRIMERU NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ

Z vidika požarnega varstva je potrebno omogočiti zadovoljivo dostopnost do objektov in pretočnost komunikacij, za celotno širše območje pa se predvideva zadostne površine v primeru evakuacije in elementarnih nesreč na severnih in južnih kmetijskih površinah ter gozdu na vzhodu.

Številka: 03201-01-18/2003

Datum: 29. 08. 2003

ŽUPAN

Občine Cerklje na Gorenjskem

Franc ČEBULJ