|
Na podlagi 72. člena in prvega odstavka 171. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in
58/03 – ZZK-1), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in Programa priprave
občinskega lokacijskega načrta Pševo (Uradni list RS, št. 32/04) je Svet
Mestne občine Kranj na 26. seji dne 29. 6. 2005 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem lokacijskem načrtu Pševo |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 76/03 in 23/04), sprejme občinski lokacijski načrt Pševo (v
nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Mega
d.o.o., Suha 41, Britof 242, 4000 Kranj, št. projekta 06/04 z datumom
junij 2005. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina lokacijskega načrta) |
|
|
Lokacijski načrt vsebuje: |
|
|
1. Besedilo, ki obsega: |
|
|
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim
načrtom; |
|
|
– ureditveno območje; |
|
|
– umestitev načrtovane ureditve v prostor; |
|
|
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in
gradnjo; |
|
|
– zasnovo projektnih rešitev, prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture; |
|
|
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin; |
|
|
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
|
|
– načrt parcelacije; |
|
|
– etapnost izvedbe ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje lokacijskega načrta; |
|
|
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnost lokacijskega načrta; |
|
|
– seznam prilog lokacijskega načrta. |
|
|
2. Kartografski del, ki vsebuje: |
|
|
1. Načrt namenske rabe prostora, ki ga sestavljajo listi: |
|
|
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/1 |Izrez iz plana |M 1:5000 |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/2 |Lega prostorske ureditve v širšem območju |M 1:1000 |
| |(ortofoto) | |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/3 |Obstoječe stanje |M 1:1000 |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/4 |Katastrski načrt |M 1:2000/2880 |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|
|
|
2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije, ki ga
sestavljajo listi: |
|
|
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/1 |Ureditveno območje s prikazom površin načrtovanih trajnih in|M 1:1000 |
| |začasnih objektov | |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/2 |Grafični prikaz vplivnega območja na posameznih parcelah |M 1:500 |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/3 |Ureditveno območje z mejo in lego v širšem območju |M 1:2500 |
| |(pregledna topografska karta) | |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/4 |Načrt parcelacije |M 1:1000 |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|
|
|
6. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor, ki ga
sestavljajo listi: |
|
|
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/1 |Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo |M 1:500 |
| |funkcionalno in oblikovno zasnovo | |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/2 |Lega objektov na zemljišči |M 1:500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/3 |Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje |M 1:1000 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/4 |Lega objektov na zemljišču in regulacijski elementi |M 1:500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/5 |Vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske |M 1:1000 |
| |strukture in povezave s sosednjimi območji | |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/6 |Situacija prometne ureditve |M 1:500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/7 |Vzdolžni profil ceste |M 1:500/100|
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/8 |Prečni prerezi |M 1:100 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/9 |Karakteristični prerezi |M 1:50 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/10 |Situacija komunalnih vodov |M 1:500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/11 |Situacija parcelacije z infrastrukturnimi elementi |M 1:500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/12 |Pregledna topografska karta s primarnimi infrastrukturnimi|M 1:2500 |
| |gospodarskimi vodi | |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/13 |Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave ter|M 1:2500 |
| |trajnostno rabo naravnih dobrin | |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/14 |Etapnost izvedbe (pregledna topografska karta) |M 1:2500 |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|
|
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
(opis prostorske ureditve) |
|
|
Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za
prostorske ureditve oziroma gradnjo nove stanovanjske soseske Pševo.
Območje leži severno od nekdanje opekarne, na severozahodnem robu
Stražišča in v naravi predstavlja že izsekano gozdno pobočje, ki se
vzpenja zahodno od lokalne ceste Stražišče- Pševo- Čepulje. Območje je
namenjeno gradnji novih eno ali dvostanovanjskih stavb (SE) s
pripadajočo gospodarsko infrastrukturo. |
|
|
4. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja v
urbanistični zasnovi mesta Kranja, prostorska enota z oznako Stražišče –
Sta S7. Območje obsega zemljišča parc. št. 639, 784/1- del, 785/1 –
del,786/3 – del in 1263/3 – del, vse k.o. Stražišče, na katerih so
načrtovani trajni objekti vključno s površinami in napravami potrebnimi
za njihovo nemoteno delovanje.Površina območja je cca 4.5 ha. |
|
|
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna
za izvajanje del v času gradnje. |
|
|
III. UMESTITEV PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
5. člen |
|
|
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
|
|
Načrtovana prostorska ureditev je vpeta v še nepozidano
naravno krajino, njena realizacija je neodvisna od sosednjih kmetijskih
in gozdnih območij, razen izgradnje prometne in ostale gospodarske
infrastrukture na katero bo potrebno navezati novo nastalo stanovanjsko
sosesko. |
|
|
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta,
opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi
območje novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture in navezave na obstoječo oziroma rekonstruirano
prometnico. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno
območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja
tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v
grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje
posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti
še dodatne parcelne številke v kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev,
izkaže to za potrebno. |
|
|
6. člen |
|
|
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) |
|
|
Načrtovana je gradnja 38 eno- ali dvostanovanjskih stavb.
Stavbe so združene v gruče, formirane ob, med in nad notranjo osnovno
povezovalno cesto, ki predstavlja hrbtenico naselja. Zasnovo ceste in
lego stavb so narekovale naravne danosti in omejitve v prostoru ter
specifična konfiguracija terena v nagibu. |
|
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
|
7. člen |
|
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
|
Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti. |
|
|
V okviru stanovanjskih stavb je dopustna le gradnja ali
ureditev manjših (do trije zaposleni) poslovnih prostorov za storitvene
dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju, pod pogojem, da
je na gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest
za zaposlene in obiskovalce, in pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje
parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje. |
|
|
8. člen |
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in
gradenj: |
|
|
– gradnja novih stavb, |
|
|
– spremembe namembnosti delov stavb, |
|
|
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih
omrežij v javni rabi, |
|
|
– gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, |
|
|
– gradnje ograj in |
|
|
– pomožnih komunalnih objektov – ekološki otoki. |
|
|
9. člen |
|
|
(vrste dopustnih objektov glede na namen) |
|
|
Glede na namensko rabo objektov so dopustne naslednje
gradnje in ureditve: |
|
|
– gradnje novih stanovanjskih stavb in stanovanjskih stavb
z dopolnilnimi storitvenimi dejavnostmi pod pogoji iz 7. člena tega
odloka, |
|
|
– spremembe namembnosti delov stanovanjskih stavb v
prostore za storitvene dejavnosti pod pogoji iz 7. člena tega odloka, |
|
|
– gradnje prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v
javni rabi, |
|
|
– gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, |
|
|
– gradnje medposestnih ograj in opornih zidov, |
|
|
– ureditve pomožnih komunalnih objektov – ekološki otoki. |
|
|
10. člen |
|
|
(tipologije zazidave) |
|
|
Dopustna je gradnja: prostostoječih eno ali dvo
stanovanjskih stavb ali dvojčkov oziroma poslovno stanovanjskih stavb s
površino poslovnih prostorov do 30% skupne površine objekta. |
|
|
Tlorisi in funkcionalne rešitve etaž objektov se
razlikujejo predvsem zaradi možnosti dovoza z ali na povezovalno cesto,
ki jo pogojuje višinska razlika zaradi nagnjenosti terena. Nekateri
objekti imajo garažo v kletni etaži, drugi pa nadstrešnico ob ali pred
pritlično etažo objekta. Kletna in pritlična etaža objekta sta zaradi
sledenja nagibu terena lahko tudi izmaknjeni. |
|
|
11. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje podobe objektov) |
|
|
1. za oblikovanje stanovanjskih stavb velja: |
|
|
– Stavbe morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v
razmerju stranice vsaj 1:1,3. Tlorisna površina stavb je lahko
maksimalno 140 m2. Daljše stranice stavb morajo biti vzporedne s
plastnicami. Deli stavb so lahko delno izmaknjeni iz osnovnih stranic
tlorisnega gabarita. |
|
|
– Višinski gabarit stavb je K+P+M ali P+M. |
|
|
– Strehe stavb morajo biti simetrične dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu
35°-42.° |
|
|
– Strešna kritina vseh stavb mora biti praviloma enotna,
obvezno v sivi barvi. Dopustno je odpiranje strešin v obliki frčad.
Strešine frčad morajo imeti enako kritino in enake naklone kot osnovne
strehe in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti
postavljeni na strešino. |
|
|
– Arhitektonsko oblikovanje stavb: |
|
|
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlo
pastelnih barvah; obloge iz umetnega kamna, silikatne opeke in
keramičnih ploščic niso dovoljene, |
|
|
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov, |
|
|
– balonske ograje so lahko lesene ali kovinske, |
|
|
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno, |
|
|
– napisi in reklame ne smejo biti postavljeni na strešinah
ali nad slemeni stavb. |
|
|
2. Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe
velja: |
|
|
– Objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora
biti prilagojena osnovnemu objektu. Naklon in kritina morata biti enaka
kot na osnovnem objektu, smeri slemen so lahko vzporedno ali pravokotno
na plastnice. |
|
|
– Objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se
stikajo z osnovnim objektom izvedeni tako, da se streha osnovnega
objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga
ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna
streha. |
|
|
– Navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove.
Nadstrešnice se lahko izvedejo tudi z ravno streho minimalnega naklona. |
|
|
3. Odstopanja: |
|
|
Oblikovanje posameznih stavb lahko delno odstopa od
predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj
vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako da omogočajo
tudi gradnjo, ki sledi sodobnim trendom oblikovanja. Ob tem mora
oblikovanje stavb upoštevati lego naselja na vizualno izpostavljenem
pobočju in ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem.
Odstopanja od višinskih gabaritov niso dovoljena. V primeru, da je
stavba zaključena z ravno streho, je nad pritličjem dovoljena gradnja
ene nadstropne etaže. |
|
|
12. člen |
|
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
|
Lega objektov in javnih površin je prikazana na načrtu št.
3/2 (Lega objektov na zemljišču) in načrtu št. 3/4 (Lega objektov na
zemljišču in regulacijski elementi). Za vsako stavbo je podana fiksna
točka, od katere je možen pomik v smeri gradbene linije do predpisanih
odmikov od sosednjih zemljišč. Vsaka stavba ima z nadmorsko višino
določeno koto pritličja, od katere je glede na konfiguracijo terena
možno odstopati za +,- 0.50 m. |
|
|
Stavbe morajo biti od posestnih meja (meja gradbene
parcele) oddaljene najmanj 4 m, objekti za lastne potrebe pa 2 m.
Minimalni odmik stavb od glavne povezovalne ceste je 5 m. |
|
|
Medposestne ograje morajo biti praviloma postavljene na
meje gradbenih parcel. Odmik ograj od cestnega telesa je najmanj 0,5 m.
Z višino in lego ograje ob glavni in dostopnih cestah ne smejo posegati
v polje preglednosti. |
|
|
13. člen |
|
|
(ureditev okolice) |
|
|
V okviru gradbene parcele je potrebno zagotoviti 50% delež
zelenih površin. Nove zasaditve naj upoštevajo avtohtone drevesne in
grmovne vrste. |
|
|
Medposestne ograje in oporni zidovi ne smejo presegati
višine 1.2m. Vstopna in uvozna vrata se morajo odpirati proti gradbeni
parceli in ne proti cesti. Ograje naj bodo čimbolj enotno oblikovane,
izvedene naj bodo iz naravnih materialov (žive meje, les, kovina in
naravni kamen). Postavitev polnostenskih masivnih ograj ni dovoljena. |
|
|
Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali
in ozelenjeni. |
|
|
Odkopavanje in nasipanje brežin je dovoljeno le v obsegu,
ki je nujno potreben za izvedbo predvidenih stavb ter infrastrukturnih
objektov in naprav, tako da je zagotovljena stabiliteta zaledja. Po
končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje. Odvečni gradbeni in
izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter urediti
okolico. |
|
|
Na severnem in severozahodnem delu območja je potrebno
urediti vstopni ambient rekreacijskih površin, ki naj obsega zelene
rekreacijske površine, vstopne peš in kolesarske poti ter parkirišča za
obiskovalce širšega rekreacijskega zaledja. |
|
|
14. člen |
|
|
(stopnja izkoriščenosti) |
|
|
Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) je
0.25. V zazidano površino se štejejo površine vseh stavb na gradbeni
parceli. |
|
|
15. člen |
|
|
(gradbene parcele) |
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je
razvidna iz načrta 2/4 (Načrt parcelacije) in načrta št. 3/4 (Lega
objektov na zemljišču in regulacijski elementi). |
|
|
V. ZASNOVA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
16. člen |
|
|
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta od
št. 3/6 do 3/13 iz 2. točke 2. člena tega odloka. |
|
|
Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega:
dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno
kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telefon. |
|
|
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v
kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno z osnovno povezovalno
cesto in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse
električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko
kanalizacijo. |
|
|
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto,
električno in plinovodno omrežje, vodovod in kanalizacijo. |
|
|
1. Ceste in druge prometne površine |
|
|
Skozi območje je načrtovana osnovna povezovalna cesta, ki
predstavlja hrbtenico naselja na katero so navezane vse dovozne ceste do
stavb. Cesta je dvosmerna, s širino voznega pasu 2,75 m in enostranskim
pločnikom širine 1,6 m. Cesta se z dvema križiščema priključuje na
lokalno cesto LC 183 010 (Stražišče–Pševo–Čepulje–Strmica–Bukovščica).
Lokalno cesto je od novega naselja do križišča z Ješetovo ulico potrebno
rekonstruirati. Traso ceste je na vstopu v Stražišče potrebno delno
premakniti proti zahodu in izvesti novo križišče. |
|
|
V območju je na gradbenih parcelah potrebno zgraditi
najmanj 2 parkirni mesti na eno stanovanjsko enoto. Za potrebe
eventualnih storitvenih dejavnosti pa še 1 parkirno mesto na 30 m2 neto
površine poslovnega prostora. |
|
|
2. Oskrba z vodo |
|
|
Oskrba z vodo je pogojena z gradnjo nove akumulacije na
»Vinogradu«, ki se bo s prečrpavanjem napajala iz obstoječega vodohrana
»Stražišče« in bo po novo zgrajenem cevovodu gravitacijsko dovajala vodo
v novo sosesko in naselje Torklja. |
|
|
3. Odvajanje odpadnih voda |
|
|
Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in
meteorne vode. Komunalna kanalizacija bo preko črpališča, ki ga bo
potrebno zgraditi ob cesti v »opekarno«, priključena v kanal na Ješetovi
ulici. Na črpališče bo potrebno priključiti tudi komunalne odpadne vode
iz območja nekdanje opekarne. |
|
|
Na območju zazidave je potrebno izvesti drenažni sistem. |
|
|
Meteorne vode s strešin, cestnih in utrjenih površin ter
drenažnih cevi bodo preko meteorne kanalizacije in zadrževalnikov
speljane v vodotok Sorška reka. |
|
|
Meteorne vode iz utrjenih površin in parkirišč je pred
iztokom v meteorno kanalizacijo potrebno očistiti v lovilcih olj in
maščob. |
|
|
4. Oskrba z električno energijo |
|
|
Za napajanje z električno energijo je v območju soseske
načrtovana gradnja nove transformatorske postaje (TP), tipske izvedbe,
ki bo z dvema novima kablovodoma vključena v obstoječe 20 kV omrežje, in
sicer v TP Stražišče – Laze in TP Ješetova. |
|
|
5. Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava je načrtovana ob pločniku glavne
povezovalne ceste. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Drogovi
javne razsvetljave bodo locirani na zunanji strani pločnika. Predvidena
je izvedba novega prižigališča. Svetilke naj bodo lično oblikovane. |
|
|
6. Plinovodno omrežje |
|
|
Načrtovana je gradnja novega plinovodnega omrežja.
Napajalni vod s tlakom 1 bara, bo potekal od obstoječega omrežja, ki je
zgrajeno do križišča pri Ješetu, v smeri mimo nekdanje opekarne do nove
soseske. |
|
|
7. Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Območje lokacijskega načrta prečka obstoječ
telekomunikacijski nadzemni vod, ki ga bo potrebno nadomestiti tako, da
bo izveden v kabelski kanalizaciji. |
|
|
Telefonsko kabelsko omrežje je izvedeno do nekdanje
opekarne, kjer je prostih še 40 – 50 parov, od tu je z novo kabelsko
povezavo predvidena priključitev nove soseske. Za morebitno kasnejšo
vgraditev kabelskega TV omrežja je ob telefonski kabelski kanalizaciji
predvidena prosta cev. |
|
|
8. Ravnanje z odpadki in odlaganje |
|
|
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode ob
objektih ali na skupnih lokacijah na začetku dovoznih poti. Za ločeno
zbiranje odpadkov je predviden ekološki otok na južnem robu območja. |
|
|
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in eventualnih
storitvenih dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu
zbiralcu tovrstnih odpadkov. |
|
|
9. Vodnogospodarske ureditve |
|
|
V pet metrskem priobalnem pasu Sorške reke gradbeni posegi
niso dovoljeni. Ohraniti je potrebno celotno obrežno vegetacijo in
strugo potoka, tako da bo omogočen naravni razvoj potoka. Zasipavanje,
odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na priobalna in
vodna zemljišča ni dovoljeno. Na priobalnem zemljišču ni dovoljeno
postavljati ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku. |
|
|
Potok nikjer ne ogroža bodočega naselja, omogočena je
poplavna varnost objektov z varnostno višino, ki povsod presega 0,50 m.
Na ta način se ohranja retenzijska sposobnost potoka. |
|
|
Za nemoteno odvajanje meteornih in zalednih voda iz
območja pozidave je potrebno zgraditi odprt meteorni kanal manjših
dimenzij s cevnimi propusti pod dostopno cesto. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
17. člen |
|
|
1. Varstvo okolja |
|
|
Pri projektiranju in gradnji objektov in naprav je
potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki izhajajo
iz strokovnih podlag (ničelno stanje naravnih prvin- tla in podtalnica,
zrak, hrup) s splošnimi ukrepi za varovanje posameznih prvin (priloga
4.3 iz 18. člena tega odloka). |
|
|
Iz navedenih strokovnih podlag izhaja, da gradnja
stanovanjske soseske ob upoštevanju predlaganih ukrepov in ostalih
predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, ne bo
presegla dopustne stopnje obremenjevanja okolja. |
|
|
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se
bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja,
med izgradnjo osnovne povezovalne ceste in gradnjo sekundarnega
komunalnega omrežja ter v času gradnje stanovanjskih stavb. |
|
|
2. Ohranjanje narave |
|
|
Na obravnavanem območju ni zavarovanih delov narave. |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta sega v potencialno
območje posebnega varstvenega območja Natura 2000, ki predstavlja
evropsko ekološko omrežje za zaščito ptic in drugih rastlinskih in
živalskih vrst in njihovih habitatov. V predmetnem območju gre za
varovanje območij kačjega pastirja, vrste veliki studenčar in rastline
kranjske site. Lokacijski načrt leži v poselitvenem območju, zato
presoja sprejemljivosti vplivov oziroma posledic predlaganih posegov na
varstvene cilje glede na Naturo 2000 ni potrebna. |
|
|
Na robu območja se nahaja naravna vrednota glinokop
Stražišče. Na delu parcele 639 k.o. Stražišče je potrebno ohraniti mlako
z obrežnim pasom, na katerem se uredi zelena bariera med stanovanjskim
naseljem in biotopom. Na celotnem robu stanovanjskega naselja, ki meji
proti glinokopnemu območju, je potrebno vzpostaviti zeleno mejo kot
ločnico med obema enotama. Na tem robu naj se postavijo označevalne
table z vsebino, ki opozarja na občutljiv ekosistem. Zelene površine v
območju urejanja in označevalne table se uredijo v sklopu komunalne
ureditve območja. |
|
|
Eventualne sprehajalne steze naj se uredijo ob območju,
tako da se obiskovalce usmerja v manj občutljive ekosisteme. |
|
|
Ohraniti je potrebno gozdni rob na severnem in
jugozahodnem delu območja, za gospodarjenje z gozdom pa urediti dostop
do gozdnega zaledja. |
|
|
3. Varstvo kulturne dediščine |
|
|
V območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. |
|
|
4. Varstvo naravnih dobrin |
|
|
Obravnavana soseska ne leži v vodovarstvenem območju in ne
posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov. Iz
območja pozidave je zaradi geomehanskih razmer izločena naravna grapa,
ki poteka v smeri vzhod- zahod in leži v sredini območja lokacijskega
načrta. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
18. člen |
|
|
V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni
predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo.V območju
lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo
zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti
hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila
in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih poti. |
|
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
|
|
19. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Prva faza bo obsegala dograditev primarnega
infrastrukturnega omrežja, na katerega bo potrebno priključiti novo
sosesko. Sledi gradnja osnovne povezovalne ceste s sekundarnim
komunalnim omrežjem za posamezne stavbe. V zadnji fazi je predvidena
postopna gradnja stanovanjskih stavb glede na potrebe in možnosti
posameznih investitorjev. |
|
|
20. člen |
|
|
(drugi pogoji) |
|
|
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča lokacijski načrt, kar je
potrebno prikazati v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
|
Za vse stavbe, razen enostanovanjskih stavb, je k projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje
in požarno soglasje. |
|
|
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja, za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture
izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, mora investitor
pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca obravnavane
infrastrukture. |
|
|
21. člen |
|
|
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje
obveznosti: |
|
|
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce
prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se
prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
|
|
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi); |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem
možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi
gradnje; |
|
|
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; |
|
|
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje
usposobljene službe; |
|
|
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov; |
|
|
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali
poškodovane. |
|
|
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s
smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na
podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
IX. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
|
|
22. člen |
|
|
Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta so
dovoljene: |
|
|
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito
zgrajenih objektov in naprav, |
|
|
– odstranitve in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih
stavb, |
|
|
– spremembe namembnosti delov stanovanjskih stavb v
prostore za storitvene dejavnosti, |
|
|
– dozidave stanovanjskih stavb, |
|
|
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe in
gradnje ograj. |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve se morajo izvajati v skladu
z lokacijskimi pogoji,določenimi v IV. točki tega odloka tako, da se
ohrani koncept prostorskega urejanja, ki ga določa lokacijski načrt. |
|
|
Ohranjati je potrebno gradbene linije, skupne zelene
površine, priobalni pas z obrežno vegetacijo Sorške reke, obrežni pas
obstoječe mlake, gozdne robove in grapo v osrednjem delu območja. |
|
|
X. SEZNAM PRILOG K LOKACIJSKEMU NAČRTU |
|
|
23. člen |
|
|
Lokacijski načrt ima naslednje priloge: |
|
|
1. povzetek za javnost; |
|
|
2. izvleček iz strateškega akta; |
|
|
3. obrazložitev; |
|
|
4. strokovne podlage: |
|
|
4.1. hidrotehnično poročilo, ki ga je izdelal Projekt
inženiring d.o.o., Ljubljana, z datumom 3. 12. 2004; |
|
|
4.2. Poročilo o geoloških raziskavah, ki ga je izdelalo
podjetje Gracen d.o.o., Ljubljana, z datumom 22. 3. 2004; |
|
|
4.3. Strokovne podlage/ničelno stanje naravnih prvin –
tla, podtalnica, zrak, hrup/s splošnimi ukrepi za varovanje posameznih
prvin, ki jih je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj z datumom
december 2004; |
|
|
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
|
|
6. spis postopka; |
|
|
7. seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam
sektorskih aktov in predpisov; |
|
|
8. program opremljanja zemljišč. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
24. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na
Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti
Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
|
25. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor. |
|
|
26. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 35005-0002/2004-48/01 |
|
|
Kranj, dne 29. junija 2005. |
|
|
Župan |
|
|
Mestne občine Kranj |
|
|
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|